Poslcdnie vcsfl. Važne politične noyice. Bukarešta in Belgrad. V Bukarešti se bo 17. t, m. seatal gospodarski svet Balkanske zveze, h kateri spadajo: Jugoslavija, Turčija in Grčija. Ob tej priliki bo izdelan enoten načrt glede medsebojnili trgovinskih zvez, glede sodelovanja uprav železnic in glede ukrepitve turizma. — Konferenca zunanjih ministrov Balkanske zveze bo v kratkem v Belgradu. Belgijski kralje posredovalec. Že nekaj časa nastopa belgijski kralj v Londonu kot posredovalec med Italijo in Abesinijo. Pri sklicanju sveta Zveze narodov 20. t. m. bo zastopnik Belgije predlagal v ženevi, naj sprejme Zveza narodov zahtevo abesinskega cesarja, da pošlje v Abesinijo posebno komisijo, ki se bo prepričala na licu mesta o načinu vojskovanja. S to komisijo bi se spor med Italijani in Abesinci toliko zavlekel, da bi ne bilo treba nastopiti proti Italiji z zaporo petroleja, železa in premoga, in bi bil pridobljen čas, da se Zveza narodov in Jtalija častno izmotata iz zadeve, ki spravlja v najresnejši položaj celotni svet. Avsirijski kancler dr. Schuschnigg bo obiskal 16. t. m. Prago, kjer bo imel sestanke s predsednikom dr. E. Benešem ter ministrskim predeednikom in zunanjim ministrom dr. Hodžo. Rumunski kralj Karol je prispel 13. t. m. v Spremstvu prestolonaslednika Mihaela na kratek obisk v Belgrad. člani našib skupščinskih odborov za proučitev predlogov novih zakonov so sklicani za danes 15. t. m. v Belgrad. Domače novice. Smrt ugleiinega šolskega upravitelja. V Mariboru je preminul v starosti 76 let vpokojeni čolski upravitelj g. Jožef Dernjač. Rajni je služboval veliko let v št. Petru pri Mariboru, kjer jc užival občo priljubljenost kot miren in izboten vzgojitelj. Rajnemu bodi Vsemogočni plačtlik, sinu. zdravniku naše sožalje! Smrtna kosa. Pri Sv. Trojici v Slov. goricah je zatisnil v Gospodu oči v visoki starosti 82 let tamošnji lastnik usnjarne jn posestnik g. Kar! Kirbisch. Pckoj njegovi cluši, preostalim našc sožalje! Mariborska Kmctijska eksportna družba pred Sodniki. Sleparije rnariborske Kmetijske eksp. eadruge, ki se je ukvarjala s posmrtninskimi goljufijami, je bila zakljuCena 13. t. m. pred sodiSCem v Mariboru. Zadruga je bila februarja leta 1932 razpuščena. Njeni voditelji: Ignacij Krištofič, posestnik iz Bukovcev pri Ftuju; Fr. Kenda, zasebni uradnik iz Bovca, in že rajni Matej Žunkovič so po razpustu v Mariboru se preselili v Zagreb, ¦ kjer so osnovali slično družbo »Edinost«, s katero so goljufali Hrvate in so bili v Zagrebu obsojeni. Kenda je dobil 4 leta, Krištofič 3( zunkovič pa je umrl že v preiskovalnem zaporu. Krištofič in Kenda sta biia zaprta v kaznilnici v Lepoglavi, odkoder so ju pripeljali v Maribor, da odgovarjata radi ogoljufanja 19.000 oseb, katere sta osleparila pri svoječasni mariborski Kmetiiski eksportni družbi. Ea razpravo, ki je trajala en dan, je vladalo hajvečje zanimanje. Obsodba se glasi: Krišto'i« se obsodi na 7 let in Kenda na 9 let robije. Ker sta pa že bila oba obsojena od sodišča v Zagrebu, mora Krištofič odsedeti še tri leta in Kenda pa 5 let robije. Izpod omare je izmaknil neznanec na RadV&njski ccstl v Mariboru posestnici M. Krainc 800 Din. Prireditve. Sv. Anton v Slov. gorlcah. Vsi Antonjevčani 10 tudl sosedi se ž<5 veselimo antonjevške ne- delje, ker vemo, da bo Društvo starih vojakov igralo Isti dan, to je v nedeljo dne 19. t. m., lepo igro ob treh popoldne v cerkvenem društvenem domu. Križevci pri Ljutomeru. Na splošno željo se ponovi v nedeljo dne 26. januarja igra »Crna žena«. Crešnjevec pri Slov. Bistrici. Z novim letom stopa tudi naše Prosvetno društvo po dolgemneprostovoljnem molku z novimi avežimi močmi na delo. Da hoče naša mladina res vztrajati na tem polju, je pokazala v nedeljo dne 5. januarja, ko je z lepim uspehom vprizorila ljudsko dramo: »Vrnitev«. Vsem igralcem častitamo! V nedeljo dne 19. januarja, ob treh popoldne, pa napravijo prijateljski obisk v Slovensko Bistrico, kjer bodo v hotelu »Beograd« imenovano igro »Vrnitev« ponovili. Dopisi. St. Ilj v Slov. ^roricah. Za nedeljo dnc 12. januarja napovedana zborovanja za volilce občine št. Ilj v Slov. goricah so se obnesla nad vse priCakovanje lepo. Zjutraj po rani sv. maši se je zbralo v dvorani Slovenskega doma okoli 300 mož in fantov pod predsedstvom lajnika organizacije JRZ g. Ravšla. V Selnici ob Muri pa je piišlo popoldne v prostrano in gostoljubno hišo lcmetskega gospodarja Jožefa Hercog toliko volilcev iz Selnice, Ceršaka, Koziaka in Srebotja, da so zborovalci oblegali hišo tudi od zunaj. Po shodu pa je še Hercogova hiša pogostila vse zborovalce na stari slovenski gostcljubni način. Zvečer pa se je zbrala v gostilni g. Sfiligoja v Št. IIju domača inteligenca: državni uslužbenci ter uradniki, penzionisti, obrtniki, trgovci in tudi drugi volilci iz vasi št. Ilj pod predsedstvom staroste in prvega slovenskega župana g. Thalerja. Na vseh treh zbcrovanjih je govoril o važnosti občinskih volitev in o nalogah občin sploh ter je vpletal slike o položaju domačin iz št. Ilja mariborski podžupan in predsednik okrajne organizaciie JRZ Franjo žebot. Zborovanja so bila vsa enodušen izraz slogc našega volilstva vseh slojev in vseh delov velike nove občine Št. lij. Zborovalci tako kmetje in delavci, kakor tudi inteligenti, trgovci in obrtniki so obnojali zadržanje nckaterih bivših vodij JNS ter pisavo »Vcčernika«, obsodili so denuncijantstvo, ki so ga vršili znani priseljenci nad domačim odličnim g-. župnikom Evaldom Vračkom. Št. Ilj je pokazal zopet svoje pravo staro pošteno slovensko lice tcr edinost vseh pošteno mislečili. Pri volitvah v nodeljo dne 19. t. m. b^ ogromna večina volilccv dala večino listi JRZ g. Swatyja in bo ijrimerno z glasovi obsodila razdiralno delo znanih ncrgačev, ki jih nihče ne mara. Nekaterniki od nasprotne strani so eeli teden prcj grozili, da bodo naše shodc razbili. <la bodo prišle cele trume delavcev iz ceršašk-: iovarne, a niti enega ni bilo biizu. ZborovRnja so bila prava manifestacija r.aše poštene niisli. jLjutomer. Gasilska, ž;ipa Ljutomer je v dnch 9. in 10. januarja t. 1. priredila dvadnevni gasilski tečaj, kateri je tako po bogatem sporedu, kakor po udeležbi uspel nad vse pričakovanje. Tcčaja se je udeležilo 325 gasilcev, večinoma sami funkcijonarji posameznih čet. Gg. predavatelji, voditelji gasilske župe, so v svojih predavanjih podali točne in jasno smernice gasilslcega dela v vseh panogah. Tečaj se je vršil na pobudo »Kulturno-prosvetnega odselca župe« lcaterega vodi župni podstarosta g. J. Hrastelj Gasilska organizacija župe. Ljutomer šteje 54 čet s preko 1500 izvršujočimi člani. Ta gasilska armada je grupirana po veCini iz kmečkih mož in fantov, ki s svojo strokovno gasilsko usposobljcnostjo, z disciplino in delom na kulturnoprosvetnem in narodnem polju zasluži pozor- nost in priznanje vse ostale javnosti našeg» sreza. Polenšak pri Ptuju. Kakor skrben gospodar dela ob vsakem novem letu točne račune, da i'idi, ali napreduje ali nazaduje, tako tudi ml etos zaupamo širši javnosti našo letno bilanco, s katero izkazujemo, da smo napredovali in sicer pri moškem spolu vidno. Ni se treba Jugoslaviji bati za pricinc in zveste vojščake, ker samo Polenšak ii pckianja 21 močnih junakov, izmed 38 rojcnih. j o plačilo v večnost je odSlo 25 oseb in to 10 iv.ožkih in 15 žensk. V zakonski jarem se je vpreglo 8 parov. Prvi mrlift Iansko leto je bila ženska, zadnji pa moški. Luč sveta je prvo kakor tudi zadnje zagledalo žensko oko. Med mrliči naj omenimo predzadnjo, ki je pomnožila število nebeških krilatcev in to. Stiriletno Ljudmilo Vičar iz Slomov, ljubljeno hčerko zvestega naročnika »Slovenskega gospodarja«. — Pač pa se je število perjadi pri nas precej skrčilo in to v veliko jezo naših gospodinj, vrlih kokošjerejk, ne po zaslugi kosmatih štirinožnih dihurjev, ampak dvonožnih, katerim so tudi močne ključavnice premalo sigurno patentirane. Sele pri Slovenjgradcu. Milost božja, mislill smo v sredo dne 8. t. m. ob pol šestih zvečer, da so se oprostili vsi zmaji pod Uršljo goro, tako je zabučalo dol z gore. Pa je bil le potres. Mikastilo je zlasti hiše, ki stoje na pečinah. Xn tako tudi cerkev. Vsa tla. so bila bela od ometa, ki se je odkrušil od oboka in zidov. Na koiu zijajo občutne razpoke. škoda, ker je bila cerkev šele pred 10 leti slikana. Ponovnih takili neprijaznih pozibovar=j bi menda ne prenesla. Pravijo, da potres pomeni dobro leto. Tega bi bili že potrebni! — Rojenih je bilo v letu 1935 samo 10, v letu 1934 pa 14. Povsod nazadovanje. Umrlo jih je 8, oziroma iz domače župnije 7, je pa v naši župniji plaz zasul blagega g. nadpoštarja Eiletza iz Slovenjgraclca. Celo poročili srno en par, po 26 raesecih, tako da snio že skoro povsem pozabiii, kaj in kako je s teni velikim zakramentom. Velika Pirešica. Tukajšnji občinski odbor je na svoji javni seji dne 19. m. m. cnoglasno sprejel načelen sklep, da se za našo občino ustanovi pogodbena poSta v Veliki Pirešici. Svoje prostore bi naj imela na občini. Tozadevno prošnjo na poštno direkcijo v Ljubljanš so poleg uradOv podpisala tudi društva in druge korporacije, ki želijo poleg drugih občanov vsakodnevno poštno dosiavo na dom. Kakršne so razmere, je ugotovljeno, da, vsakodnevne dostave ne more nikdo drug- izpeljati, kakor samo občina skupno s pošto. Mi občani moramo za to ugodnost, ki nam jo bode midila naša občina, biti hvaležni. Večina občanov to akcijo pozdravlja in še celo tisti, kaleri so bili izpočetka proti, ker so bili nepravilno poučeni. Mi pa rečemo: hoCemo samo to in nič več, kar se da storiti in doseii, kar so drugi občani prei.1 več leti dosegli.