FOR
Freedom
AND
Justice
No. 14
Ameriška I
aw ‘ 3SW3 AA3H0
S - 80£3 ■ l ,-(y _“3Ay aatmiM sisfr
•JisaHisns 3nwis "aa

h lih i a »i rcj:	; r«x r i;
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS024100) Tuesday, February 21, 1 989
VOL. 91
Doma in po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
Bela hiša poslala FBI poročilo o Johnu Towerju senatnemu odboru za vojaške
zadeve — Bush še podpira Towerja
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je Bela hiša izročila senatnemu odboru za vojaške zadeve obsežno FBI poročilo o osebnem obnašanju Johna Towerja, bivšega vplivnega senatorja, ki ga je predsednik George Bush imenoval za obrambnega sekretarja. Imenovanje je bilo sporno že zaradi dvomov o Towerjevi sposobnosti, njegovih tesnih odnosih s podjetji, ki proizvajajo orožje, še posebej pa zaradi številnih trditev glede njegovega osebnega obnašanja. Številne so bile govorice, da je Tower ženskar in preveč vdan pijači. Zaradi vsega tega je odbor za vojaške zadeve, ki mu načeljuje sicer zelo vpliven in spoštovan sen. Sam Nunn (D.-Ga.), s potrditvijo Towerjevega imenovanja zavlačeval.
Nunn je dejal, da njegov odbor ne bo glasoval o Towerju, dokler ne bo ugotovljena resnica v zvezi z negativnimi trditvami o Towerju. Nunn kot mnogi drugi senatorji, med njimi tudi republikanci, trdi, da za mesto obrambnega sekretarja je treba imeti človeka, ki je vsak trenutek sposoben za delo. Človek, ki je vdan pijači, tega ni zmožen. Zato je Bela hiša privolila, da bo FBI vodil novo preiskavo o Towerju in da bo senatni odbor, s tem pa tudi celoten senat, čakal na to poročilo. Včeraj je Bush dejal, da je poročilo ugotoviio, da ni proti Towerju odkritega nič tako obremenilnega, da bi ne smel postati obrambni sekretar. Nunn in vodilni republikanec v odboru, John Warner, sta sinoči poročilo čitala in pretehtala. Že danes bosta povedala, kako se bo postopek o Towerju nadaljeval.
Države Evropske skupnosti odpoklicale svoje veleposlanike domov iz Irana — Iran vztraja, da mora biti sporni avtor umorjen
BRUSELJ, Bel. — Včeraj so države, ki skupaj sestavljajo Evropsko gospodarsko skupnost (EGS), soglašale z angleškim predlogom, naj skupno odpokličejo domov svoje veleposlanike iz Irana. To je protest zoper iransko obnašanje v zvezi s knjigo, ki jo je bil napisal neki Salman Rushdie, Indijec po rodu, ki pa živi v Angliji. V knjigi oziroma romanu piše Rushdie zelo posmehljivo in zaničevalno o Mohamedu, ustanovitelju islamske vere. Zaradi tega je dejanski voditelj Irana, 86-letni ajatola Homeini, pozval muslimane po svetu, naj storijo vse, da umorijo Rushdieja. Homeini posnemajo drugi iranski in tuji muslimanski voditelji in je že celo bilo ponujeno visoko denarno nagrado tistemu, kateremu bi uspelo Rusdieja res ubiti. Čeprav se je Rushdie opravičil zaradi svojega romana, to ni nič pomenilo Homeiniju. Tako se Rushdie sedaj skriva pod varstvom angleške policije. V ZDA so mnoge trgovine, ki so knjigo prodajale, izjavile, da tega ne bodo več delale.
Anglija in nekatere druge države zahtevajo tudi gospodarske ukrepe proti Iranu, vendar do le-teh še ni prišlo. Iranska vlada je odgovorila na ukrep EGS s tem, da je svoje diplomate odpoklicala domov. Zanimivo pri vsej zadevi je dejstvo, da je prišel na uraden obisk v Jugoslavijo Ali Khamenei, eden vodilnih Irancev. Bil je sprejet z vsemi častmi, kljub temu pa menda nek beograjski časopis objavlja odlomke iz Rushdiejeve knjige. Ali je to Irance kaj motilo oziroma ali so protestirali, pa poročila ne navedejo. Jugoslavija sicer ima zelo dobre politične in tudi gospodarske odnose z Iranom vse od prihoda na oblasti Homeinijevega režima. Gospodarsko
sodelovanje med državama pa menda ni toliko koristilo SFRJ, kot so v Jugoslaviji mislili da bo.
Bush odpotuje na Japonsko na pogreb cesarja Hirohita — Obiskal bo tudi Kitajsko
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Bush bo odpotoval na Japonsko, da se skupno s številnimi državniki iz vsega sveta udeleži uradnega pogreba japonskega cesarja Hirohita, ki je umrl že pred tedni. Ko bo na Japonskem, se bo Bush srečal z nekaterimi drugimi državniki, med njimi na primer francoskim predsednikom Mitterandom. Bush bo izkoristil navzočnost na Daljnem Vzhodu tudi za kratek obisk Kitajske, kjer je pred leti služil kot ameriški veleposlanik. Predsednik bo na Kitajskem to soboto in nedeljo, srečal se bo z vsemi najvišjimi kitajskimi voditelji. V nedeljo bo imel sprejem v ameriškem veleposlaništvu v Beijingu, na sprejem pa je povabljen tudi 52-letni fizik Fang Liži, ki velja za svetovno najbolj znanega kitajskega disidenta.
Bush se bo mudil krajši čas tudi v Južni Koreji. Njegov obisk Daljnega Vzhoda se bo pričel z njegovim odhodom iz Washingtona jutri.
Sovjetski zunanji minister Ševardnadze na pomembnem obisku na Srednjem vzhodu — Srečal se bo z izraelskim zunanjim ministrom
KAIRO, tg. — V Egiptu se mudi na uradnem obisku sovjetski zunanji minister Edvard Ševardnadze. Povabil je egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka, naj obišče Sovjetsko zvezo. V Egipt je prišel tudi izraelski zunanji minister Moše Arens. Arens se je srečal z Mubarakom 90 minut, po srečanju pa povedal novinarjem, da nista našla kaj dosti skupnega jezika. Arens je v Egiptu na povabilo Ševardnadzeja, ki se bo z njim srečal. Sovjeti želijo namreč igrati veliko večjo diplomatsko vlogo na Srednjem vzhodu. Tako se bo Ševardnadze srečal tudi z Ja-sirjem Arafatom, voditeljem PLO, že je pa obiskal Sirijo in Jordanijo.
— Kratke vesti —
Hurlburg Field, Fla. — Sinoči je strmoglavilo iz še nepojasnjenega vzroka vojaško transportno letalo tipa C-141 Starlifter. Na letalu je bila 7-čIanska posadka in neki drugi potnik. Kot kaže, ni nesreče nihče preživel.
Varšava, Polj. — Pogajanja med predstavniki režima gen. Jaruzelskega in delavskim gibanjem Solidarnosti napredujejo z veliko težavo. V zadnjih dneh so pa pogajalci soglašali o spremembi v volivnem sistemu, po katerem bi lahko neodvisne stranke oz. gibanja imela do 40 odstotkov sedežev v parlamentu.
Metairie, La. — Na izrednih volitvah za
zakonodajo Louisiane je zmagal na republikanski listini David Duke, ki je v 70ih letih bil aktiven pripadnik Ku Klux Klana in celo nekakšnega »nacističnega« gibanja. Zaradi takšne preteklosti je Duke-u nasprotovala celo republikanska stranka s predsednikom Bushom in bivšim predsednikom Reaganom vred. Kljub temu so volivci omenjenega okrožja dali Duke-u zmago. Sedaj skušajo tako demokratski kot republikanski politiki v državi najti način, kako razveljaviti izid volitev.
New York, N.Y. — Današnji Wall Street Journal v rednem tedenskem poročilu o tečaju dolarja in drugih valut ugotavlja, da je razmerje dinar-dolar sedaj 6335:1.
Iz Clevelanda in okolice
Kosilo—
To nedeljo ste vabljeni na kosilo Slovenske šole pri Sv. Vidu. Ob 10.30 bo sv. maša v cerkvi, kjer bodo sodelovali otroci oz. učenci šole, nato v dvorano in sicer od 11.30 do 1.30 pop. Nakaznice za kosilo dobite pri vhodu, v predprodaji pa pri članih odbora Slov. šole. Članek na str. 2.
Koncert cerkvenih pesmi—
V	nedeljo, 5. marca, bo v cerkvi sv. Vida koncert cerkvenih pesmi in sicer ob 2.30 pop. Gostuje zbor Slovenska pesem iz Lemonta, ki ga vodi p. Ven-delin Špendov. Po koncertu bo sprejem v dvorani. Vstopnine ni, prostovoljni darovi pa bodo s hvaležnostjo sprejeti.
Novi grobovi
Anton Pelko
V	ponedeljek, 20. februarja, zjutraj je na svojem domu nepričakovano po kratki bolezni umrl 93 let stari Anton Pelko, rojen v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1912 in služil v ameriški vojski v prvi svetovni vojni, vdovec po 1. 1977 umrli ženi Anni (r. Jaklič), oče Anne Mae Mannion (1. podpreds. ADZ), Lillian Cunningham, Dolores in Ruth Ross, 19-krat stari oče, 15-krat prastari oče, zelo aktiven na društvenem polju, ustanovni član in prvi predsednik Slovenskega narodnega doma na Stanley Ave., Maple Hts., ustanovni član Slovenskega narodnega doma na E. 80 St. v Nevburgu, član nekdanjega pevskega zbora Zvon, do svoje smrti predsednik društvo Bled št. 20 ADZ, bivši predsednik društva Slava št. 173 SNPJ in član društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ, izbran za moža leta L 1973 pri Slov. narodnem domu na E. 80 St. Dalje, bil je ustanovni član in prvi predsednik Kluba slov. upokojencev v Nevbur-bu-Maple Hts., in član Kluba upokojencev na St. Clair Ave. Pogreb bo iz Fortunovega zavoda, 5316 Fleet Ave., v četrtek, 23. feb., v cerkev sv. Lovrenca dop. ob 9.30 in od tam na pokopališče Sv. Križa. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9. ter jutri, v sredo, od 2. do 9. zvečer.
Mary Alice Branisel
V	soboto, 18. februarja, je v Meridia Euclid bolnišnici nenadno urmla 82 let stara Mary Alice Branisel z Euclida, rojena Maizel v Clevelandu, vdova po Johnu, mati Gladys Small, Marie Balogh ter že pok. Betty Dvorabic in Molly Rosemann, 9-krat stara mati, 10-krat prastara mati, sestra Johna, An-thonyja in Stanleyja, zaposlena kot šivilja pri Lampl Inc. 7 let, članica ADZ št. 9, KSKJ št. 162, PSA št. 3 in Kluba
(dalje na str. 61
Umrl v domovini—
Dne 12. februarja je v Ljubljani umrl Rudolf Rozman, ki zapušča prav tam ženo Gusti in dve hčerki z družinama. Tu v ZDA pa zanj žalujeta sestri Stevie Balogh (Venice, Fla.) in Sophie Verderber (Parma, O.). R.I.P.
Izvrsten govor—
Preteklo soboto dopoldne se je kar lepo število rojakov in rojakinj zbralo v SND na St. Clair Ave. na govor rektorja mariborske univerze dr. Alojza Križmana, ki ga je navzočim predstavil dr. Karl B. Bo-nutti. Najprvo je dr. Križman govoril zelo in celo preveč podrobno o organizaciji njegove univerze, nato pa prešel na pregled stanja v Sloveniji, ki je z lahkoto presegel vse, kar smo doslej slišali od drugih gostov iz Slovenije in tudi, kar smo kdaj slišali od domačih analitikov in komentatorjev. Govoril je mirno, a jedrnato, brez ovinkov. Navzoči sploh niso želeli, da bi se srečanje končalo, kajti so imeli vprašanja še in še. Po govoru smo se nekateri podali z njim in spremljevalcem od State Depart-menta v Sterletovo restavracijo, nato ga je rojak povabil na svoj dom za popoldansko kramljanje o rodni Štajerski, dolg večer pa se je končal s prav tako izredno zanimivim srečanjem na privatnem domu. Na vsakega poslušalca je dr. Križman gotovo napravil najboljši vtis. Ce ima Slovenija več takih talentov, ni dolgoročno gledano treba biti preveč pesimističen. In kar je za taka javna srečanja najbolj značilno, navzoči so bili tisti, ki so želeli biti navzoči. Tisti, ki jih ni bilo, niso bili in tudi v bodoče ne bodo več pogrešani. Spominski dar—
Ga. Mary Križman, prej živeča v Montville, O., sedaj pa stanuje pri sinu Josephu na Pawnee Ave. v Clevelandu, je poklonila $10 v naš tiskovni sklad v spomin Joži Varšek. Iskrena hvala!
Slovenske duhovne vaje—
Vaje za žene in dekleta bodo 11. in 12. marca. Vodil jih bo č.g. Bernardin Sušnik OFM iz Lemonta. Za informacije lahko kličete Angelo Bolha (432-0995) ali Anči Mihelič (391-1878).
VREME
Oblačno in deževno danes z najvišjo temperaturo okoli 48° F. Oblačno z verjetnostjo naletavanja snega jutri in najvišjo temperaturo okoli 32° F. V četrtek spremenljivo oblačno z najvišjo temperaturo okoli 28° F.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor
Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons:
Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir
NAROČNINA:
Združene države:
$36 na leto; $21 za 6 mesecev; $18 za 3 mesece Kanada:
$45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna): ZDA: $21; Kanada: $25;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$28
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$36.00 - year; $21.00 - 6 mos.; $18.00 - 3 mos. Canada:
$45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign:
$48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00 - year; Canada: $25.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 61 1 7 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week alter Christmas
No. 14 Tuesday, February 21, 1989	m
Msgr. Kazimir Humar	Gorica, It.
Ob 40-letnici Katoliškega glasa
Pred kratkim sem bil na goriškem sodišču. Tam sem vprašal, naj mi povedo, kdaj in pod katero številko je bil registriran Katoliški glas. Uradnik seje začudil: »Kako, ali ta list še izhaja?«
Da, Katoliški glas še izhaja in prav te dni obhaja 40-let-nico svojega življenja. Saj je prva številka izšla 2. februarja 1949. Pot do tega našega lista je pa bila naslednja.
Kako smo list ustanovili
Ko je stopila v veljavo pariška mirovna pogodba 15. septembra 1947, seje Gorica vrnila pod Italijo, Trst s svojo ožjo okolico pa je bil namenjen, da postane Svobodno tržaško ozemlje (STO). Vsa ostala Primorska je pripadla Jugoslaviji.
Naš tedanji katoliški tednik »Slovenski Primorec« je le z veliko težavo izhajal, ker je imel premalo naročnikov. V Trstu je g. Andrej Gabršček ustanovil svoj list in mu dal ime »Teden«. Toda že po enem letu se je zapletel v spor s škofom A. Santinom, poleg tega je uvidel, da ima tudi on premalo naročnikov. Vsled tega je »Teden« kar na lepem ukinil sredi leta 1948.
Tako so Tržačani ostali brez svojega glasila. Izhajal je le Primorski dnevnik, ki pa je bil v tistih časih izrazito stalinistično ustrojen.
Tako smo tržaški in goriški duhovniki začeli razmišljati, da bi s skupnimi močmi začeli izdajati nov katoliški tednik. Prišlo je do razgovorov. Zapisnika o teh razgovorih nimamo, le v sejnem zapisniku goriške Duhovske zveze je dne 1. sept. 1948 zapisano: »Znova se pretrese misel o združitvi Slov. Primorca in Tedna v en list, posebno sedaj, ko je Teden prenehal izhajati. Vsi smo za to.«
Srečanja so se nadaljevala in mislim, da so s tržaške strani prihajali zlasti dr. L. Škerl, takrat kancler na škofiji, in g. Franc Štuhec, takrat župnik v Dolini. Od razgovorov smo prešli k dejanjem. V zadnji številki Slov. Primorca leta 1948 smo zapisali, da list prostovoljno ukinjamo, ker bomo z novim letom začeli izdajati nov tednik skupno s Tržačani.
Birokratske poti za registriranje novega lista so se pa zavlekle. Šele 28. januarja 1 949 je bil list registriran na goriškem sodišču. Prijavil ga je kanonik msgr. Mirko Bru-mat in mu je na svojo roko izbral ime Katoliški glas, dočim smo bili ostali uredniki za to, da se imenune Slovenski teden. Msgr. Brumat je potem bil tudi prvi urednik, dočm je odgovornost za novi tednik prevzel g. Stanko Stanič, takrat ekonom v goriškem Malem semenišču.
Pozdrav iz Trsla
V prvi številki so Tržačani pod naslovom »Pozdrav iz Trsta« takole zapisali:
Ko je prenehal izhajati tržaški list Teden, ki smo ga zelo vzljubili, smo si tržaški Slovenci iz srca želeli, da bi kmalu
Slovenska šola pri Sv. Vidu vas vabi
CLEVELAND, O. — Prihodnja nedelja, 26. februarja, je že tretja v letošnjem postnem času. Ni to značilno, razen, da kaže kako neverjetno hitro čas beži. Pri Sv. Vidu pa je vendarle ta nedelja vredna posebnega zabeležka. Učenci petega in šestega razreda bodo kot bralci sodelovali pri slovenski sveti maši ob pol enajstih dopoldne. — In zakaj je to vredno posebnega poudarka?
Slovenska fara sredi ameriškega morja je bila že pred dvajsetimi leti pomilovana, češ, da v takih razmerah nima možnosti obstoja. Mnogi so se resnično že zdavnaj odmaknili ravno zaradi misli, da bo slovenščina pri Sv. Vidu tako ali tako »kmalu« zamrla. — V Ameriki rojena mladina, ki more z lepo izgovorjavo podajati mašna berila v slovenščini, podaljšuje tisti »kmalu«.
V tem je naše upanje. In ker ravno Slovenska šola poleg staršev največ doprinese, da se toliko mladine izpopolnjuje v znanju slovenskega jezika, smo hvaležni vsem, ki so se trudili in se še trudijo, da Slovenska šola pri Sv. Vidu deluje že štirideseto leto.
Po končani službi božji in vse do enih popoldne, bo na voljo v Šolski dvorani kosilo v pripravi odbora staršev, ki skrbi za vzdrževanje šole. V ta namen je določen ves izkupiček prireditve.
Vsi ste torej lepo vabljeni k slovenski sveti maši v cerkev Svetega Vida, po maši pa na domačo južino v avditoriju. Hrana bo okusna — za to jamčijo naše izkušene kuharice. Vsem, ki bi želeli s svojim obiskom podpreti delovanje šole, pa se odbor staršev že v naprej naj lepše zahvaljuje!
JML
Nadškof dr. Alojzij Šuštar
Družba in posameznik potrebujeta etično prenovo
Govor nadškofa Šuštarja
(Dne 24. januarja je bil tradicionalni novoletni sprejem, ki ga prireja za predstavnike verskih skupnosti, delujočih v Sloveniji, Komisija SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi. Predsednik te komisije je dr. Boris Frlec, kije tudi podpredsednik Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije. Na tem sprejemu je ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar spregovoril takole:
»Čeprav doživljajo dogodki v Sloveniji tudi kritiko in odklanjanje, so deležni še neprimerno več odobravanja in priznanja, posebno v Srednji in Zahodni Evropi.
Kdo bi si bil mogel pred enim letom predstavljati, da so bili pred nami tako razgibani časi, tako razburljivi dogodki in tako pomemben razvoj v
na novoletnem sprejemu
zgodovini slovenskega naroda? Kot narod smo bili vsi in smo še postavljeni pred hude preizkušnje in težke odločitve. Bog daj, da bi v modrosti in poštenosti, odločnosti in jasnosti, edinosti in sodelovanju dobro in uspešno prestali te preizkušnje kot posamezniki in kot narod.
Verni se dobro zavedamo svoje soodgovornosti in pomena svojega posebnega sodelovanja. Uveljavljanje štirih prvin, ki jih vedno znova poudarjamo, to je skrb za človeka, etične vrednote, zvestoba evangeliju in zaupanje v Boga in človeka, ne pomeni nobene delitve nalog, kaj šele oblasti, ampak potrjuje našo zavest skupne odgovornosti in edinosti v različnosti.
Pozitivnosti v letu 1988
Z veseljem smem ugotoviti, da smo v preteklem letu v domačem in evropskem prostoru doživeli marsikaj, kar je mogoče razlagati kot ugodno in obetajoče znamenje časa za naš slovenski narod doma in ; drugod po Jugoslaviji, v za- i mejstvu in drugod po svetu. ! Sem spada vse bolj živa zavest, i uveljavljanje in uresničevanje človekovih pravick ob 40-letnici izjave Združenih narodov in pred kratkim ob sklepu konference o helsinški listini na Dunaju. Komisija Pravičnost in mir Slovenske pokrajinske škofovske konference je ponovno opozorila na spoštovanje človekovih pravic, na enakopravnost, svobodo in demokratičnost in te naloge tudi v prihodnosti ne bo pozabila.
Pomemben dogodek je v tej zvezi tudi pismo papeža Janeza Pavla II. za svetovni dan miru 1. januarja 1989 o spoštovanju manjšin in njihovih pravic kot prispevek za mir. Za Slovence in za naše rojake v zamejstvu in po svetu ima ta dokument veliko vrednost.
Če se v domači javnosti in v evropskih in svetovnih razsežnostih vedno bolj poglablja zavest o človekovih pravicah vsakega človeka brez izjeme, vernega ali nevernega, bolnega ali zdravega, domačina ali doseljenca, je toliko manj razumljivo, da pri nas še vedno doživljamo redke, a zato toliko bolj neprijetne izjeme kršenja in neutemeljenega omejevanja nekaterih temeljnih Človekovih pravic. Posebno boleče je, če gre to na račun ostarelih in bolnih ali na račun mladih, ki želijo, da bi vendar prerasli togo preteklost. Upajmo, da se to ne bo več ponavljalo.
Razvoj in dogodke okrog zadnjih božičnih praznikov je velika večina prebivalcev v Sloveniji in v zamejstvu sprejela in spremljala z zadovoljstvom in veseljem. Upam, da bo mogoče vsaj za Slovenijo dokončno zadovoljivo rešiti in urediti vsa vprašanja glede praznovanja božiča. Sredstvom javnega obveščanja v Sloveniji, zlasti še radiu in televiziji, pa izrekam v imenu vernih posebno priznanje ih zahvalo za njihovo sodelovanje in visoko kvalitetne prispevke.
Med posebnimi dogodki za katoliško Cerkev v Sloveniji v preteklem letu naj omenim našo udeležbo in sodelovanje pri papeževem obisku v Krki na avtrijskem Koroškem, udeležbo skoraj 3000 mladih na molitvenem srečanju ob novem letu v Parizu in uraden obisk jugoslovanskih škofov pri papežu Janezu Pavlu II. in osrednjih cerkvenih uradih v Rimu v prvi polovici januarju letos. Pri tej priložnosti je ime* papež 14. januarja pomemben nagovor škofom o različnosti edinosti in potrebi dialoga in medsebojnega razumevanju ter sodelovanja v Jugoslaviji-Žal se zdi, da možnost papeževega obiska v Jugoslaviji iz različnih razlogov tudi ob tem (dalje na str. 31
dobili nov list, ki bi pisal tako lepo, kakor je pisal Teden. Ta želja je res lepa, dober list nam je potreben prav tako kakor hrana za telo, toda z listom so zvezani veliki stroški. Ker nimamo denarja ne kake vlade, ki bi nas podpirala, ne bogatašev, ki bi nas lahko zalagali z denarjem, se mora naš list vzdrževati z naročnino in prostovoljnimi prispevki. Z naročnino se bo list lahko vzdrževal le, če bo imel veliko število naročnikov. V ta namen smo se Tržačani sporazumeli in dogovorili z Goričani, da bomo izdajali skupen list, ki se bo imenoval Katoliški glas. Goričani so se odpovedali svojemu Slovenskemu Primorcu, ki je pogumno oral ledino slovenske in katoliške misli takrat, ko je bilo to še zelo težko in nevarno. Za to svojo požrtvovalnost zaslužijo vso pohvalo. Prav takšno pohvalo zaslužijo zato, ker so se z ozirom na skupno korist svojemu listu odpovedali. »Glas« bo torej odslej skupno glasilo. Tržačani mu želimo vso srečo in obljubljamo, da bomo sodelovali pri njem, ga kupovali, čitali in širili, kajti Glas je tudi naš list, tisti list, ki smo ga po prenehanju Tedna tako nestrpno pričakovali.«
Odgovorni uredniki
Tako je bilo ob rojstvu lista pred 40 leti. Časopis je od takrat dalje redno izhajal, najprej ob sredah, potem pa ob četrtkih. Tiskali smo ga in še tiskamo v tiskarni Budin. Stanko Stanič je za list odgovarjal, msgr. Mirko Brumat pa urejal.
Ko je ta že naslednje leto zbolel in umrl, smo si pomagali in skrbeli za list malo eden malo drugi. Tržačani so zvesto sodelovali in list tudi širili, saj ima Katoliški glas največ
(dalje na str b)
Ha-Hec-Hi-Ho*Humor!

v it
SkuhalSJ ali pogrel
MEGAN
SAJ RES, ZAKAJ NEKI?
Pripovedujejo, da je lastnik neke veletrgovine ob pregledu poslovnih knjig ugotovil, da ga je njegov najboljši prijatelj okradel za večmilijonsko vsoto. Jezen ga je dal poklicati predse in mu rekel: »Ne maram nobenega škandala! Na skrivnem te bom odpustil in vse naj bo pozabljeno, ne da bi sploh prišlo v javnost.«
Ta pa je odgovoril: »Torej odpustiti me nameravaš? Pes je, ogoljufal sem te za čedno vsoto. Ampak zdaj imam razkošno vilo, jahto, zlatnino in ves luksus, ki si ga lahko zamišliš. Nič več ne potrebujem, torej zakaj bi najel nekoga, ki vsega tega še nima...«
»Prijatelj, ali bi mi povedal, kako je to, da tebi nikoli ne zmanjka denarja?«
»Cisto preprosto. Jaz nikoli ne plačam starih dolgov.« »Kaj pa novi dolgovi?«
»Te pustim, da zastarajo.«
Pacijent zobozdravniku: »To vas bo verjetno malo zabolelo, ampak moram vam povedati, da nimam nič denarja.«
Samo eden otrok na svetu je najljubši in vsaka mati ga ima.
Mladi ameriški operni pevec je že tretjič odpel neko arijo v La Scala teatru, ampak tudi tokrat ploskanje ni odnehalo. Popolnoma izčrpan se je zahvaljeval publiki in se globoko priklanjal na vse strani. Zagotavljal je navzoče, da je fizično popolnoma nemogoče, da bi se četrtič odpel celo arijo. Tedaj pa se zasliši močan glas nekje zadaj: »Pel boš toliko časa, dokler ne boš prav zapel!«
Kaj ti spet ni prav? Če sem spravila avto v garažo, ga bom tudi ven!
Neki pridigar je govoril in govoril že skoraj celo uro. Slednjič reče: »Prijatelji moji, kaj naj vam še rečem?« »Amen,« odgovori nekdo v predzadnji klopi.
Zdravnik: »Morali boste pač najti več časa za počitek 'h razvedrilo!«
Pacijent: »Kako, gospod doktor, ko pa imam toliko dela!«
Zdravnik: »Neumnost! Zakaj pa mravlje, ki so najbolj Pridne izmed vseh živalic, vedno najdejo čas in pridejo na Vsak piknik?«
»Zadnjič vam povem, da ne bom dovolila, da bi me
Poljubili.«
»Zadnjič, kaj? Se mi je kar zdelo, da boste sčasoma odnehali, gospodična, če bom le vztrajal.«
Sodnik: »Popolnoma nerazumljivo mi je, kako ste 'Pogli ubiti človeka z enim samim udarcem vaše roke!«
Obtoženec: »Ali naj vam pokažem, kako sem to stori|?«
»Očka,« je vprašal petletni sinek, »kaj je hitreje: konji al' avtobus?«
»Avtobus seveda,« je odgovoril oče nejevoljno.
»Zakaj pa potem raje ne staviš na avtobus?«
Ameriška Domovina je glasilo svobodomislecih Slovencev in Slovenk po vsem svehi
Jože Zadravec
Tje bomo našli pot
NADŠKOF ŠUŠTAR
{nadaljevanje s str. 2) obisku ni prišla nič bliže.
V	domači slovenski Cerkvi ne smem brez besed mimo Pastoralnega občnega zbora ljubljanske nadškofije v preteklem in Škofijskega zbora v Mariboru v tem letu, ki nista pomembna le za versko, ampak tudi za kulturno in socialno življenje našega naroda, ne mimo srečanja bolnikov na Brezjah v juniju in srečanja mladih v Stični v septembru, ker nas ravno ti dve skupini ljudi opozarjata, do koga imamo v Cerkvi in družbi svojo posebno odgovornost.
Ohranjanje kulturne dediščine
V	odgovornosti za kulturno dediščino in za razne cerkvene zgradbe imajo vse tri škofije, pa tudi druge verske sukpnosti v Sloveniji pred seboj še veliko gradbenih in prenovitvenih načrtov. Nekateri od njih so naravnost življenjskega pomena. Zato smem izraziti pričakovanje in upanje, da bomo našli razumevanje in pomoč na pristojnih mestih. Prav tako trdno upam, da bomo mogli vedno uspešneje odstranjevati razne težave in nesporazume, ki jih še vedno doživljamo.
Ob koncu naj omenim še nekaj ekumenskih razsežnosti v evropskem prostoru v preteklem letu, ki so in bodo odmevale tudi pri nas. Sem spada 1000-letnica pokristjanjenja Rusije. Tega pomembnega jubileja za ves in posebno še za slovanski svet smo se spomnili ne le z raznimi simpoziji in publikacijami doma, ampak tudi z velikim ekumenskim romanjem v Rusijo v drugi polovici avgusta 1988.
4. evropsko ekumensko srečanje v Erfurtu v začetku oktobra je bilo tako zaradi kraja kakor tudi zaradi udeležencev in vsebinskih poudarkov izrednega pomena. Še večjega pomena pa bo prvo evropsko ekumensko zborovanje o miru in pravičnosti in v skrbi za ohranjevanje okolja v Baslu v maju letos, tudi ob sodelovanju zastopnikov iz Slovenije in druge Jugoslavije. Mir v pravičnosti in v skrbi za ohranjevanje okolja je tudi naša velika naloga.
Moja iskrena želja je, da bi bilo tudi doma ekumensko sodelovanje vedno bolj uspešno. Morda smo letošnje novo leto zaradi doživetij in izkušenj lanskega leta, zaradi splošnega položaja in zaradi tako temnih in težkih oblakov nad nami začeli še z večjim strahom in negotovostjo kakor lansko leto.
A če hočemo preživeti, nam ne preostaja drugega, kakor da gremo pogumno in odločno naprej v medsebojnem spoštovanju in razumevanju, v enakopravnosti, svobodi in vedno večji demokratičnosti. Pri tem nam je potrebno predvsem tudi nenehno prizadevanje za etično prenovo posameznika in družbe. Da bi nam pri tem Bog pomagal in da bi si zavzeto in pošteno pomagali tudi med seboj, to je moja iskrena želja nam vsem.«
LJUBLJANA, Slov. - V mojo državo. V njej ne bomo slavili pesnikov!
Eno samo ljudstvo bomo v moji državi, po vsej zemlji, zemljici naši! V njej rojak prost bo vsak, a sosed mu bo le mejak. Zaživeli bodo slovenstva stebri stari in v domačih šegah utrjene postave, strnila se bo Slovenšč’na cela, vrnili k nam se bodo časi sreče; prepir iz družbe bo pregnan, poštenjak, imeniten in miroljuben mož, pravičen, delaven in svet bo sedel v parlamentu.
V	moji državi si bodo občani postavili trdne pomnike kulture v svojih srcih, v svojih dušah in v svojih rokah. V mojo državo se bodo vrnili vsi, ki jih je čas, nasilje, revščina, politika raztepla po svetu. Sini Slave, vse vas bo sprejela mati, domovina, Bog; pa ne bo več izgnancev, obsojenih na tujino.
V	moji državi si nje sinovi prosti volimo vero in ustavo; kar je ljuljke bomo rešetali, hranili dobro zrno in, kar zmanjka, iz svojih bomo to možgan dodali. V moji državi bodo zlati časi, prižgani bodo žarki nove luči. Slovenci bomo brali bukve čiste, očetov naših imenitna dela. Vremena se bodo vsem zjasnila in milši zvezde kakor zdaj sijale.
V' moji državi bodo pozvanjali velikonočni zvonovi o ljubezni vere in miru in sprave, o sreči onstran groba, o pravem Bogu, ki se kliče Bog ljubezni, ker ljubi vse ljudi, svoje otroke, in mir podarja vsem ljudem, ker smo očeta enega sinovi, ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi. Zakmašni zvonovi bodo povzemali melodijo src: Bog je moje upanje, on vse živi, sinovom daje moč junaštva, hčeram, da so rasti in podobe rajske, vse dobro je, kar Bog stori, slavcu pevski duh je vdihnil, ž njim mu dal je pesmi svoje; vse je dar božje roke, v prelesti narave in zlasti oltarjev so vtisnjene sledi zarje onstranske glorije, tja pelje pot iz bolečine mesta, kjer ni več krivic, nobene reže. Pozdravljali bodo zvonovi našo pamet, vstajenja dan od vsega, kar nas je samomorilno zasvojilo od sto stvari.
V moji državi bo kmet spoštovan: oral bo, sejal in žel bo v svoji veliki ljubezni do domačije, dragocene dediščine svojih rodov. Vsak košček zemlje bo zaživel in dajal dobre sadove. Vode bodo spet čiste in ribe se bodo v njih spet namnožile. Življenje bo kipelo kot v prvem jutru božjega
stvarjenja. Nebo se bo razprlo ob stoglasnih ptičjih korih od prihoda zlate zore, dokler sonca luč ne ugasne; strnadi, ščin-kavci, slavčki brez truda, brez pokoja.
V	moji državi bo edinost, sreča, sprava kot še nikoli — kar prinesel sveto Jezus Kristus je na svet! V njej mljaden-ke, bistrih glav sinovi, mestja-ni, ki ljubijo poštenost in pravico, da veselje v prsih Ti srce pretresa! Mladeniči, vi naš up, Slovenke in vaš zarod nov ter dobri vsi ljudje, ki Bog vas še živi — iz vaših src bodo kali pognale. Pojeni in hranjeni s kulturo srca in duha, zaljubljeni v Slovenšč’no celo, bomo zgradili mojo državo.
V	moji državi ne bomo slavili pesnikov. A dokler ni moje države!
Slovenska zemlja, draga mati, kdaj bo utihnil najin jok? Dokler ni moje države, naj bo blagoslovljeno vsako srce, ki so ji lažnivi pratikarji, zvezdogledi, preroki in modrijani izcedili mokrocveteče rož-ce poezije; odstirali so pogled na pota, ki vodijo v mojo državo. Zakaj samo ena kultura je, tista namreč, ki utira pota v mojo državo. Jaz verujem v mojo državo, odkod sicer hrepenenje po njej iz te žalostne življenja ječe, kjer je že okamnelo srce preživo in so mu duha ukrotili nadlog oklepi.
Družina (št. 6 -
Nepričakovana
darežljivost
Prva denanrna nabirka za starostno zavarovanje redovnic in redovnikov v Ameriki je doživela med verniki vseh ameriških katoliških župnij nepričakovano velikodušen odmev. Sestra Carol Drepeau, ena od prirediteljic akcije, je povedala, da iz mnogih župnij poročajo o “rekordnih vsotah” in da so verniki sprejeli nabirko kot “priložnost, da pokažejo svojo hvaležnost do redovnic in redovnikov.”
Ameriška škofovska konferenca in vodstvo redovnih skupnosti sta že pred letom ustanovila sklad za starostno zavarovanje redovnic in redovnikov. Vanj bi se od letošnjega leta naprej stekale letne nabirke.
Skrb za starejše redovnice in redovnike nikakor ni neutemeljena, saj je njihova povprečna starost 64 let in marsikatera redovna skupnost ne more več plačevati stroškov starostnega zavarovanja in zdravstvene oskrbe. Kar 39 odstotkov ameriških redovnic in redovnikov je že preseglo 70 let.
Grdina—Cosic Pogrebni Zavod
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
1053 E. 62. cesta	431-2088
V družinski lasti že 86 let
Človek, ki je razdelil Jugoslavijo
Ljubljanski tednik »Teleks« imenuje voditelja Srbije Slobodana Miloševiča za politika leta v Jugoslaviji. O Miloševiču in njegovi politiki smo že precej pisali; tokrat pa objavljamo članek, ki je izšel v Teleksu, napisal pa ga je pripadnik albanske narodnosti, kar je po svoje zanimivo. Tokrat tudi objavljamo Miloševičevo fotografijo; kajti ni dvoma, da bo tudi letos ostal v ospredju jugoslovanske in morda tudi svetovne pozornosti. Ur.
Nobenega dvoma ni, da je politik leta 1988 v Jugoslaviji Slobodan Miloševič. Vse od Titove smrti v Jugoslaviji ni bilo tako močnega dirigenta političnega življenja, kot je prav v kratkem času uspelo postati Miloševiču. Kot je znano, so ga na mitingih po vsej Srbiji kot tudi v delih srbskega življenjskega prostora že promovirali za »drugega Tiat«.
Čeprav njegove ambicije postajajo vedno bolj jugoslovanske, pa je vendarle ostal v prvi vrsti srbski lider in srbska znamka, kot na primer sugerira naslovna stran zadnje številke beograjskega Študenta s poštno znamko Srbije, na kateri je njegov portret. Fantje iz Študenta si niso drznili ali pa se jim je to zdelo pretirano, da bi Slobo spravili na jugoslovansko znamko. Titovega položaja v Jugoslaviji ni lahko zasesti, pa četudi je prestol že osem let izpraznjen.
Miloševič, nedotakljiv v Srbiji, je letos majal in ustrahoval celotno Jugoslavijo. V drugih okoljih so ga začeli doživljati kot potencialnega uzurpa-torja. Miloševič je namreč človek nove politične paradigme, na katero se ostali del še ni navadil, če jo sploh lahko kdaj sprejme. Kaj pa je novega v Miloševičev! politiki! Govori se, da je bila v povojnem obdobju, pod vodstvom Tita, Srbija ignorirana in omalovaževana, da se je prevladujoči slogan glasil »Šibka Srbija, močna Jugoslavija«.
Miloševič se je zdaj odločil, da bo stvari postavil na glavo, pa se zavzema za parolo »Močna Srbija, močna Jugoslavija«. Zlobni pravijo, da to ne gre skupaj, da mora biti vmes »ali—ali«.
Ta prilično kalni slogan pa, se razume, ni njegov originalni izum. Ideja pa vendarle funkcionira, na njej je Miloševič tudi v pretežni meri gradil svojo politično platformo. Po zmagi v srbskih »dinastijskih« obračunih, v katerih je dokazal, da so prejšnji srbski liderji prodali interese Srbije, se je Miloševič potrdil kot dovolj sposoben operacionalizator in realizator ideje močne Srbije. Pri tem te moči ni bilo treba šele ustvariti, pač pa je bila že tukaj, pri roki. Miloševič je namreč dojel specifično težo Srbov kot najbolj številnega in razširjenega naroda v sedanji tektonski krizi jugoslovanske federacije.
V Času, ko je vse vrednote
zajel somrak, ko je država v brezizhodnem položaju in ko je garnitura politikov iz Titove sence po 1980. letu Jugoslavijo pripeljala v začarani krog statusa quo (»Nesposobnost se vedno brani s statusom quo,« je dejal Marx), je bil Miloševič med politiki prvi, ki je spoznal, da je treba iz tega začaranega kroga in Titove sence. Vedel je, da je potrebno zrušiti trhlo koalicijo zadnjih čuvarjev revolucije, ki so porabili zadnje kredite in legitimnost s temi ko so državo pripeljali do gospodarskega in političnega kolapsa.
Nove politične sile so se v Jugoslaviji že več let zavzemale za reformo sistema. Toda do besede, pa celo do politične artikulacije, niso mogle povsod, saj se je pokazalo, da je na zveznem, republiških in pokrajinskih ravneh preveč instrumentov za blokado demokratičnih pobud. Prevladujoči sistem dogovarjanja je zaradi različnih interesov subjektov federacije onemogočal sprejem globalnih reformskih u-krepov. Zato je v vseh republikah in pokrajinah prišlo do notranjih premikov v odnosu do reformskih vprašanj, rezultati pa so bili zelo raznoliki, ponekod je zmagala dogmatična politična usmeritev, ponekod reformisti, drugod status-quo-jevci.
Na teh valovih regionalnega oblikovanja opcij za izhod iz jugoslovanske krize je zrasel Miloševič. V Srbiji pa je v divjih notranjih bojih zmago odnesla koalicija sil levice, liberalcev in desnice, ki se je kot opozicija politiki ZK Srbije in ZKJ zlila že v davnih sedemdesetih letih ob srbskem nacionalnem programu. Ta program je bil s svojimi najbolj važnimi elementi v sistematični obliki objavljen kot tako imenovani Memorandum srbske akademije znanosti in umetnosti. To ne pomeni, da so na oblast prišli samo predstavniki te zlite koalicije (npr. Dobriča Čosič, Mihajlo Markovič itd.), pač pa je ZK Srbije kot partija na oblasti z udarom od znotraj prevzela realizacijo tako zlite srbske platforme.
S tem, da je izkoristil revan-šistično razpoloženje, ki je bilo v Srbiji ustvarjeno okoli kosovskega problema, stare rak—rane Srbov, ki so »nacionalno osveščeni«; s tem, da je nezadovoljstvo s stanjem v državi preusmeril v nacionalno nezadovoljstvo v skladu z idejo, da so v tej krizi spet ogroženi prav Srbi, je Miloševič samo dokončal in pripeljal do skrajnosti prejšnje politike srbskih liderjev Dragoslava Markoviča in Ivana Stamboliča.
Zakaj naj Srbija prednjači
Njegova predhodnika sta na odpiranje srbskega vprašanja gledala kot na rezervni in tajni adut v pogajanjih na jugoslovanski ravni, medtem ko je Miloševič popolnoma odkrito vse stavil prav na to karto. Oš
jugoslovanske federacije po njegovem ne poteka več po sredini Bosne srbskih in hrvaških interesov, pač pa je os Srbija sama. Jugoslovansko federacijo sestavljajo, popre-proščeno, Srbija v njenem središču in satelitske republike in pokrajini (če jih os ne bo pogoltnila).
To orientacijo je Miloševič letos poleti tudi javno demonstriral. Letošnji mitingi in srbski jugoslovanski program temelji na naslednjih argumentih moči: najprej, srbski narod je številčno vreden toliko, kot vsi ostali narodi in narodnosti skupaj in to dejstvo je treba tudi politično respektirati; drugič, Srbija ima najdaljšo državno tradicijo od vseh ostalih federalnih enot, ob Črni gori seveda, ki pa je tudi srbska, pa je zato treba nanjo gledati kot na stransko vejo srbske državne tradicije; iz tega izhaja tretji argument, da je namreč srbski narod bolj državotvoren kot so ostali; četrtič, Srbija je bila že v 19. stoletju izvoznik revolucije in demokracije v balkansko okolje in brez zveze in zlonamerna so prizadevanja tistih, ki Srbijo iz Evrope potiskajo na orientalski Balkan; in slednjič, petič, Srbija ima največ zaslug za to, da je jugoslovanska država sploh nastala, ker je v balkanskih vojnah in v prvi svetovni vojni dala največje možne žrtve, kar tretjino prebivalstva, cvet srbskega plemena.
Posledice Miloševičeve politike
za bodočnost Jugoslavije
Miloševič je torej Jugoslaviji izstavil več desetletij neplačane račune. To je bilo moč videti še zlasti na megalomansko zastavljenem beograjskem mitingu, ki so ga cinično imenovali miting bratstva in enotnosti. Preostali del Jugoslavije, glede na to pač, kolikor je lahko razumel bistvo Miloševiče-vega programa, ni mogel z navdušenjem sprejeti jugoslovanskih ambicij srbskega lider ja.
Že zaradi metod te politike, kot so mitingi in zaradi grožnje, da bodo z njimi prišli v vsa središča države, zaradi bojevitega in vojaškega postavljanja tiska itd., se je stanje v državi zelo zaostrilo, zavladal je strah pred srbskim plazom. Ta strah je bil največji še zlasti ob vojvodinskem puču, pa tudi ob neuspelem črnogorskem udaru, za katerega se domneva, da naj bi imel za cilj aneksijo. »Zrno po zrno — pogača, miting po mitingu — šajkača!« (Zrno na zrno — pogača, miting na miting — šajkača) so dejali Miloševičevi nasprotniki, ki so oblikovali široko fronto odpora.
Miloševič človek razkola
Na agresivno srbsko strnjevanje, ki ga je izvedel Miloševič, so tudi ostali narodi in narodnosti reagirali s strnjevanjem, od Slovenije do Makedonije. Miloševič je že s tern postal osebnost jugoslovanskega razkola, človek, ki razdvaja Jugoslavijo, ki dokončuje proces jiacionalnih delitev in strnjevanj.
Zato trenutno obstajata dva politična portreta Miloševiča, prvi je obarvan s svetlimi barvami rešitelja Srbije in Jugoslavije, drugi pa je peklenski, portret uničevalca.
Tako ostre so delitve, ko gre zanj, tudi med ljudskimi množicami, na katere se sam sklicuje. Pravijo, da je njegov prihod na oder na beograjskem mitingu izzval pravo množično histerijo, še zlasti oboževalk, ki so kričale, jokale in padale v nezavest. Drugače pa je bilo na Kosovu, kjer so Albanci demonstrirali proti njemu, ne da bi ga seveda izrecno omenjali, toda vzklikali so Titu, Kardelju, Šuvarju, pa tudi Vllasiju in Jasharijevi, katerih ostavke je dosegel prav on. Albanci, tudi tisti t.im. »pošteni« in »jugoslovansko usmerjeni«, niso mogli sprejeti politike, ki gradi na tolikerih lažeh, grožnjah in ultimatih, ki seje lomila prav na njihovih hrbtih. Toda enako kot Albanci so reagirali tudi pripadniki drugih narodov, ki se tudi čutijo poklicane, da polnopravno odločajo o usodi Jugoslavije.
Ko se sklicuje na ljudstvo, to pa počne pogosto, lahko Miloševič pravzaprav računa zgolj na »nacionalno osveščene Srbe«, medtem ko pri drugih vzbuja sumničenja. Za nekatere je heroj, ki vzbuja upanje, za druge demon, ki zbuja strah. »Ljubezen« in »sovraštvo« do njega sta le dve plati iste medalje, naravni posledici politike nacionalnega razdora, ki jo je izbral.
Obstajajo zanimive kontraindikacije za fenomen Miloševič. V neki razpravi zasebne narave v Skopju se je moral neki Miloševičev oboževalec soočiti z argumentom oponen-ta, Makedonca, ki je dejal: »Miloševič je v resnici agent Sigurimija (albanske tajne po-
licije)! Nihče ni za afirmacijo Albancev in albanske stvari pri nas in po svetu storil več kot on!«
V Prištini je spet moč slišati zgodbo, da je eden od gorečih albanskih nacionalistov, ki jC nedavno prišel iz zapora, Miloševičevo sliko razobesil v svoji sobi v znamenje hvaležnosti za vse, kar je storil za osveščanje Albancev.
Ti epizodi anekdotične narave najbolj plastično odslika-vata diabolični karakter Milo-ševičevega podjetja. Za Miloševiča je že zdaj, kot za Goethejevega Mefistofela, moč reči, da je hotel delati dobro, toda vse, kar je storil, se je sprevrglo v zlo.
Shkelzen Malto' Teleks, 29.12.198»)
MALI OGLASI
Housekeeper Needed Willoughby Hills. 3 to 5 day5 a week. General housekeeP' ing & laundry. Call 944-7875 (eve.) or 289-7700 (days)’ Ask for Ray Adamic. (8-t61
For Rent
3 room suite. Single person-Near St. Vitus. Air. corto-Call 941-5044.
(13-16)
Enthusiastic individual inte rested in learning machin6 trade. Full time. Strong mathematic skills necessatV' Call 953-5888	O1'16
Hiše barvamo zunaj in traj. Tapeciramo. (We v'to paper). Popravljamo in de mo nove kuhinje in kopaln1 ^ ter tudi druga zidarska 1 mizarska dela.	^
Lastnik TONY KRISTAVN1 Pokličite 423-4444	^
Dr. Marjan Senjur
Ljubljana
Obetavne besede, čakamo na dejanja
Poročali smo že, da bo v okviru stalne izmenjave profesorjev med ljubljansko univerzo in clevelandski državni univerzi letos gostoval priznan slovenski ekonomist dr. Marjan Senjur. Poleg strokovnih razprav, dr. Senjur tudi piše za slovenska sredstva obveščanja. Tako je za tednik Teleks objavil članek z gornjim naslovom, v katerem ocenjuje možnosti za uspeh novega manda-(orja jugoslovanske vlade Anteja Markoviča. Upati je, da bo mogoče organizirati nekaj javnih srečanj z dr. Senjurjem, ko se bo mudil v Clevelandu. Ur.
Politično gledano ne vidim posebnega smisla v volilnem govoru kandidata za predsednika Z1S pred predsedstvom ZK SZDL J. Kandidat je že izbran in torej programski nastop ne odloča o izbiri kandidata. Predsednik ZIS in sam ZIS bo izvoljen v skupščini in bi torej moral imeti programski govor, na podlagi katerega bo dokončno izvoljen, pred skupščino.
Ali bo pred skupščino ponori govor, ki ga je pravkar intel? Eden od teh dveh govorov je nepotreben. Če bo nepotreben govor pred skupščino, bi to omalovaževalo pomen skupščine, kar gotovo ni zaželeno. Potreben pa bo takojšen nastopni govor predsednika ZIS po izvolitvi. Govor naj bo namenjen javnosti, ne kakemu organu, in naj vsebuje °kvirni program dela in ukrepov novega ZIS. Preveč go-vorjenja v predhodni fazi lahko ZIS-u škodi pri poznejšem delu. Škodi mu lahko zato, ker Več ne maramo gostobesednosti, posebno pa ne od ZIS. Škodi mu lahko, če bi se dajale '2jave, ki bi vezale roke ZIS-u Pri njegovem delu.
Tovariš Ante Markovič je v Svojem govoru povedal, da je star socializem, to je državni s°cializem, v krizi in da je tre-iskati novega. Značilnosti dosedanjega državnega socia-bznta so državna lastnina nad Proizvajalnimi sredstvi, držav-110 planiranje in monopol par-bje v političnem življenju. Kar državne lastnine tiče, Markovič meni, da alternativa ni lastnina, temveč drugače °Predeljena družbena lastni-d3- Kar se državnega planira-nja tiče, Markovič vidi rešitev v sožitju trga in državnega ukrepanja, s tem, da je pri-•barna vloga trga, vloga drža-Ve Pa je pomembna.
Kar se monopola tiče, Markič ni povedal kaj konkret-^e8a; rekel je, da je potrebno ^ demokracije in sprememba s°*'tičnega sistema. Omenil je s °Je zaupanje v samoupravni t°cializem, res je pa, da je tudi
k° imenovani samoupravni _0c>alizem sedemdesetih let ^'Peljal Jugoslavijo v globoid . družbeno in ekonomsko Vq[ 0 te8a s^e(b’ da se ni do-J sklicevati na samoupravni c'alizem in da bo v prihod-e treba biti bolj natančen pri
opisovanju novega socializma.
Išče se novi tip socializma. Ne ve se sicer, kakšen bi naj bil. Vendar to niti ni tako važno. Čas je že, da prenehamo graditi in graditi nove družbene ureditve, kakor koli se že imenujejo. Mi nenehno gradimo, drugi pa normalno živijo in delajo ter uživajo višji življenjski standard.
To plat govora lahko ocenimo pozitivno. Markovič je sprejel glavne teze družboslovnih razprav, posebno ekonomistov, o potrebi po drugačnem gledanju na socializem.
Ante Markovič je obljubil, da bo nadaljeval gospodarsko reformo. V tem pogledu je ostal v okviru ustavnih sprememb in dosežkov Mikuličeve komisije o spremembah ekonomskega sistema. Obširno je zagotavljal, da bo ostal pri začrtani reformski usmeritvi. Drugo se od njega tudi ni pričakovalo in je v tem smislu izpolnil pričakovanja. Vtis je, da je njegov nastop v tem delu bil verodostojen. Čeprav gre za program, ki ga je začrtala že prejšnja vlada, utegne novi predsednik ZIS, kot verodo-stojnejši izvajalec programa, omogočiti večje zaupanje v uspešno izvedbo gospodarskih reform.-To drugo plat govora lahko ocenimo zelo pozitivno.
Posebej zanimiv je bil tudi tisti del govora, ki se nanaša na stabilizacijo in rast gospodarstva. Ante Markovič meni, da je treba kombinirati ekonomsko in razvojno politiko, kar je nesporno; da je treba prestrukturirati gospodarstvo: spodbujati nastajanje novih in prestrukturiranje obstoječih podjetij, kar je obetajoče; da je potrebno kombinirati ukrepe za stabilizacijo gospodarstva z ukrepi za dinaminizira-nje proizvodnje, kar je sprejemljivo, vendar zahteva dodatna pojasnila.
Bralec se morda spomni, da sem v komentarju (v Teleksu, ki ga sicer nisem objavil, op. ur. A.D.) o odstopu Mikuličeve vlade pisal, da se je prejšnja vlada ves čas neuspešno spopadala z dilemo, ali inflacija ali spodbujanje proizvodnje. Očitno je to občutljiva politična tema in se je je moral dotakniti tudi Markovič v svojem volilnem govoru. Banalno je trditi, da je Jugoslaviji potrebna rast. Seveda je. Očitno pa ni tako banalno to poudarjati v kandidacijskih nastopih. Veliko obetov se skriva zadaj. Upam, da se kandidat zaveda, za kaj gre.
Zanima nas, kako je Markovič zvozil to edino ekonomsko strokovno čer v svojem govoru. Rekel je, da je treba dinamizirati proizvodnjo in ustvariti pogoje za rušenje inflacije. Iz govora sklepam, da je spodbujanje proizvodnje prva prioriteta, zbijanje inflacije pa druga.
Sprejmimo tako rangiranje ekonomskih problemov kot politično realnost Jugoslavije in se vprašajmo: kako bo kan-
didat za predsednika ZIS dina-miziral proizvodnjo. Omenil je, da mora dinamiziranje proizvodnje sloneti na realnem povpraševanju. Kaj je to, ni povedal. Sklepamo pa lahko, da ne bi spodbujal proizvodnje z ukrepi, ki bi utegnili biti inflatorni.
Kaže, da si največ obeta od spodbujanja proizvodnje z večjim izvozom. Gre za rast, ki bi bila izvozno vlečena. Poudaril je tudi pomen povečane motiviranosti delavcev za delo in prestrukturiranja gospodarstva. Očitno je imel v mislih moderen koncept strukturnega prilagajanja, ki ga poznamo iz svetovne teorije in prakse. To je dober koncept.
Vendar! Kako povečati motiviranost, strukturno prilagajanje in izvoz v razmerah hiperinflacije? To je vprašanje. Problem inflacije je ravno v tem, da povsem dezorientira in zmaliči ekonomske signale. Vse vrste cen postanejo nezanesljiv kazalec alokacije proizvodnje faktorjev. Kako pravilno motivirati, kako pravilno prestrukturirati proizvodnjo in izvažati, če so ekonomski signali, kazalci in pojavi ska-ženi zaradi inflacije? Na kaj se potem opreti? Upam, da nimajo v mislih raznih meril, ki jih na koncu vseh koncev določa država.
Ne delajmo si utvar. Glavni jugoslovanski ekonomski problem je inflacija. Inflacijo je treba zbiti, odpraviti, da bomo lahko resno govorili o vseh tistih obetajočih stvareh, o katerih je govoril kandidat za predsednika ZlS-a. Inflacija je smrt za trg. Tako imenovano uvajanje trga v hiperinflator-nih razmerah bo kompromitiralo trg. In zopet bodo prišli na svoj račun v gospodarstvu razni državniki in dogovorni-ki. »Dinamiziranje proizvodnje« je slogan za politično rabo kandidata za položaj, boj proti inflaciji pa mora-biti začetni nosilni delovni program novega ZlS-a. Prav zaradi tega menim, da kandidat ne bi smel preveč govoriti, preden postane predsednik ZIS. Naj si ne veže rok, preden je začel delati.
Splošen vtis o prvem nastopu kandidata za predsednika ZIS je kar ugoden. Besede, besede so kar prave. Vtis o osebnosti je tudi pozitiven. Sedaj čakamo na dejanja.
Kar se dejanj tiče, se nerazumljivo dolgo vleče s sestavo ZlS-a. Država v največji mogoči krizi si privošči ugodje skoraj trimesečnega operativnega brezvladja. Kandidat za predsednika ZlS-a je bil izbran še kar hitro. Izbor je bil morda rahlo presenečenje, kar kaže tudi na določeno politično modrost ali pa računico Srbije, ki bi lahko izforsirala svojega kandidata, če bi hotela. Pa ni. Zakaj ni? Zakaj je sedaj potreben skoraj dvomesečni premor za izbiro Članov ZIS? To presega moje pojmovanje urgentnosti jugoslovanskih razmer.
Pustimo besede, saj se poznamo, začnite delovati, dejanja so merilo. Kaj se čaka? Zakaj se čaka do marca s sestavo
Ob 40-letnici Katoliškega glasa
(nadaljevanje s str. 21
naročnikov prav na Tržaškem. Skupno sodelovanje je bilo do danes prav dobro in upam, da bo ostalo tudi za naprej, ko stopajo na dan mlajše in mlade generacije.
Prva leta pa časi tudi za list niso bili mirni. Bili so časi stalinizma z vsemi posledicami. Zaradi tega dolgo ni v časopisu zaslediti imen sodelavcev, vse izgleda anonimno, ie odgovorni urednik je podpisan. Ko je Stanko Stanič leta 1955 umrl, je odgovornost za časopis prevzel msgr. Franc Močnik, ki za list odgovarja še danes.
Nekaj zanimivosti
Iz prvih časov Katoliškega glasa omenim še eno zanimivost. Naš list, čeprav skromen in le na štirih straneh, je zavoljo svoje kritičnosti do razmer v tedanji Jugoslaviji bil nekaterim v naporo in bi ga radi nevtralizirali. Tako mi je pravil sedaj že pokojni g. Artur Zaletel, tedaj župnik v Stan-drežu, da so prišle k njemu neke osebe in mu približno takole govorile: »Mi vemo, da vi ne morete biti s komunistično partijo. Toda ni prav, da s svojim pisanjem blatite Jugoslavijo. Zato bodite vsaj nevtralni. Potem smo pripravljeni vam tudi pomagati.«
Nato se je zgodilo, da je h g. Staniču prišel dr. E. Besednjak, ki se je prav tiste čase vrnil iz Jugoslavije. Prišel je s predlogom, naj bi njemu prepustili Katoliški glas. G. Stanič je ponudbo prinesel na sejo uredniškega odbora, toda tam smo bili vsi soglasni, da mora list ostati v naših duhovniških rokah, sicer ne bo več takšen kot je in kot mora biti. Dr. Besednjak je potem leta 1953 začel izdajati v Trstu svoj tednik Novi list.
V mirnejših vodah
V petdesetih letih se je Katoliški glas zapletel v razne polemike z italijanskimi nacionalisti, s slovenskimi komunisti in še s kom. Počasi so se pa razmere umirjale in tudi naše pisanje je postalo bolj umirjeno. K temu je vpival tudi zadnji koncil, ki priporoča dialog na vseh ravneh, tudi z nasprotniki. Pa tudi partija se je unesla, tako pri nas kot v Sloveniji in Jugoslaviji. Prišli smo v bolj demokratične čase, ko je povsod več strpnosti, več dialoga, več sporazumevanja.
Seveda ne živimo v idealnem svetu, napetosti vseh vrst so tudi danes, tako v širši človeški družbi kot tudi med nami. In to je tudi prav. Saj kjer ni napetosti, kjer ni glav, ki različno mislijo in to tudi povedo, tam nastane miselna uravnilovka, ki je smrt vsakega napredka. Mi kristjani pa želimo živeti in rasti ter svoje doprinesti za vedno bolj človeško družbo, zlasti za bolj človeško našo slovensko družbo.
Težaven dialog med muslimani in kristjani
Znane so občasne hujše napetosti med muslimani in kristjani v Libanonu, Iranu, Sudanu, Nigeriji, Indoneziji, pa tudi po drugih severnoafriških državah. Oblasti Saudske Arabije odločno nasprotujejo, da bi se delavcem-kristjanom, ki delajo na tamkajšnjih naftnih poljih, za njih verske potrebe zgradila nova cerkev.
Škofje iz petih zahodnoafri-ških držav so leta 1986 v skupni poslanici utemeljeno zapisa1-li: »Smo proti temu, da bi ne-muslimane obravnavali kot državljane drugega razreda in da bi islamski zakoni bili naperjeni proti drugovercem.«
Kristjan se ob vsem tem nehote sprašuje: Ali je sploh mogoč dialog med člani teh dveh izredno močnih verskih skupnosti, ali ga je sploh umestno začeti?
Na to vprašanje nam že deloma odgovarja strpno ravnanje Apostolskega sedeža. Ko se je pred dvema letoma razvedelo, da muslimani nameravajo graditi v Rimu za svoje verske potrebe veliko mošejo, so
ZlS-a? Ali je to mogoče že prvi znak, da utegnejo besede ostati zgolj besede? Besede v dveh mesecih brez ustreznih dejanj izzvenijo.
prihajali iz Vatikana glasovi, da nikakor ne bodo ovirali načrtovalcev pri izvajanju zastavljenega cilja. Muslimani si v italijanskem glavnem mestu želijo lastne »božje hiše« in imajo tudi vso pravico do nje.
Papež Gregor VIL je že leta 1076 v svojem apostolskem pismu jasno poudaril, da morajo kristjani in muslimani ljubiti drug drugega, kajti priznavamo in verujemo — prostodušno in na različen način — v enega Boga, h kateremu se dvigajo naše hvalnice in častil-ne molitve. Kardinal Lavigerie iz Alžira je svoji na novo ustanovljeni misijonski družbi Belih očetov zavezujoče predpisal, da morajo muslimanom dajati evangeljski zgled samo s svojim vedenjem in pogovorom. To njegovo misel je 20 let kasneje prevzel Charles de Foucauld.
Po drugem vatikanskem koncilu, ki je v izjavi Nostra Aetate spodbudil k dialogu z muslimani, je papež Pavel VI. 16. maja 1964 ustanovil Tajništvo za nekristjane (danes Svet), ki je od tedaj vodilo že številne pogovore z vodilnimi muslimanskimi predstavniki. V mnogih državah, kjer živi veliko muslimanov, so katoliški škofje doslej ustanovili že (dalje na str. 6)
POVEST
Grče
Spisa/ SLAVKO SAV1NŠEK
Nadaljevanje
Klemen je komaj tlačil vase jed, tako je vrelo v njem. Mana je skrivši opazovala zdaj brata zdaj očeta. Tudi ona je videla izza duri, da sta šla Liza in Klemen skupaj in zdaj zdaj je nasmešek spreletel njeno lice, ko je zrla v bratov obraz. Očeta je pekel molk pri mizi in udaril je vanj:
»Mana, z Micko šem govoril, da bi prišla čompe narezo-vat. Se ti ji dej!«
»Bom, še danes. Jutri moramo že pričeti, sami ne zmoremo.«
»Bajto beli, pa se bo že utrgala za dan, dva!« de oče in pogleda Klemena. Sin molči. Tudi onadva umolkneta in zopet se sliši samo zajemanje žlic in semtertja kašelj iz zadrege.
Mana vstane, odnese prazno skledo in se vrne z drugo. Postavi jo na mizo in za hip po-stoji. Skozi okno ji sije sonce naravnost v obraz. Ni več mlada Mana, drugi otrok Vršanov je. Leta in delo in skrb po materini smrti so ji zarisali globoke brazde v obraz. Velika je skoro ko oče, nos ima njegov in oči, sicer je pa materina in so drobne, rahlo napete ustnice čudno nasprotje z gornjim delom obraza. V temnih laseh se ji tu in tam svetlikajo srebrne niti. Tudi v tem je očetova. Mana sede nazaj k drugim; molče nadaljujejo južino in
TEŽAVEN DIALOG
(nadaljevanje s str. 5) nad 60 komisij za medverski dialog.
Medsebojni obiski med predstavniki Sveta za nekristjane v Rimu in profesorji univerze Al-Ahzar v Kairu kot tudi najvišjih predstavnikov drugih muslimanskih organizacij s Srednjega vzhoda niso danes nobena redkost. Član sveta p. Michel je ves semester predaval na teološki islamski fakulteti v Ankari o krščanstvu, muslimanski profesor pa je predaval o zgodovini islama na Gregorijanski univerzi in na Inštitutu belih očetov v Rimu. Jezuit Michel je predaval o krščanstvu na islamski univerzi v Smirni.
Vatikansko državno tajništvo pošlje vsako leto ob koncu muslimanskega postnega meseca ramadana islamskim organizacijam in državam poslanico z najboljšimi željami in ta poslanica je skoraj povsod ugodno sprejeta.
Prav gotovo si katoliška Cerkev želi s strani muslimanske verske skupnosti večje pripravljenosti za pogovor, določnejših odgovorov. P.M. Fitzgerald, član Sveta za nekristjane v Rimu pa vseeno poudarja: »Kot kristjani se jim moramo bližati v duhu evangelija.« Dialog je in ostane bistveno znamenje krščanske ljubezni.
Kat. glas (2./um)
končajo.
Ko se dvigne vsa družina in mlajša dekla pospravi in pobriše mizo, vstane tudi Klemen, da bi odšel.
»Počakaj, fant!« veli oče. Klemen se začuden ozre vanj in postoji.
»Si se premislil?«
»Kaj?«
»Radi one!«
»Katere?« se dela sin nevednega.
»I, katere! One nastave, ki si zdajle zijal za njo!«
»Oče!« vzkipi fant.
»Odgovori, če te vprašam!«
Klemen molči.
»Ali si Vršanov ali nisi!«
»Sem!«
»In še premišljuješ?«
»Nimam kaj; sem že premislil!«
»Tedaj jo pustiš?«
»Oče!«
»Nič, oče; povej!«
»Tudi Vi ste se gnali za prvo!«
»Fant!« vzkipi iz očeta.
»Nič, fant! Se tepli ste se za Lizino mater z Belcjanom.«
»Ti!« plane oče proti sinu.
»Vprašali ste, ali sem Vršanov. Odgovoril sem!«
»Sram te bodi!« se vmeša Mana.
»Nihče te ni vprašal!« jo vpraša Klemen.
»Pravico imam kakor ti! Vršanova sem!«
»In grunt bo njen, ako se ti ne premisliš!« plane znova oče.
»Zato se žene. Kar recite, pa grem; za hlapca ji ne bom!« stopi sin proti očetu. Iz oči mu gori in očeta je skoro strah teh oči. Mirneje prične:
»Klemen, bodi pameten. One ti ne pustim!«
»Jaz se ženim, ne Vi, oče!«
»Micko vzemi!«
»Pa jo dajte Vi, vdovec ste, če Vam je tako všeč.«
»Klemen,« se zasuče v brata Mana.
»Ali pa ti starega Smrečnika vzemi pa boste obe zemlji skupaj, če vama je za to!« ji vrne brat.
»Fant, jezik za zobmi!« plane sedaj stari ves srdit proti sinu in dvigne roko.
»Le dajte!« mu nastavi sin lice. Očetu roka omahne. Stopi nazaj k mizi in se opre z roko nanjo. Mana tiho zajoče. Sin pa stoji sredi izbe, gleda nepremično očeta in v očeh mu gori nekaj, česar se oče boji, da ne zmore takoj v besedo. Sele čez čas sede zopet k mizi in glas mu je mirnejši.
»Klemen, daj si enkrat k sebi. Saj nisi iz železa!«
»Zakaj jaz? Čemu ne Vi? Kaj Vam je naredila?«
»Belcjanova je! In za delo ni!«
»Kdo to pravi? Za tri Mic-
ke!« se vzpne iz fanta.
»In če je za sto Mick, pri nas ne bo gospodinjila! Ker je Belcjanova!« vpije iz očeta.
»Ali Vam je njena mati tako zavdala, oče?« plane zdaj sin, pa ga je strah očetovega obraza in oči, ki se razpro pri teh besedah široko in je v njih kakor sovraštvo.
»Klemen, fej te bodi!« plane Mana in stopi k očetu.
V	starem Vršanu vre. Bog, da bi planil v sina in ga udaril po zobeh, da ga ne zadržuje nekaj kakor sram. Onemoglo izdavi bridko iz sebe:
»Mani zapišem grunt, ti pa pojdi, kamor hočeš!«
Sin omahne proti očetu in strašno se trga v njem. Ali takoj se ustraši, prebledi in plane k vratom.
»Pa grem! Ali menite, da nisem dela vajen! Le dajte Mani, le, samo Vršanov potem ne bo več v Podsmrečju!«
Stopi v vrata in vežo in zadr-leskne duri za seboj, da kriknejo proti skednju. Vstopi, se ozre okrog in se zvali na kup sena. Z obema rokama grabi globoko v kup, z nogami rije v seno pred seboj in z zobmi si grize ustnice do krvi, da ne bi kričal od bolečine.
V	hiši pa stari Vršan omahne na stolico, nasloni se z rokami na mizo in položi vanje sivo glavo. Le Mana je glasna, ven stopi in naganja hlapca ter dekli na delo. —
Popoldne sta Vršanova orala dalje, ki bi se ne bilo nič zgodilo. Spregovorila nista ves čas nobene besede. Ko je Mana prinesla malico, je jedel oče sam, sin je pa legel na trato in zrl v zrak.
»Greš jest?« sili Mana.
»Ni moje, je Vršanovo!« izdavi Klemen.
Stari se ozre v sina. Grižljaj mu ostane v ustih. Izpljune ga, stopi h konjema in požene.
»Mana, primi za ročice!« veli hčeri.
Dekle hoče, ali že je ob njej Klemen, sune jo stran, da odleti daleč proč, zgrabi za ročice, se upre vanje in z otiko požene konje:
»Hi-hi!«...
Mana pobere razmetane jedi in odnese malico domov. Vr-šana, stari in mladi, pa orjeta njivo do trdega mraka, dokler je ne zorjcta do kraja.
3.
»Naprej!« se je razleglo gromko od župnikove pisalne mize, ko je nekdo komaj slišno, plaho potrkal. A ko je potrkalo vnovič, je planil župnik, odrinil stol in sam odprl duri:
»Gromska strela, si gluh!« je zarežal v odprta vrata, pa je hipoma obstal in stopil korak nazaj v izbo:
»O, Liza, deklič, si se ustrašila?« je skoro mehko vprašal
in nadaljeval, stopivši še globlje v sobo:
»No, le ne vihaj šobe, dekle, pa stopi naprej, saj te ne pojem!«
Liza je bolj klecnila kakor stopila za župnikom in tiho s trepetajočo roko zaprla duri za seboj. Za vrati je postala in dvignila oči, velike in splašene modre oči, v velikega duhovnega gospoda ter iztisnila jec-Ijaje:
»Hvaljen Jezus!«
»Amen! Kaj bi rada?« je vprašal župnik, ji obrnil hrbet ter se vrgel v naslonjač ob pi-salnici, da je zaškripal, vrgel nogo čez drugo in mežikaje z drobnimi očmi pogledal dekle, ki si ni upala napraviti koraka v sobo.
Ko ni bilo odgovora, je duhovni gospod pozorneje pogledal dekle, ki ji je dopoldansko sonce skozi okno sijalo naravnost v obraz. In je videl župnik Mihael, da ima dekle oči solzne in se ji dve novi solzi točita po obledelem licu.
»Kaj se kisaš, ko ti nisem še bev na mev dejal!« je vrgel iz sebe in se pognal s stola kvišku. Roka mu je trepetala in da bi jo skril, jo je z drugo sklenjeno položil na hrbet. In še malo je počakal, preden je stopil blže k deklici, ki je jokala v dlan.
»Liza, obriši solze! Tako ne prideva nikamor! Pa zini in povej, da — da — bo konec,« je vihral in stopil k oknu ter si šel z roko neopazljivo po očeh.
Dekle je stopilo zdaj bliže k njemu. Obrnil se je, ko jo je začutil za seboj. Tedaj se je Liza nenadoma sklonila, se oprijela njegove roke in padla predenj na kolena.
»Gospod!« je planilo iz nje in solze so se ji udrle iz oči na lica, ki so ji zagorela kakor v vročem sramu.
Kakor bi ga pičil gad, je odskočil duhovni gospod, sunil z roko od sebe in megla mu je zakrila oči.
»Liza!« je izdavil, pa si šel znova z roko po laseh.
Dekle je klečalo še vedno in ihtelo, da se je stresalo mlado telo.
»Si res?«
Ustnice so mu trepetale. Iz oči mu je bliskal srd, toda izza bliskanja mu je gorelo usmiljenje.
»Sem!« je izdahnilo dekle in glasno zajokalo.
»Deklina nesrečna!« ji je vrgel v lice in se obrnil stran od nje. A koj se je zasukal nazaj in glas mu je trepetal, ko ji je dajl:
»Vstani!«
In ko je vstala, ji je prime-knil stol.
»Sedi!«
Dekle je sedlo, pa zajokalo vnovič.
(Nadaljevanje prihodnji torek)
Vernih duš.
Louis Smerdel
V	nedeljo, 19. februarja, je v Slovenskem domu za ostarele po kratki bolezni umrl 74 let stari Louis Smerdel, rojen v Clevelandu in živeč na E. 167 St. več kot 60 let, brat Edwar-da, Ludwiga in Stanleyja (pok.), lastoval in vodil Garden Spot v Mayfield Village 25 let, do svoje upokojitve L 1971, član ADZ št. 45, SNPJ št. 126 ter pevskih zborov Jadran in Zarje. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 St. danes, v torek, dop. ob 10. na Kalvarijo.
Angela Gregorič
V	petek, 17. februarja, je v Mt. St. Joseph Nursing Home na Chardon Rd. umrla 91 let stara Angela (Alice) Gregorič, rojena Mihelič v Sloveniji, mnoga leta pa živela v St. Clair naselbini, vdova po Louisu, mati Alberta, 4-krat stara mati, 2-krat prastara mati, sestra Marije Boh in Ivane Hočevar (Slov.) ter že pok. Johna, Franka, Josepha, Rudolfa, Louisa in Frances. Pogreb je bil 20. februarja iz Grdina-Cosic zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Vida in od tam na Kalvarijo.
MALI OGLASI
HOUSE FOR SALE EUCLID
Many Slovenian neighbors Park-like back yard Must see to appreciate Estate, must be sold. Mainte-nance free brick with new roof, new driveway, new gutters. Excellent cond-Ready to move in. $89,000. For details, call 241-0080 or after 6 p.m.: 481-4258.
(14-17)
Live-In Housekeeper Wanted Free room and food in lovely home, in exchange for 10 hours a week. Houseclean-ing. (Only 2 adults live in house). Bratenahl. Call 268-4160 after 6 p.m.
(13-14)
Housekeeper Needed Euclid. Looking for special housekeeper and part-time cook to help busy professional couple. Must be trustworthy, like dogs & have own transportation. Call 289-4663. Ask for Bonnie.
(13-14)
EUCLID HARMS AREA LARGE BRICK RANCH $119,000
! bdrms w/Master suite, 2 laths, large kitchen wit)1 vood beamed fam.rm., Iarge iatio with gas grill, lots of itorage in full basement, ^ :ar att. garage, transp. and ;hopping within 5 minutes-
486'2,8,>	„3-161
Novi grobovi
(Nadaljevanje s str. 1)
slov. upokojencev v Euclidu. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 St. danes, v torek, v cerkev sv. Križa dop. ob 10. in od tam na pokopališče
5 and 5 Double Off E. 185 St.
$79,900. Broker Owner. A'1 large rooms. Front porch-George Knaus Real Estate
819 E. 185 St.
481-930() (13-15)
Imenik slovenskih društev
Slovene Organization Roster
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
American Slovenian Catholic Union
Društvo SV. VIDA št. 25
Duhovnr vodja: Rev, Joseph Bo-inar; preds.: Joseph Baškovič; pod-Pteds.: Joseph Hočevar; taj.: Albin Orehek, 18144 Lake Shore Blvd., tel. 481-1481; blag.: John Turek. Nadzorniki: Mary Hodnik, James Oebevec, Stan Martinčič; vratar: Frank Zupančič. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti: Joseph Hočevar. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ob 10:15 dopoldne pod cerkvijo sv. Vida. Mesečni asesment se Prične pobirati pred sejo in tudi 25. januarja in 25. julija od 6. do 7. ure zvečer v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. V slučaju bolezni naj se bolnik javi tajniku, da dobi zdravniški kst in karto.
Društvo SV. LOVRENCA št. 63 Duhovni vodja: Rev. Anthony Rebel; preds.: Joseph L. Fortuna; pod-Preds.: Isabelle Godec; taj.: Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, tel. 524-5201; zapis.: Mary Ann Sray; blag. James T. Weir, 1 5052 Rochelle Dr., Maple Hts., OH 44137; nadzorniki: Anthony B. Lausche, Olga Sray, Vir-9inia Foituna; zastopnika za SND na 5- 80. St.; Joseph Fortuna, Ralph Godec; zastopnika za SND na Maple Hts.: Joseph Fortuna in Ralph Gobec; zastopnika za atletiko in »boo-sters.Wub: Joseph Fortuna in Ralph ®°dec. Zdravnika: Dr. Wm. Jeric in br. F. Jelercic.
Seje so na 25.-ega v mesecu v Slov. nar. domu na E. 80 St. ob ^■30 zv. Novi člani sprejeti od roj-slva do 60. leta starosti. Bolniški 8sesment je 65 centov na mesec in blačuje $7 bolniške podpore na te-ben, fie je član bolan 5 dni ali več. Rojaki v Nevburgu, pristopite v dru-Žtvo sv. Lovrenca!
Društvo SV. ANE št. 150 Duhovni vodja: Rev. Anthony Re-5°l; preds.: Angela Winter; pod-b^ds.: Helen Krofi; taj.: Josephine Vinter, 3555 E. 80. St.; blag.: Lau-ra Berdyck. Nadzornice: Anna Win-l6r. Theresa Zupančič, Helen Krofi; *aPis.: Katherine Zabak; zastopnica *a SND na E. 80.: Laura Berdyck; j*astopnica za SND na Maple Hts.:
. e,en Krofi; zastopnici za Federaci-Angela Winter in Josephine mter. Zdravniki: Vsi slovenski in ^rbžinski. Seje so vsaka prva sreda mesecu ob 2.30 popoldne v šolski v°rani šole pri Sv. Lovrencu.
^uštvo SV. MARIJE MAGDALENE št. 162
Duhovni vodja: Rev. Joseph Bo-nar; preds.: Frances Nemanich; j^bpreds.: Anna Zakrajšek; taj.: p arV Ann Mott, 760 E. 212 St., j^clid, OH, tel. 531-4556; blag.: etty Orehek; zapis.: Frances No-* k; nadzornice: Frances Macerol, f°sephine Gorencic in Mary Palčič;
biteljica: Rosalia Palčič; zastopni-^ Ohio KSKJ Federacijo: Anna ■ akrajšek, Frances Novak, Frances emanich; zdravniki: vsi slovenski
dravniki.
Geje se vršijo vsako prvo sredo v
s%i
Secu, ob 1.30 pop. v društveni
avditorija pri Sv. Vidu.
Društvo SV. JOŽEFA št. 169
Duhovni vodja: Rev. John Kumse Preds.: Eugene Kogovšek Podpreds.: Anthony Tolar Fin. tajnik: Anton Nemec, 708 E. 159 St., Cleveland, OH 44110, tel. 541-7243
Pomožna tajnica: Anica Nemec Bol. taj.: Helena Nemec, 541-7243
Blag.: Jennie Tuma Zapis.: Mary Okicki Nadzorniki: Frank Žnidar, John Obat, Charles Eržen
Direktor za atletiko: John Obat, 481-6129
Dir. za ženske aktivnosti: Jennie Tuma
Vratar: John Jackson Zdravniki: dr. Maks Rak in vsi družinski zdravniki
Por. v angleščini: Helena Nemec
Por. v slovenščini: Josephine Ka-stigar
Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7.30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Društvo sprejema člane pd rojstva do 70 let za zavarovalnino od 52,000 naprej. ’
Društvo PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA št. 172
Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar
Preds.: Ludmila Glavan
Podpreds.: Frank Kuhel
Tajnica: Draga Gostič . 19831 Locherie Ave., Euclid, O. 44119, tei. 531-5678
Blagajnik: Joseph Melaher
Zapisnikarica: Tanja Gostič
Revizorji: Joseph' Lach, Bogomir Glavan, Draga Gostič ml.
Vratar: Štefan Marolt
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu in sicer: januar, marec, maj, julij, september in november, na domu predsednice na 13307 Puri-tas Ave. ob 7. zv.; februar, april, junij, avgust, oktober in december pa v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave., ob 7h zv. Pobiranje ases-menta pol ure preje.
Lodge OUR LADV OF FATIMA No. 255
Spiritual Adviser; Rev. John Kumse
President: Edward J. Furlich Vice-pres.: Sally Jo Furlich Secy.-treas.: Josephine Trunk, 17609 Schenely Ave., Cleveland, OH 44119, tel. 481-5004 Rec. Secy.: Connie Schulz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz
Womens & Youth Activities: Maureen Furlich
Men's Sports: Bob Schulz Meetings: Second Wed. of the month at Pres.-Vice Pres, home, 18709 Kewanee Ave., at 6:30 p m Tel. 486-6264.
Physicians: All Slovene physicians in the greater Cleveland area.
Društvo KRISTUSA KRAUA št. 226
Duhovni vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Joseph F. Rigler tel 943-2306
Podpreds.: Mary Wolf-Noggy Tajnik: Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, OH 44092, tel. 944-0020 Blagajničarka: Eva Verderber, tel. 481-1172
Zapisnikarica: Mary Šemen Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Ivan Cugelj, Anthony Rigler
Športni referent: Raymond Zak, tel. 526-3344
Direktor za mladinske aktivnosti: Judy Ryan
Zastopnica za Klub v SND: Angela Lube
Zastopnik za SND: Joseph F. Rigler
Vratar: Antonia Šega
Seje se vrše na drugo nedeljo v mesecu od februarja do decembra ob 1 2. uri. V januarju in decembru je začetek seje ob 2. uri. Vse seje se vršijo v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Ave. Pobiranje asesmenta je poj ure pred sejo in takoj po seji.
KSKJ vam nudi mnogovrstno in najnovejše, moderno zavarovanje in to pod najbolj ugodnimi pogoji. Za podrobnosti se z zaupanjem lahko obrnite na tajnika društva.
Slovenska Ženska Zveza
Slovenian Women’s Union
Duhovni vodja: Rev. John Kumše Predsednica: Marie Gombach Podpreds.: Dannielle Susel Taj.-blag.: Rosemary Susel, 9965 Knollwood Dr., Mentor, OH 44060 Zapisnikarica: Ann Stefančič, 900 Rudyard Rd., Cleveland, OH 441 10, tel. 531-7635 Nadzornica: Helen Suhy Sunshine Comm.: Faye Moro, Joyce Le Nassi Zgodovinarka: Ann Stefančič Sgt.-at-arms: Alice Struna Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu ob 1. pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave. in sicer v sledečih mesecih: januar, marec, maj, junij, september, november in december
PODRUŽNICA št. 47 Duhovni vodja: Rev. Anthony Rebol
Predsednica: Mary Mundson Podpreds.: Olga Dorchak Taj.-blag.: Mary Taucher, 15604 Shirley Ave., Maple Hts., OH 44137, tel. 663-6957 Zapisnikarica: Jennie Praznik Nadzornici: Anna Harsh, Elsie Lovrenčič
Zastopnici za vse SND: Jennie Gerk in Mary Taucher Seje: Druga nedelja v mesecih marca in septembra, ob 1. pop. V mesecih maja in decembra pa na prvi nedelji, ob 1. pop., v Slovenskem domu, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., Ohio.
BRANCH No. 50 President: Ann J. Terček Vice Pres.: Ann Ryavec Secretary: Evelyn Pipoly, 23330 Williams Ave., Euclid, OH 44123, tel. 731-1 175 Treasurer: Mary Jo Rom Auditors: Mary Maxim, Mary Miller
Sentinel: Dorothy Ann Winter Reporter: Vera Šebenik Historian: Josephine Smith Meetings are held every 3rd Tuesday of the month except in July, August and December at 7:30 p.m. at the Euclid Public Library, 681 E. 222 St. Guests welcome.
PODRUŽNICA ŠI. 14 Duhovni vodja: Rev. Francis Sterk Predsednica: Martha Koren Podpreds.: Vera Bajec Taj.-blag.: Donna Tome, 2100 Apple Dr., Euclid, OH 44143 Zapisnikarica: Addie Humphreys Nadzornice: Marilyn Fitzhum, Antoinette Zabukovec, Diane Varney Poročevalka: Alice Kuhar Sunshine Ladies: Irene Collins, Frances Erzen, Rose Rodgers Zastopnici za Klub društev: Martha Koren, Mary Jane Stanič, Ruth Kurilec.
Seje vsak prvi torek ob 7.30 zv, v SDD na Recher Avenue
PODRUŽNICA št. 25 Duhovni vodja:	Rev. Joseph
Božnar
Preds.; Josephine Mohorčič Taj.-blag.: Cirila Kermavner, 6610 Bliss Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881-4798 Zapisnikarica: Janet Krivacic Nadzornici: Mary Turk, Frances Kotnik
Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu, ob 1.30 pop. v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Asesment se pobira pol ure pred sejo, ter tudi 25. dan v mesecih januarja in julija, od 5.30 popoldne do 7. uri zvečer, prav tako v društveni sobi pri Sv. Vidu. Ako pride 25. dan na soboto, se pobira en dan prej, ako pride 25. dan na nedeljo, se pa pobira en dan pozneje.
Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini!
Ameriška Dobrodelna Zveza
American Mutual Life Association
Društvo SV. ANE št. 4 Predsednica (začasna): Ann Zak Podpreds.: Ann Zak Tajnica: Marie Oražem, 20673 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 441 23 , tel. 486-2735
Blagajničarka: Josephine Ambro-sic
Zapisnikarica: Frances Novak Nadzornice: Frances Kotnik, Frances Macerol, Josephine Mohorčič Mladinske aktivnosti: Marie Oražem
Poročevalka: Frances Kotnik Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v društveni sobi pri Sv. Vidu na E. 62. cesti in Glass Ave. Za preglede novih članov pristojni vsi slovenski zdravniki.
Društvo NAPREDNI SLOVENCI št. 5
Predsednik: Frank Stefe; podpreds.: John Nestor; taj.-blag.: Frances Stefe, 1482 Dille Rd., Euclid, OH 44117, tel. 531-6109; zapisnikar: Harold Telich; nadzorniki: Mark S. Telich, dr. Joseph Chrza-nowski DDS, Edward Pečjak; mlad. koordinator Mark S. Telich. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu marcu, juniju, oktobru in decembru na domu tajnice, 1482 Dille Rd., ob 10. dop. Za preglede novih članov vsi zdravniki, priznani od ADZ.
Društvo SLOVENSKI DOM št. 6
President: Joseph G, Petrič Vice President: Marie Hosta Secretary: Albin Banko, 6809 Mayfield Rd., Apt. 14 72, Mayfield Hts.. OH 44124 Treasurer: Virginia Kotnik Rec. Sec.: Anne Cecelic Auditors: Jean Fabian, Caroline Lokar, Louise Fabec
Youth Coordinator: Jean Fabian Medical Examiner: Dr. Anthony Spech
Meetings: First Thursday of the month, 7:00 p.m., at the Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid. Ohio.
Društvo NOVI DOM št. 7 Predsednik: Anton Švigelj Podpreds.: Anton Škerl Tajnik-blagajnik: Franc Kovačič, 1072 E. 74 St., Cleveland, OH 44103, tel. 431-7472 Zapis.: Jennie Antloga Nadzorniki: Jože Gabrič, Slavko Gabrič. Ana Mihelich Zdravnik; Vsak po zakonu priznani zdravnik v Ohiu Seje; Prva nedelja v mesecu, ob 10. dop., na domu tajnika.
Društvo KRAS št. 8 Preds.: Vida Zak Podpreds.: Mary Price Tajnik: Anton M. Lavrisha, 18975 Villaview Rd., Cleveland, OH 44119 Blag.: Ivanka Kapel Zapis.: Sophie Matuch Nadzorniki: Joe Ferra, Pauline Skrabec, Joseph Skrabec Mlad. odbor: Joseph Skrabec Seje: Drugi četrtek v mesecu ob 7. zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Društvo CLEVELAND št. 9 Preds.: Albert Amigoni Podpreds.: Stanley G. Ziherl Tajnica: Pat Amigoni, 21051 Arbor Ave., Euclid, OH 44123, tel. 531-8468
Blagajnik: Robert Menart Zapisnikarica: Mary Ziherl Nadzorniki: Frank Ahlin, Mary Champa, Andrew Champa Koordinator mladinskih aktivnosti: Albert Amigoni Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki Seje:	Vsaka prva nedelja v
mesecu v glavnem uradu ADZ, 19424 S. Waterloo Rd., ob 10. dopoldne.
RIBNICA ŠT. 12 ADZ
Preds.: Louis M. Šilc Podpreds.: John Cendol Taj.-blag.: Carole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wickliffe, O. 44092 tel. 944-7965
Zapisnikarica: Gina llacgua Nadzornike Louis Sile, John Cen-do, Gina llacgua
Seje v 1988 bodo ob 2:pop. 20. marca, 17. julija, 16. oktobra in 18. decembra na domu preds. 30417 Oakdale Rd., Willowick, 0., 44094 Zastopniki: Klub društev - John Cendol; Slov. nar. dom — John Cendol, SDD, Recher Ave. - Louis Sile, Gina llacgua; Slov. dom za ostarele Louis Sile, Carole Czeck.
(Dalje na str. 8)
Imenik slovenskih društev
Slovene Organization Roster
(Nadaljevanje s str. 7)
Društvo COLLINWOODSKE SLOVENKE št. 22 Preds.: Stefie Koncilja; pod-preds.: Tina Collins; taj.-blag.: Frank Koncilja, 1354 Clearaire Rd., Cleveland, OH 44110; tel. 481-6955 zapis.: Stephanie Dagg; nadzornice: Tina Collins, Joyce Segulin, Milile Novak; zdravnik: vsi slovenski zdravniki; seje: seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 6. uri zv. v spodnji društveni sobi Slov. doma na Holmes Ave.
Društvo KKAUICA MIKU Sl. 24
Freds.: Anna Perko; podpreds.: Frances Cazin; tajnica: Alice Arko, 3562 E. 80 St., Cleveland, OH 44105, tel. 341-7540; blag.: Agnes Žagar; zapis.: Mary Prosen; nadzornice: Dolores Hrovat, Angela Musil, Mary Sever; koordinatorka za bratske zadeve: Alice Arko. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 1.30 pop. v SND na E. 80 St.
Društvo SV. CECILIJA št. 37 Preds.: Nettle Zarnick; podpreds.: Anna šile, taj.-blag.: Jean McNeill, 6808 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103; zapis.: Marie Bond; nadzornici: Frances Stepic, Anna Ribic; zdravnik: vsi slovenski Seje so vsaki 1. torek v mesecih feb., apr., jun., sept. in nov. ob 1.30 pop. v šoli sv. Vida.
Društvo MARTHA WASHINGTON št. 38
President: Terry Hočevar Vice-President: Rose Zalneratis Secy.-Treas.: Bertha Richter, 19171 Lake Shore Blvd., 692-1793 Rec. Secretary: Carol Lesiak Auditors: Frances Primosch, Jane Royce, Rosemary Kozar Fraternal Affairs Representative: Joanne Fordyce
Medical Examiner: Any physician recommended by AMLA Board Meetings:	Third Tuesday in
January, April, June, and November (additional meetings as scheduled)
Oltarna društva Altar Societies
OLTARNO DRUŠTVO fare Sv. Vida
Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar; častna preds.: Mary Marinko; preds.: Amalija Košnik, podpreds.: Frances Novak; taj.-blag.: Kristina Rihtar, 990 E. 63 St., tel. 391-6545; zapisnikarica v slovenščini: Gabriela Kuhel; zapisnikarica v angleščini: Mary Turk; redite-Ijica: Ivanka Pretnar; nadzornici: Frances Kotnik in Ann Brinovec.
Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo uro molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu.
OLTARNO DRUŠTVO fare Marije Vnebovzete
Duhovni vodja: Rev. John M. Kumše; predsednica: Pavla Adamič: podpredsednica: Maria Ribič; tajnica in blagajničarka: Rose Bavec, 18228 Marcella Rd., tel. 531-6167; zapisnikarica: Ivanka Kete; nadzornice: Tončka Urankar, Mary Podlogar, Amelia Gad. Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Isti dan popoldne ob 1.30 uri molitvena ura, po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
Društvo Najsv. Imena Holy Name Society
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duh. vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Charles Winter Podpredsednik: Emil Goršek Vice President (Eng.): John Hočevar
Tajnik: Joe Hočevar, 1172 Addison Rd., Cleveland, OH 44103 Zapisnikar: Dan Postotnik Rec. Secy.: Mike Mivsek Blagajnik: Anton Oblak Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši.
Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
HOLY NAME SOCIETY of Sl. Mary Parish
Spiritual Director: Rev. John Kumse
President: Mike Pozun Vice Pres.: Dennis Sušnik Slov. Vice Pres.: Rudi Knez Secretary: Dominic Gorshe Treasurer: Art Eberman, 16301 Sanford Ave., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7184 Sick and Vigil Chmn.: Frank Sluga
Program Chairman: Frank Zernic
Corres. Sec.: Louis Jesek Marshall: Bill Kozak Social Apostolate: Ed Kocin Retreat Chmn.: Joseph Sajovic
Catholic Order of Foresters
BARAGA COURT No. 1317 Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar
Chief Ranger: Rudolph A. Massera
Vice Chief Ranger: Dr. Anthony F. Spech
Past Chief Ranger: John J. Hočevar
Recording Secretary: Alphonse A. Germ
Financial Secretary: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., tel. 881-1031
Treasurer: John J. Hočevar Trustees: Albert Marolt, Dr. Anthony F. Spech, Joseph C. Saver Youth Director: Angelo M. Vogrig
Visitor of Sick: Joseph C. Saver
Field Representative - Frank J. Prijatelj, 845-4440 Meetings held the 3rd Friday of each month, Social Room, St. Vitus Auditorium, at 8.00 p.m.
ST. MARY’S COURT No. 1640
Spiritual Director: Rev. John M. Kumse
Chief Ranger: Alan Spilar ViceChief Ranger: Hank Skarbez Past Chief Ranger: Hank Skarbez Rec. Secy.: Joe Sterle Fin. Secy.: John Spilar, 715 E. 159 St., Cleveland, O., Tel. 681 2119
Treasurer: Vickie Skarbez Youth Director: John Osredkar Trustees: Gerry White, Harold White, Kathy Spilar Sentinel: Hank Skarbez Field Representative: Alan Spilar, Tel. 951 9775
Meetings are held every third Sunday in the St. Mary Study Club Room
Slovenski narodni domovi
Slovenian National Homes
FI.DI.KA I ION (»I SLOVENIAN NATIONAL HOMES President: Charles Ipavec 1st Vice Pres : Helen Urbas 2nd Vice Pres : William Snyder l-in Secretary Treasurer:	Rudy
Pivik, 155 70 Humphrey Rd . Mid dleburgh Hts , OH 44 1 30 Corresponding Secy : Rose Mary Toth
Recording Secy : Helen Konkoy Auditors: Steve Shimitz, Dan Pav sek. John Jackson Historian: Ella Samanich iCh I. John Habat, Asst Legal Counsel: Charles Ipavec
SLOVENSKI NARODNI DOM 64(W Sl. Clair Ausiiii' President: Edward Kenik Vice Pres.: June Price Secy Trees.: John N. Perencevic Recording Secretary: Julia Pirc Legal Advisor: Charles Ipavec Amliliii!' Coinmitlvv:
Ann Marie Zak. Antonia Zagar. Ann Opeka, Sophia Opeka llotiM' CoiniiiilkT:
Edward Bradach, Mary Balls, John E Leonard, John Vatovec, Daniel Shimrak, Don Mausser, John Tnnko, Stanley Frank \Vu>s ami Means CoiniiiilU'v:
Jean Križman, Marceline Mausser Alternate Directors: Anthony J Tomse, Frank Stefe
Meetings every second Tuesday of the month in Room No 1. Old Building. 7:30 p m Office hours: I I a m to 3 p m Tel 30 I 51 15
SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Ave.
President: Ed Kocin Vice President: Jim Krann Treasurer: Ray Sterle Rec Secretary: Jennie Tuma, 29437 Vinewood Dr, Wickliffe, OH 44092
Fin Secy : Frank Ferra Auditors: John Jackson, Mary Podlogar, Chuck Femec
House Comm : John Jačkson, Chuck Femec, Jack Videtič, Joe Krann; Alternate: Dennis Austin Federation Reps : Dan Pavšek, John Jackson, Chuck Femec; Alter nates: Bob Ryan, Jim Krann Other Directors: John Habat, Leroy Koeth
1st Alternate: Gus Petelmkar 2nd Alternate: Frank Podlogar Meetings for Directors are every fourth Monday of the month, at 7:30 p m
SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road
President: Steve Shimits Vice President: Anthony Sturm Secretary: Millie Bradač Treasurer: Frank Bittenc Rec. & Corr. Secy.: John Vicic Legal Advisor: John Prince Trustees: Tony Silc, Catherine Vicic, John Mauric, Emma Grk, Al Meglich, Joe Frollo, Ernest Tibjash, Frank Smerke, Paul Šibenik, Stanley Grk
Alternates: Frank Slejko, Frank Zgonc
Reps, to Fed. of Slov. Natl. Homes: Anthony Sturm, Steve Shimits, Millie Bradač Office hours: Mon., Wed. and Fri. 7 to 9 p m., or by appointment. Phone 481-5378 or 481-0047.
SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Avenue, Euclid, OH
Joseph Petrie: President Frank Cesen: Vice President William Kovach: Secretary William Frank: Treasurer Rosemary Toth: Rec Secretary Dorothy Kapel: Ch . Audit Comm Josephine Trunk: Auditor. Mem bership Comm . Sunshine Max Kobal: Auditor. House Comm Ed Koren: Ch . House Comm Mary Ster: House. Memb Comms I d Marinčič: House. Memb Comms
DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave., Cleveland, OH Predsednik: Joseph Klinec Podpredsednik: Ken Ivančič Blagajnik: Joseph Puitz Zapisnikarica: Nancy Kadar Finančna tajnica: Pauline Stepic Nadzorniki: Stephanie Puitz, Theresa Stefanik, Elaine Saxby Seje vsak tretji petek v mesecu ob pol 8. ure zvečer.
SLOVENSKI NARODNI DOM 5050 Stanley Ave., Maple Hts., O. Predsednik: Frank Urbančič Podpreds.: Lud Hrovat Tajnik: Tom Meljač, 7030 Shaner Dr., Walton Hills, OH 44146, tel. 439-8888
Blagajničarka: Millie Lipnos Zapisnikar: Joseph Habjan Nadzorniki: Frank Urbančič, Anton Kapian, Wmiam Ponikvai Odborniki: Louis Champa, Al Lipnos, Frank Hrovat, Louis Ferfolia, Bob Habjan, Martin Planišek, Anton Kaplan, Joseph Glivar, Eu gene Vercek, Emma Urbančič Seje vsak četrti torek v mesecu ob 7 30 zv , v SND. 5050 Stanley Ave , Maple Hts . O , tel 662 97 31
Upravni odbor korporacije liAKAGON DOM, 6304 Sl. Clair Ave Predsednik: Stanko Vidmar Podpreds.: Vinko Rožman Tajnik: Jože Melaher Blagajnik: Anton Oblak Gospodar: Frank Tominc Social Club: Janez Žakelj Nadzorni odbor: France Sega, Tomaž Slak, Lojze Bajc Odborniki: Anton Meglič, Jože Dovjak, Franc Kamin, Anica Kurbus, Viktor Tominec, Ferdo Sečnik, Janez Košir, Jože Cerar, Pavel Lavriša, Janez Semen in tudi zastopniki organizacij, ki prostore uporabljajo.
Dom ima prostore za razne priredi tve: partije, pogrebščine in ohceti. V domu je Slov. pisarna in knjižnica. Tel št,: 881 9617
SLOVENSKA PRISTAVA, lite.
Duhovni vodja: č.g. Viktor Tomc Predsednik: Dr. Mate Roesmann
I.	podpreds.: Frank Lovšin
II.	podpreds.: Lojze Mohar Tajnica: Mojca Slak, 5404 Sta-
nard Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881 1725 Blagajničarka: Marija Leben Zapisnikar: Vid Sleme Nadzorni odbor: Inž. Franček Go-renšek, John Hočevar, Peter Osenar Razsodišče: Inž. Ivan Berlec, Frank Kovačič, Frank Urankar Slovenska šola sv. Vida: Ivan Zakrajšek
Slovenska šola Marije Vnebovzete: Valentin Ribič, Gabriel Mazi Društvo upokojencev Slov. pristave Pensioner's Club of Slov. Pristava Predsednik: Max Jeric Podpreds.: Avgust Dragar Tajnik: Frank Urankar, tel. 531-8982
Blagajnik: Jože Dovjak Zapisnikar: Vili Zadnikar Nadzorni odbor: Franček Goren-šek, Frank Kastigar, Vinko. Vrhovnik Odborniki: Stane Vidmar, Lojze Hribar, Jože Sojer, Angelca Hribar, Julka Mejač, Francka Kristanc, Mary Vrhovnik, Tončka Urankar
S.N.P.J. FARM, Heath Road Ladies Auxiliary
President: Betty La Macchia Vice President: Wilma Tibjash Rec. Secy.: Rosemary Toth Financial Secy.: Vida Zak, 1865 Sagamore Dr., Euclid, OH 44117, Tel. 481-6247
Auditors: Dorothy Gorjup, Sophie Matuch, Eleanor Zevnik
Upokojenski klubi Pensioner’s Clubs
FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS President: John Taucher Vice-Pres.: Frank Cesen, Jr. Secretary: Mae Fabec Treasurer: Joe Ferra Rec. Sec.: Louis Jartz Auditors: Tony Mrak, Henry Kersman, Frank Fabec Meetings every three months at alternate Slovenian homes, at 1 o’clock, the months of March, June, September and December.
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV — ST. CLAIR OKROŽJE Predsednica: Antoinette Krajc
I.	podpreds.: Irene Toth
II.	podpreds.: Angela Bolha Tajnik-blagajnik: Stanley Frank,
5919 Prosser Ave., Cleveland, 0-, 44103, tel. 391-9761 Zapisnikarica: Anna Mack Nadzorni odbor: Jewel Karpinski, Frances Kotnik, Mary Turk
Planning Coordinator: Edward Karnak
Sestanki se vrše vsak tretji čeV tek v mesecu ob 1.30 pop. v prizid" ku Slov. nar. doma na St. Clair Av«
SLOVENE PENSIONERS CLUB of Euclid, Ohio President: Frank Cesen 1st Vice Pres.: John Kausek 2nd Vice Pres.: Rose Lewis Rec. Secy.: Helen Levstick Fin. Secy.: Eleanor Pavey, 1126 E. 174 St., Cleveland, OH 44119' tel. 531-4445 Treasurer: Emma Cesen Auditors: Mae Fabec, Carolih* Lokar, Josephine Trunk Tour Guide: Rose Lewis Meetings:	1st	Wed. of eveh
month, beginning at 1 p.m. at the Slovenian Society Home, Reche, Avenue
CLUB OF RETIRED SLOVENES OF HOLMES AVENUE
Hon. Pres.: Gus Petelinkar President: John Habat Vice Pres.: Frank Zgonc Rec. Secy.: Jennie Tuma Fin. Secy.: Louise Fujda Auditors: Caroline Stefand6, Lena Pavšek, Ed Fujda Federation Representatives: Gds and Mary Petelinkar, Frank and M36 Fabec, Henry and Emily Kersnn3n' alternate: Mazie Princ
Sgt.-at-arms: Cecilia Rozman Sunshine Chairlady:	Jerd11
Schultz, 19501 Pasnow Ave., ^ did, OH 441 19, tel. 481-0339 Meetings every 2nd Wednesd of the month at 1 p.m. at the Slo',e nian Home on Holmes Avenue
_______________________________«*
Ali je tudi Vaše društvo zastopano v našem Imeniku društev!
AMERIŠKA DOMOVIN* druži Slovence po vsem svetu!