[N«jv«čji doTOttfci dnevnik w Združenih drimh I* : leto • • • $6.00 Zepoiletm $3.00 Za New York celo leto • $7.00 celo leto $7.00 GLAS NARODA lisi slovenskih flelavcefT Ameriki rThe largest Slovenian Daily in the United State*. Iwoed every day except Sunday* •nd legal Hobdays 75,000 Readers.' TELEFON: OHelaea S—1242 Intend m Second OIhs Matter September 21, 1903, at the Port Offioe at Hew York, H. Y„ nder Art of Congress of March 3, 1879. TELETOM: OHelsea 1 No. 206. - štev. 206. NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 2, 1937—ČETRTEK, 2. SEPTEMBRA, 1937 Volume XLV.—Letnik XLVa MALA ANTANTA SOGLASA Z AMERIŠKO POLITIKO DRŽAVE MALE ANTANTE SO ODOBRILE MIRVNO POLITIKO AMER. DRŽAVNEGA TAJNIKA Madžarska se približuje Mali antanti. — Gospodarstvo v vseh podonavskih državah se bo znatno 'izbol/ia'lo. — Oblast Lige narodov naj bo povečana, in njenih pravil ne kaže izpreminjati. — Proti vmeševanju v špansko državljansko vojno. Kitajska vlada se je opravičila RUSIJA SE JE I POGODBA S ZAVAROVALA FEDERACIJO SINAIA, Romunska, 2. septembra. — Konferenca Male antanta se je končala v popolnem sporazumu in soglasju. Uradno poročilo konference, kot običajno, povdarja solidarnost med tremi članicami — Jugoslavijo, Čehoslovaško in Romunsko —zagotavlja svojo zvestobo do Lige narodov ter izraža potrebo sodelovanja za vzdrževanje evropskega miru. Uradno poročilo tudi omenja izjavo državnega tajnika Cordelia Hulla z dne 16. julija, ko je poživljal narode sveta k sodelovanju za svetovni mir. Poročilo pravi, da so bile države Male antante že dolgo prepričane, da bodo Združene države storile vse in bodo podpirale plemenito načelo -miru in razumevanja med narodi sveta. Dalje pravi poročilo, da je potrebno, da države zvesto drže pogodbe, kaT edino more dovesti do razumevanja med narodi. Glede gospodarskega sodelovanja povdarja u-radno poročilo, da se je v preteklem letu trgovina zelo izboljšala in da Mala antanta pričakuje, da se bo ravno tako izboljšala v vseh podonavskih državah. Tekom konference v Sinaji je zavladalo veliko zanimanje, ko se je madžarski poslanik v Bukarešti Ladislav de Bardossy zglasil pri vsakem vnajnem ministru, zatem pa je italijanski poslanik Ugo Sola obiskal jugoslovanskega ministrskega predsednika Milana Stojadinoviča. Madžarski poslanik je hotel od zastopnikov vseh treh držav Male antante izvedeti za njihovo mišljenje glede oborožitve Madžarske. Povedali so mu, da bo Mala antanta ta madžarski korak sprejela v načelu, toda pod pogojem, da se Madžarska o tem t vsako državo posvetuje. V sedanjem času so se odnosa j i med Madžarsko in državami Male antante zelo izboljšali. Polura-dni list "Vreme" v Beogradu pravi, da je sedaj ztližanje*z Madžarsko popolnoma mogoče, kar bi mnogo pripomoglo k miru v jugovzhodni Evropi. Obisk italijanskega poslanika pri Stojadinovi-ču je bil v zvezi z otvoritvijo nove zračne črte med Italijo. Beogradom in Bukarešto. Tozadevno pogodbo so sinoči podpisali zastopniki treh držav. Vnanji ministri Jugoslavije, Cehoslovaške in Romunske so na koncu konference potrdili načela svoje vnanje politike. Uradno poročilo pojasnuje naslednje stališče Male antante: I. Tri države zasledujejo v važnih vprašanjih fnako politiko in zato je vsaka prememba njihovega sporazuma, ki je bil sklenjen pred I 7 leti, ne: potrebna. 2. Ponovno povdarjajo svojo vero v Zvezo narodov, smatrajo vsako premembo njenih pravil za nepotrebno ter priporočajo povečanje njene oblasti. 4. Zavračajo novi "Locarno", ako iz take pogodbe ne nastane splošni varnostni sistem. 4. Zavračajo vsako vmešavanje v špansko državljansko vojno. 5. Pozdravljajo Hullov predlog za večje mednarodno sodelovanje. 6. Z zadovoljstvom priznavajo boljše odnosaje med podonavskimi državami. Sovjetska unija se je zavarovala proti napadu na Sibirijo.— Rusija bo oskrbovala Kitajsko z orožjem. MOSKVA, Rusija, 31. avgusta. — Inozemski diplomati so mnenja, da je rusko-kitaj-ska nenapadalna pogodba odstranila vsako nevarnost, da bi se mogla Japonska poslnži -ti Kitajske >v svoji "križarski vojni" Droti Ikomimizmu. Na dru'gi strani pa si je Rusija pridržala pravico, da po-;naj?a Vnanji Mongoliji proti napadu katerekoli kitajske države, ki je pod pokroviteljstvom Japonske. Rusija je vedno videla ne varnost, da bo Japonska skušala vdreti v Vnanjo Mongolijo, or Relations^ko-fašistično vlado. Narav-Board se je prepričal, da je,nost nesmiselno -bi bilo pnea-družba kršila WagnerjeVo po-|kolvatl oziroma »pati, da bi se stavo, ker je dajala uniji, ki je Anglija ali kakšna druga ka-priključena Ameriki Delavski pitahstična država bonla za i-Federaciji, prednost pred CIO. deal demokracije. Delavce Delavcem je prigovarjala, naj I sankcije proti vojni in za mir se raje pridružijo Delavski Fe-Is0 dostl bo,J usPesne kot Pa deraciji, ki ni tako "nevarna"ivsaka militarizacija. kot je CIO. WILLIAMS TOWN, Mass., 1. septembra. — Včeraj je govoril pred Institute of Human Relations voditelj ameriških socijalistov Norman Thomas, ter odločno obsojal idejo, da bi bilo mogoče s pomočjo zveze proti diktaturam zajamčiti demokracijam mir. — Če bi stopile Združene države v tako zvezo, bi bila končna posledica vojna. — Amerika se ne more v inozemstvu boriti za demokracijo. Ako Amerika to stori, hi uničila demokracijo na domačih tleh in bi ustanovila voja- MUSSOLINI BO OBISKAL KANCLERJA HITLERJA * BERLIN, Nemčija, 31. avgusta. — General Herman W. Goering, ki nosi naslov 4'pre stolonaslednik nazijske vlade", čisti svoje uniforme ter se pripravlja na obisk italijanskega diktatorja Benita Mus-solinija. II duee bo dospel v Berlin 19. septembra ter mu bo prirejen veličasteta sprejem. Goering zavzema v nazijski vladi 12 najvišjih mest in ima za vsako mesto posebno elegantno uniformo. Mussolini, ki tudi polaga veliko važnost na lepe uniforme, bo videl Goe-ringa v novi uniformi ikot komisar nemške štiriletke. Ta uniforma je iz umetne volne, GREEN SKUŠA POPRAVITI ZAMUJENO 'Ameriška Delavska Federacija se bo pridružila Mednarodni strokovni zvezi, iz katere je izstopila leta 1912. ATLANTIC CITY, N. J., 1. septembra. — Izvršilni odbor Ameriške Delavske Federacije je včeraj sklenil, naj pristopi Federacija k Mednarodni strokovni zvezi. Ko je četrti podpredsednik Matthew Woll prečital poročilo o zborovanju Mednarodne ŠKODO, NAPRAVLJENO NA PARNIKU^JBO POVRNILA WASHINGTON, D. C., 1. septembra. — Državni tajnik Cordell Hull je na časnikarski konferenci naznanil, da se je kitajska vlada opravičila zaradi bombardiranja parnika President Hoover in da je pripravljena povrniti vso povzročeno škodo. Hull je rekel, da je popolnoma zadovoljen s tem, kako kitajska vlada obravnava to zadevo. Kitajs-ka wlada se je na dva načina opravičila: kitajsko vnanje ministrstvo je ameriškemu poslaniku Nelsonu T. Johnsonu v Nankingu izrazilo obžalovanje in obenem naročilo svojemu poslaniku dr. I . Vangu v Washingtonu, da se naj osebno zglasi pri državnem tajniku Hullu in izrazi obžalovanje, da je kitajski letalec bombardiral ameriški parnik Poslanik dr. Vang je državnemu tajniku Hullu pojasnil, da se je parnik President Hoover nahajal med dvema japonskimi bojnima ladjama in da ga je kitajski letalec smatral za japonsko transportno ladjo. Po konferenci z državnim tajnikom je poslanik dr. Vang rtiel: "Sledeč navodilom svoje vlade, sem se zglasil pri državnem tajniku Hullu in sem v i- FASISTICNI VOJAKI DEZERTIRAJO Na aragonski fronti je cela fašistična stotnija prešla k republikancem Submarin potopil ruski tovorni parnik. HENDAYE, Francija, 1. septembra. — Vladno poročilo pravi, da je eel a fašistična stotnija prešla na vladno stran na severovzhodni aragonski fronti. Fašisti so se v Belchite utrdili za dolgo obleganje. Fašistični vojaki so postre-1 i I i svoje častnike ter so Vkorakali v vladne zakope, mahajoč z belimi zastavami in žepnimi robci. Močni vladni oddelki so obkolili Belchite, kamor general Franco pošilja ojačenja s se- vera. Repuiblikanska vlada zago- imenu svoje vlade izrazil glo MORILEC TREH DEKLET OBSOJEN NA SMRT • zveze, ki se je vršilo meseca katero so "izdelali nemški iz-' ' 'v Varšavi, je sklenil izvedenci v soglasju s progra- vršilni odbor obnoviti slike, ki LOS ANGELES, Cal., 1. »sep. — Včeraj je bil obsojen | na smrt Albert Dyer, ki je zva-i bil pri Inglewoodu v gozd tri mlade deklice ter jih zadavil. Sodišče je zavrnilo prošnjo njegdvega zagovornika in mu ni hotelo dovoliti novega procesa. 'mom za neodvisnost Nemčije |glede surovin. Po Berlinu pripovedujejo naslednjo zanimivo anekdoto: Hitler, Goering in finančni ter gospodarski minister dr. Hjal-mar Schacht so šli nekega dne v javno restavracijo, kjer jih ni nrkdo spoznal — ker Hitler ni govoril, Goering je bil v ci-vilu, dr. Schacht pa je plačal , račun. - i 7. Zavzemajo se za povečanje trgovskega prometa med članicami Male antante z gospodarskim središčem v Pragi. ^ 6. Sprejeli so predlog, da vse tri države priznavajo veljavnost diplom na njihovih vseučiliščih. 9. Prihodnja konferenca Male antante bo ob priliki zasedanje Zveze narodov v septembru v Ženevi. so 'bili prekinjeni že izza leta 1912. Delavska Federacija je bila izstopila, ker je bil takrat sklep večine obvezen za vse včlanjene organizacije in ker je bih) stališče zveze preveč socialistično in protimilitari-stično. ~ Zdaj je treba dovoljenja vseh včlanjenih organizacij, da postane sklep za vse obvezen. V Mednarodni strokovni zvezi so zastopane ivse države, z izjemo Rusije, Nemčije in Italije ter nekaterih južno-ame-riških republik. » <■ • - NAROČITE SE NA "GLAS NARODA1' NAJSTAREJŠI SlibVTQNSKI DNEVUIh. V AMKKIK1 tavlja, da bo Belchite kmalu padel, kajti na tem kraju je vlada zbrala največ vojaštva. Republikanci so že odrezali avezo med Saragoso in Hueseo in prodirajo ob reki Ebro proti Saragossi, od katere se nahajajo samo še nekaj milj. Na južni fronti pri Granadi so republikanci dosegli svoj cilj, toda priznavajo, da so se morali umakniti pred fašističnim pritiskom ter so utrdili svoje prednje postojanke. Vlaidft naznanja, da so njene Čete zasedle važne postojanke v Sierri Nevadi ter več gorskih vrhov, s katerih obvladajo do. bodo obžalovanje nad dogodkom ter sem držafvnega tajnika obvestil, da kitajska vlada prevzame vso odgovornost in da je pripravljena popraviti vsako škodo." LETINA V MATANUSKA DOLINI SEATTLE, Wash., 31. avgusta. — Ker preteklo ziipo ni bilo mnogo snega, je letošnji pridelek manjši v vladni "obljubljeni deželi" — v naselbini v Mantanuska dolini v Ala-ski. line in prelaze, ki so ostali v j "Toda to nas -ne skrbi," je fašističnih rokah, odkar so za-,j»ekel naseljenec Dave Onkka. vzeli Malago. ALŽIR, Afrika, 1. sep. — Neznan "roparski submarin" je torpediral in potopil ruski tovorni prnik Temirjzev pet milj od obrežja med Dellvsom in Tigzirtom. Posadka 29 mornarjev (n tri ženske so bile rešene. Temirja-zev je bil na potu iz Liverpoola v Port Said s tovorom premoga. "Naseljenci smo večinoma pričeli rediti živino in kokoši. — Razvili smo mlekarsko industrijo in to bo naše poglavitno zanimanje. Sneg nam daje vo* do za naše pridelke in če pozimi ni dovolj snega, tudi ni dovolj vode," je rekel Onkka. SIN UBIL MATER S SEKIRO CHICAGO, 111., 1. sep. -V stanovanju so našli mrtvo 601etno Mary Stefinak. Poleg nje je ležala okrvavljena sekira. Par ur zatem se je vrnil domov njen 301etni sin Richard ter priznal: — Jaz sem jo nbil. Prepirala s}va se, pa sem jO ubU, ■ _ TUJEZEMSKI ZLOČINCI NAJ BODO DEPORTIRANI BUFFALO, N. Y., 1. sep.-Pred narodno konvencijo veteranov, ki so se udeležili vojn v inozemstvu, je zahteval danes 'poslanec Joe Starnes, naj bo(|o iz Amerike deportirani vsi tujerodni -zločinci. — Pošljimo nazaj te ljttdi, — je vzkliknil,..— ki se klatijo po tej deželi in povzročajo gkgde ameriškim državljanom. 1 '"i t:->mmi 'Glas Naroda" "SLAB NABODA" (VtfM «f PMfl«) D«J pol M tort te ................. KM KM U Htm Tort m «!• M» f7J00 2t pol leta......................M Z« InonMtvo MB ...... fTflO Ea pol lete »t......MM««*«««« fUO pwlptai tai OMtmoa Momj Order. Prt i mM« blfaltffie •e priobCoJeJo. Denar aaj ae blacoraU kr«Ja naročnikov, proabno, da «• da hitreje najdeno narioralka. IortT t«.00 daa Kiaaft nedelj ta pi—illiw I HI18 MUMDAMlt It. ttth Bad, Hp» M. N. 1. Telephone: CHelsea 3—1242 POSAST Iz mes>ta Memphis v državi Tennessee poročajo: — Brata John in Mack Eu.st sta izpopolnila svoj stroj za obiranje bombaža. Opremljen je z močnimi električnimi žarnicami, da ga, je mogoče {porabljati tudi ponoči. — Stroj bo opravil v petih minutah toliko dela kot ga opravi povprečen obiralec bombaža *v enem dnevu. — Preizkusili ga botlo na neki plantaži v Mississippi. STAROSTNA MEJA V tej deželi je približno 16.000,000 delavcev, starih od štirideset do .petinšestdeset let. Tem ljudem je od leta do leta fežje dobiti delo in ga obdržati. Kajti po mnenju nekaterih je štiridesetletnik "prestar". Delodajalci, ki 50 -tega mnenja, se ob drugih priliikah sklicujejo na sveto pravico, ki jo ima človek do dela. Posebno se sklicujejo nanjo, ko za&trajkajo delavci v njihovih tovarnah ter skušajo izpolniti njihova mesta s stavokazi. Kaj je s "sveto pravico do dela", ko doseže delavec štirideseto leto? Ali te pravice ni več? Ali je protiustavna? Lani je delavski department po temeljitem preučevanja ugotovil sledeče: — V industrijah je čedalje manj starejših delavcev. Trideset odstotkov tovarn ima določeno starostno mejo, do katere najemajo delavce. Povečini znaša starostna meja štirideset let, v nekaterih slučajih manj. Le malo je tovarn, v katerih dobe delo delavci, stari od štirideset do ses tinštirideset let, še manj pa takih ki bi zaposlile petdesetlefrnika. Kaj je vzrok? Ali niso štirideset — in petdesetletniki več zmožni za delo? Ne. Pravi vzrok je ta, ker mora delodajalec plačevati za starejšega delavca višjo zavarovalnino (compensation'insurance), ter višje prispevke za starostno pokojnino. * Očitek, da so štiridesetletniki prestari za delo, drži le toliko, ker morajo podjetniki od takih delavcev plačevati par centov več v gotove sklade kot pa od mlajših. Denarne pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO [TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM . KURZU I tU i bjm II* fll.1t 1M Din. Mt Dte. m VRALUO b $1N 9 MU f V7.M $112JM Ur 1M Ur m Ur ml ur nm lir HM Ur ml ker se cene sedaj hitro menjajo so navebkne cene podvržene spremembi gori ali doli tm ixpiatfle vetjih meeker kot ifonj navedene, bodisi v dinarjih aU ~ dereUajeaM le MJie poceje. Izplačila v ameriških dolarjih ________.mM M,....!MMI Prejemnik dobi t starem kraja Izplačilo t ddatjfh. ■DIHA NAKAHLA OVrtC/tMO PO CABUI URTKB IA PRISTOJBINO Ur- * *Vv"' SLOVENIC FUDLISHWG COMPANY "Glas (laroda" - row TOKE, XI« POŠILJATELJE OPOZARJAMO, •4 nattfcje pri pe«tin»vah ^Jkrejle nde (dajfimer ete, rfer mbmt* Or, Mt tMi *h>hfi m dijUhili !■ jitinUMi m*r*m m IG PUBLISHING OO. Poci vaško % o. Pile kakor misli FRANK "ft Po kateri poti pride delavec do svojih pravic. Republikanci 'in demokratje so gospodarji naših držav, odkar obstajajo. Pravzaprav so bili od vselej prvi, ki so imeli največ besede. Zakaj zgodovina nam priča, dano prišli de. bi ok rat je na površje le vsakih dvanajst let enkrat. Če bi torej življenje naših držav razdelili v dobe po šestnajst let, tedaj bi pronašel, da so po dvanajst let vladali republikanci, po štiri pa demokratje. Poiaknlšale so se ustanoviti drugo d mige politične skupine, ki pa niso imele ugodnih tal v in je po volitvah kmalu izginila. Na severozapacki se sicer še drži in je v nekaterih krajih doikaj močna. Tretja stranka — za časa zadnjih volitev smo imelizanimivo skupino pod vodstvom katoliškega župnika Coughlina. Računali so na milijone glasov, ko se je pa pokazal reeulfcat, smo videli, da je bila kljub vsemu babnanju daleč najmanj uspešna, kar je bilo kdaj tretjih strank. Vse to daje človeku misliti v današnjih časih, ko se toliko govori in piše o potrebi tretje stranke. Da je potrelbna, o tem n.i ua nisi/ irneic utuuuni mi v . , x , . . naši Ameriki. To se pravi: ži-1™ ™benega govora Če bi vsa] delno uspela — to je drugo vprašanje. Piše se precej o vele so in še žive, a je kaj malo upanja, da pride katera kdaj na površje. Tako je bilo do danes. Ni treba, da prerokujem, kako bo v bodoče, ker to ni važno. Važno pa je, da vsak ve, kako je zdaj, zakaj razmere same so vselej tifete, ki same pokažejo pot. Da republikanska in demokratska stranka — ali kakor sem jih imenoval v svojem zadnjem članku — repukratje, — več ne odgovarjata razmeram časa, nam priča najbolj dejstvo, da ni danes nobenega plota več med njima. Četudi niste imele Stranki nobenih načel, po katerih bi se ločile, so bili vendar vsaj gospodarski intensi, kateri so jih delili v dva tabora. Sever je bil in-dujstrijalen, jug poljedelski. Vsak je varoval in zastopal svoje interese — to je važno — ne pa ljudstva. Ljudstvo je polnilo svoje pelce, malo godrnjalo, kadar se je slabo delalo, drugih zahtev pa ni bilo. Ko so prišle volitve, so se uvrstili kot ovce v klavnico in so zopet lepo volili za — republikance in demokrate. Vse to je šlo do zadnjih par let. Svetovni dogodki — pred Vsem velika evropska vojna, pa so malo odprli oči tistim, ki niso nikdar vedeli, da so ljudje ter da 60 upravičeni ne samo do svojih dolžnosti, ampak tudi pravic. Vstajati so začele delavske mase. Industrrjalni sever — reptablikanci in poIjedeWki jug — demokratje — so takoj za čutili nevarnost. In zadnji kongres je jasno pokazal, kako je treba delati, kadar je v nevarnosti — privilegij. Republikanci in demokratje so se na-nagloma iznašli v Skupnem objemu. Dolar je brisal vse tiste razlike, ki so obstajale med strankama vse od državjjane/ke vojne. Kaj je -bolj naravnega, kakor 'rt r ■ - • • j. .?hr ' « ZSE L1R0E8T VWVEWE VA1LY 727 VJ33. * in žalostne vesti iz slovenskih naselbin PIKNIK VSEH SLOV. ORGANIZACIJ V GOWANDI, N. Y. V nedeljo 5. septembra bodo imela vsa tukajšnja slovenska podporna društva: Zarja Svobode, SNPJ, Sv. Jožef, JSKJ, Združeni Slovenci, SSPZ, Path finders, SSCU in Gowanda Boosters, SNiPJ, skupno s Slovanskim Domom velik in zadnji piknik v tej sezoni. Namen te prireditve je, če nam bodo vremenski bogovi milosrčni in če ostane kaj prebitka, da izboljšamo naše pik-niwke prostore Zabava se vrši v Mentleyls Grove. Prostor je v najemu naših organizacij za dobo pet let Lansko leto smo prostore veliko preuredili, toda še ne odgovarjajo našim prireditvam in jih bo tudi v bodoče treba izboljšati ter povečati. ^ Odbor teh organizacij, kateremu napeljujeta naša, nikdar u trn jena sobrata in rojaka Lovrence Andolšek in John Vehar, dela z vso silo, da bo skupna prireditev izpadla kar najbolj mogoče uspešno. Toda rojaki in sobrati v Go-wandi, od vals je odvisno, da temu odboru pomagate do uspeha, če je potrefono pri delu in pri (udeležbi. * Ta prireditev ni samo za eno društvo, ampak v skupno ko- rist vseh n4ših organizacij v naselbmi, in dolžnost je vtsake-ga izmed vas, da se za gotovo udeleži. Imeli bomo mlade godbenike, mlada dekleta, Bergantove sestre in Lisbon, Ohio, katere so že enkrat igrale pri nas in po raznih drugih naselbinah po A-meriki. Dekleta -žanjejo pohvalne izraze od ljudstva, ko-dericoli nastopajo, ker igrajo za stare in mlade in s tem vse za-dovolje s svojo godbo. Ker bo drugi dan Delavski praznik, ni nobenega izgovora, zakaj bi enkrat v letu ne bili vsi skupaj ter se po pravi slovenski navadi zabavali. Bolnikov ali če je kateri namenjen potovati iz naselbine za praznike, ni pričakovati, drugi smo pa prav lahko vsi navzoči, saj bo nam vsem v naselbini v korist. Valbi se tudi zunanje goste, ker preiskiftljeno za vse. Storimo vsi svojo dolžnost in pomagajmo našemu skupnemu odboru k dobremu uspehu tega skupnega piknika, kateri je zadnji v tej sezoni. Dne 5. .septembra vsi na piknik Vsoh slovenskih organizacij v Gowandi, N. Y. Jolm Matekovich. UNIJSKA AGITACIJA PRED FORDOVO TOVARNO Člani unije United Automobil Woikcrs- of America ter nji-liove žene in prijateljice dele Fordovim delavcem pred tovarno v River Rouge pri Detroitu letake, ki jih pozi-naj se pridružijo vajo, uniji. niiiiiniuiii!i!;i!iiiiiiiHiiuuiiiiii POSTAVA GLEDE INDUSTRIJALCIH P!LAČ. Komu bo najbolj pomagala postava za minimalne plače, če bo v prihodnjem kopgresnem zasedanju pravilno izdelana in potrjena! Vlsem bo pomagala: industriji in delavstvu v splošnem. Ljudem, ki delajo danes za višje plače, kot jih postava do-ioča, in organiziranim delavcem po Ameriki, bo mogoče nakupiti več blaga, kar pomeni boljši pogoj življenja za vse, ki «o vezani na produkcijo. Najbolj izmed vseh, pa Wo koristila vsem tistim, ki so izkoriščani že do ^raimote in iz katerih črpa precejšen del breesrčnih izkorščevalcev svoje dividende. Delavci, ali boljše rečeno sužnji te vrste, nimajo dnigih sredstev, kot »postavo, da jih brani, seveda, če bo sprejeta. Ti reveži nimajo moči braniti svoje lastne pravice, ker so v takem stanju, da se počutijo manj vredne in se jim zdi celo dobro delo, Če jim nakloni izkoriščevalec milostno službo vsaj za nekaj centov na dan. Da so v taikem stanju in da Be smarajo za manj vredne, poskr-be neusmiljeni podjetniki v polni meri, tako da se ja kdo ne zdrami. Zelo veliko je načinov, da se jim vedno znova vbija v glavo, da mora tako biti in ni drugega izhoda, kot mogoče v slabšo življenje. Oe, recimo, tovarnar preseli tovarno ali kar že, potem ne bo sploh nič dohodkov. Trgovske zbornice po mestih so eden najboljših agentov za take interese, ker vsako mesto in trg, kot tudi vsaka država se trudi, da dobi kolikor mogoče več industrije v svoj kraj, kajti industrija pomeni blagor za prebivalstvo. Oe ne dosti, že vsaj nekaj bla-ga. Občina obljubi industriji o-lajšave, največkrat so te olajšave v obliki prostih davkov in zagotovitvi prostega trga delavcev brez vmeševanja agitatorjev za izboljšanje delavskega položaja. V takem namenu se torej selijo tovarnarji na Jug in v drage kraje, kjer dobe garancijo, da bodo liahko s&ubili ljudi, kolikor se jim bo pač ljubilo. Pri tem dobro vedo, da ubijajo naklupno moč naroda in obenem pošteno misleče delodajalce. Njih proizvod se proda, cenejše, je več naročil, zato pa je proizvod slabše izdelan, ker plača ne dovoli delavcu, da bi pazil kaj dela in kako dela. Gledati mora, koliko naredi, če hoče, da bo jedel vsaj dvakrat na dan. Malokdo gleda na kakovost, najmanj pa tak izkoriščevalec, ki proizvaja za sakerje, to se tisti, ki ne pogledajo, kaj kupijo, kje kupijo, samo da je poceni.. Če postava reši te sužnje, bo kupna moč naroda dosti zvišana. IZPOD KOSATE KATALPE! (Mojemu prijatelju, ki me v svojem pismu poziva.) VABILO na SLAVNOST- KONCERT V PROSLAVO 40 LETNICE Društva Sv. Frančiška, štev. 46, K. S. K. J., KI SE VBŠI V NEDELJO, 31. OKTOBRA 1937 Dopoldne ob IO uri: slavnostna sv. maSa v slovenski cerkvi,na osmi cesti v new yorku Popoldne ob 4 uri: veliki koncebt v slovenskem NABODNEM DOMU, MS IRVING AVE* BROOKLYN, N. V. S SO-DELOVANJEM VEČ SLOVENSKIH DRUŠTEV ust vstopnina 4# centov ^ 2SA PRIJAZNO UDELEŽBO SE PRIPOROČA ' ODBOR.' Ker me spomini še vedno vežejo nazaj v nekdanje pode-želno življenje, tmi je ob tej priliki zelo težko pozabiti na po-memlbni verz, katerega je že, vsaj tako si mislim, premnogo ljudi izgovarjalo: "Nas dulcia lrnqukmis arva, nos patriam fugimus." Torej mi zapuščamo naša sladka polja, mi bežimo iz naše domovine. In re« je, da se k temu tembolj nagibam, mi daje povod prekrasni avgust, ki zasluži po svojem aktivnem delovanju, da ga imenujemo dfugi majnik v letu. Vse, kar je zadržala narava v maju in v drugih mesecih do avgusta, je do tega meseca pohitela in prisilila zakone naravnih sil, da se je vse razvilo v svojih bezmejnih lepotah in krasotah — posebno pa razne cvetke, ki naj bi poživile naše življenje, proden se narava pokrije z belo in ledeno odejo Mar bi bilo preveč, ako bi o-pomnil ob teh mojih skromnih mislih vsakega posameznika: "Study nature — the universe; essential qualities; constitution? Skoraj bi potrebovali teh in tem podobnih študij bolj, kot onih o zanikanju Boga! Človek lahko razdere in razbije vse ono, kar je prišlo, ali je bilo narejeno od človeka, nasprotno si pa vse, kar je bilo ustvarjeno po naravi, zastonj prizadevamo razdejati Le oglejmo celo stvar nekoliko natančneje, da se prepričamo. Nikakor U I KE ZJI TItAJ VSTOPNINA SAMO 25r ZA ODRASLE ZA OBILNO ri>ELEŽRO SE I>RII*ORf)T'A — OllBOR SLIKE BI RADI VIDELI h več krajev sem dobil pros-1 jerbase kolača k blagoslovu, na nje za kazanje slik iz stare do- cvetno nedeljo pa butare iz Pic-nic... FARMERSKO SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO v Fly Creek, N. Y. priredi Velik PLES in ZABAVO v Slovenski Dvorani v NEDELJO, 5. SEPT. Prieetek ob 6. uri zvečer. POSTREŽBA BO IZVRSTNA Toraj Slovenci, ne zamudite prilike. Pričakovati je obilnega obiska. — Fr. Kari«!. OPERA V NEW YORK HIPPODROME New York Hippodrome Ope-Ti trije korenjaki so: Stanley j ra Company vprizarja opere Major, star 17 let, Andrej 8u-|skoro vsak'dan v Hippodrome pančič, star 17 let in Harry Kramer, star 14 let. Prva dva sta dijaka East Technical višje šole, zadnji pa študira na Wilson Junior High. Kot rečeno, napravili so si letalo, ki so mu dali ime Stali ran, ki nad tisoč stranL F. M. DesteJevskL 295 Slavni ruski pisatelj Je v tej povesti klsaUMo opisal Igralska strast Igralec Izgublja ln dobiva, postala na vse mogofie načine, spletkah doUvUa in ponddja, toda strast da igraaja ga-nikdar ne JBBMAČ ZMAOOVAC, 128 veekaje poleg naslovae povesti znanega'poljskega pisatelja tudi povest "Med plssovl". Oba sU zanimivi In vredni, da Jih H start. Osna Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-gija, ki Je poznal dulo dolenjskega kot le maltAda NASl LJUDJE, spisal Alois Zanimiva povest la časov, ko so bili Fraaooal aa Vlpav ROMANTIČNE DUŠE, stranL Cena .....— SPISJE. Male povesti Iz kmeikega »Irijsnja. — 91 stranL Cena .................................... -35 SUKA DOBIANA OBAYA. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Gena ........................L29 To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega anglelkega pisatelja. Boman je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti. ki vele bralca s nepremagljivo si--: k> SUKE, spisal Ksaver Mette. 189 MF2at. Cena.... Osem povesti, ki zaslniljo. da Jih sleherni preSta. ŠTUDENT NAJ BO. — NAS VSAKDANJI KRUH. spisal F. K. Finigar. 89 stranL Cena Naš mojsterskl pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo dulevnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner. 228 stranL Cena------------------------------------ To je ena naJslavneJMh knjig, ki Imajo namen vzbuditi v človeka stnd do vojne. Pois-stnl prizori so opisani točno ln natančna Vsaka mati bi morala čl ta ti to knjigo, kajti to je izpoved lene ln matere, ki Je Izgubila na boJUKn- svoje-najdraije. M M Bevk. Tria ves. 89 str. TATIČ, Nai lzboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, Id Jih je poevetil svoji materi. TARZANOV SIN. Vezano, 301 strani..........1* TUNEL, Uk NOVA EROTIKA, spisal Ivan KOZMaN. Mi vezam. 111 stranL Cena----.19 Knjiga vsebuje "minil, kl so se rodila v Bovško v prvih letih svetovne vojne9. PESMI V PROZL 112 vellkamestaega Hv- Verna slika pestrega ljeaja ln spominov nanj. PINOVINSKI OTOK, ^lsal Anatole Rim 882 To je satira na francoske pretekle la sedanja razmere. V tej knjigi Je davni francoski pisatelj najbolj drsen ln bnaebaben v svoji zabavljld. i PLAT ZIDNA, spisal LcmNI Andrejev, 111 sir. Poleg naslovne pove& slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga Be dve, naMM "Misel v megli" ln "Breudno". L88 POSLEDNJI DNEVI POMPBIA (2 zv.> POPOTNIKI, spisal MUma Pngtl«. 9B CtsmJ9 V tej knjigi Je zbral snanl slovenski pisatelj Pugelj deset črtic la naleta domačega Uv-ljenja. POVESTI Of HI 1KB, spisal Kgavsr 79 Kajlga Je poavei la priflakovanja. kl sa BI skoal bol je njihovemu ti- Kkjlga vaebaje tri povsatt nega pisatelje, imijslis i oplaovanka HJ^ gov slog je laractt, njegove miril go globoki ln mehka. Posebno Globoko pod aemtjo vrtajo orjaBkl stroji tu-nri med Evropo la Amerika Grie armade delavcev se sarlvajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovite katastrofa, katere irtev Je na tieočs la tisoče delavcev. Toda 9sleana volja tafltelrja Allans na odneha, dokler ne steče ased Evropo In Ameriko globoko pod -me v roka V GORSKEM lAx&UC, iptaal Anton 139 stranL Csm_____________________ Zanimiva poveri la prejlnjaga stoletja. \ VRTNAR; _ .18 198 V knjigi Je vssbevana iloboka mirna modrost in artng plemenitost najstovnesjlegs ln* dljskega pteaMJa. f BOBSTVU, spisal Tria vas. Ca» Ivan MatlOO Je UudL ki na poena pot tar pwiriki tteeljlvo opisati. Zanimiva • rekk L25 tistih redkih narih vojne ln njenih gro> sna te!: vse pre- ZAPISKI IZ MBTVEGA DOMA. Spisal Dostojev-JevskL L DEL 200 stranL II. DEL 212 str. 2^ Veliki Dostojevski je podal v tem svetov-noananem romanu sliko življenja ruskih Jetnikov takozvanih katorgah, ntrjenla Jetni-BUh taborih v Sibiriji. ZLOČIN IN BAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj 005 stranL Gena ..L25 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče nI tako opisal duSevnosti zločinca kot ga )e opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, spisal Csoaa Day le. 382 stranL Trda ves. Cena«.. .80 Brotirana......— .60 čltatelj se mora do -solz nasmejati, ko H ta poglavja: Kako je izgubil Napoleonov huzar uho; Kako Je zavzel Saragosso; Kako je u-Ml "brata*"; Kako ga je hudič skulaL Itd. ZBBANI SPISI, 388 strani. OI. sveaek). Ona IM V tem zvezka so zbrani spisi naiega prvovrstnega pisatelja MasUJa-Podllmbarskega, kl je pogledal v Široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, psč na Slovanov v sploSnem. CTfM IZ BOSNE/spisal Jos. Ev. TmnU. 229 ilfttL Ccmi Roman iz krvave "bosenske zgodovine. Boji s Turki; skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj kravave dobe Bosancev. 70 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 stranL Cena ...... Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja ca njegovimi drugimi deli. Pregelj Je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu čltateljn. Zbirka ZANIMIVIH POVESTI PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. — VEČINA KNJIG OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI BWHilllUBHillMllHWWIBi ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 stranL Gena .......... ANDREJ HOFER ----------- BENEŠKA VEDEŽEVALKA BELG RAJSKI BISEB M .. 59c ..35« 35e BOŽIČNI DAROVI__________________35« BOJ IN ZMAGA_____________________—20« CVETINA BOBOGRAJSKA ------------------------45e CVETKE (pravljico za stare ln mlade)—--30« ČABOVNICA S STAREGA GRADA-----25« DEVICA ORLEANSKA----------------59e DEDEK JE PRAVIL (pravljice)--------40« ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA--35e FRAN BABON TBENK______35« FRA DIAVOLO______________60s GOSPOD FRIDOUN ŽOLNA. Spisal Fran MO-SnsU, veselomodre humoreske, 72 strani J5 JANKO IN METKA (kartaarika slike aa etreke) 30« (Irtka p MABKO SBNJANIN, SLOVENSKI MNNSON.* 15« MABON, krUanski debk Is Llhansna -25« MUSOUNO, repar Kahbrije----------40« n m* Cm* J8> la časov prekroesvanja ko- SABBVNA KNJIŽNICA. 122 rinnL Oaa _ JI Brsaak vsebuje pbvesti MUflaskega* Prsato la Laka. Posebno pretresljiv Je spis MUBa- Bvlisaia- L. J. aa Ljudsko knjifleo, ti Je Jako anlmlvo pisana povest KOREJSKA BRATA Kareji)_______80s KRALJEVIČ IN BEBAČ---80« KRVNA OSVETA (poveri Is akrikft gera> 80s KAJ SE JE MAKABU SANJALO-25« GOSTAČ________________________35e MALI KLATEŽ (spisal Marir Tmria) MLADIM SBCEM Xpnr krasrfk Mis r Meika) ---------------- NA, RAZLIČNIH FOTOI NA INDIJSKIH OTO TISOČ IN ENA NOČ, s slikami, velika izdaja. Broš. 3 knjige. Cena......3.25 TURKI PRED DUNAJEM __________........--------------30« VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov po............................ J(l VOLK SPOKORNIK (spisal Frane Metke; s slikami) ...............................................81.00 Trda vez.......1.29 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ...»............................................ 59e ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA_____00« ZLATOHOPI (povest lz Alaske) ______________________2Se ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) I. del__________40« IL del___________40« ZBBANI SPISI ZA MLADINO — 10 povest; Vinski brat; osem povest! in 13 povesti spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezku...... ,59 VINSKI BBAT. (V. zv.), Gangl...........'... .50 8 POVESTL (IV. zv.), Gangl ................ .50 13 POVESTL (III. zv.), Oangl .............. .69 ZNANSTVENI IN POUČNI SPISI AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. - Trda vez. 279 strani. Cena ..............1.40 Učna knjiga za Nemce in za one, kl so nem-Kine zmožni. AMERIKA IN AMERlKANCI. Spisal Rev. J. M. Trunk. 608 strani. Trda vez. Cena......5--- Opis posameznih držav; priseljevanje Slo-vencev; njihova društva in dru^a aaruuiie ustanove. Bogato ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ................2,— BURSKA VOJSKA. 95 strani. Cena...........49 BODOČI DRŽAVLJANI naj naroče knjižico — "How to become a citizen of tbe United States". STATES. V tej knjigi so vsa pojasolia in zakoni za naseljence. Cena .................. JO BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena .... .35 DENAR. Spisal dr. Karl EngllS. 280 strani. Cena ........................ .80 Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storili vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan Cefikl narodnogospodarski strokovnjak, je razširil svo1- delo tako, da bo služilo slehernemu kot orientaCnl spis o denarju. DOMAČI ŽIVINOZDRAVMK, spisal Franjo Dular. 278 strani. Cena trda vez............. U9 brofi............. 1.25 Zelo koristna knjiga za vsakega žlviuorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike. .79 1.59 79« 25e .49« .50e INDIJANSKIH MISIJONAR- Spisal Josl Spillman. Gena ........ M PRISEGA HURQN8KEGA GLAVARJA. Povest la starejlb misijonske zgodovine kanadske. Spisal Ant Huonder. Cena .............. J9 PRVIČ MED INDUANCL Povest Izsa fiaia odkritja Amerike, Osna .................... J9 PABEBKI IZ ROŽA_____________________25« PARrtKI ZLATAR -------38« POŽIGALEC_________________________..25« i'BSTI BOŽJI MIMMUMMtMMMM*tM*NNN4«*MMMN I IMINMMMtl« W( PRAPBBČANOVE ZGODBE'_______________850 POVODBNJ (spisal KriMef fieslS)_____89« PMGODBEČEBEUCE MAJE, trd. ves. __1.- H Bril • (spisal Krištof Šarit) ----------------------- jp^ PRAVLJICE-IN PBffOVEDKE ZA MLADINO 1» i«t«iN««itMHtMu Up lf| M PRAVLJICA. Spisal H. Majar. Izbrani Is pro-stega naroda.' Gena .......•••••.•••••••• • > : < PRIGODBE ČEBEiJCE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil. Vladimir Levstik. Bosnaa, sa. "ao^ Csp^t......... JVDEK i____________ iiiiimim« e"OI PATRIA (pevest it into itoderlno) -It m .801 .89« .88« RDEČA IN BELA VRTNICA ■EVOLUCIJA NA PORTVGAL8KEM ROBINZON KOflUIMK ............^--------Jd( SKOZI SlBNO INDIJO. KaEJl kzotiteU* nosit kv-nsapede>=e potovanja dvek narjev. Ona ........i.............v..... M SUEfiBX INVALID n SIESTO (ppvesl m Absaeov) DO ORHIDA DO BITOLJA. 1« -tnml. Cena Zanimiv potopis s slikami H«tii: krojev nafie stare domovine, kl so Slovencem le malo znani. GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart 143 strani S slikami. Cena ......................... GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 stranL Gena ......................... Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi Je v gotovi meri aveza»« zgodovina slovenske prestollce. IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 stranL Cena .... Poljudni spisi o naravoslovju ln zvezdoznan-stvu. IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc Levstik. 220 strani. Gena ................ JO Levstik. 220 strani. Csna brofi. ,.J9 ves. 1,14 JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi ln drugi del obsegata 321 strani. Gena: L Del .... J9....I1. Del JO Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu, gorah, rekah, poljedelstvu. KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Razinger, 04 strani. Cena tidovez .... JO BroS. .... 35 KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 štreni... J9 KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. HRVA-TOV IN SBB0Y. 95 strani. Cena.........19 KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vea. 1JS KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. J9 KUBIČNA RAČUNICA. Trda ve*. 144 -tr. Cena .75 Navodila za lzračunanje okroglega; /ezane-ga ln tesanega lesa. LEV8TIKOVI IZBRANI SPISL poezije. 900 str. ' Cena...... .79 LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 382 stranL Gena .79 V teh treh knjigah je zbrano vse književno delo naiegr velikega kritika, iwabit:, pisatelja in Jerikoslo\ca. UUDSKA KUHARICA, najnovejBa in praktična zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena..... MISTERJU DUdE. 8pM dr. Franc GoestL — 275 StranL Cena ........................: Rasprava o blaznosti ls ^osledfcsk pljsnče-vanJa. J9 (Daly'e prihodnjih.) SL0VENIG PUBLISHING COMPANY* 116 WEST 19th STREET NEW TORE, Kl Y. i-MS . "viti* V A nvvi« New York,' Thursday, Septettfier 2, t'937 THE LARGEST EtOVEUTE T>AlLT TV TORBICA IZ KROKODILOVEGA USNJA Po tridesetlet trajajočem stiskanju iii trdem delu si je go spod Thivier pridobil pravi-oo, živeti od prihrankov v obliki sigurne rente. To se pravi, upokojili so ga. In zdaj je preživljal svoje dneve v .soncu na prostem, na sprehodih po gozdičkih in gajih, ob deževnem vremenu pa je obiskoval muzeje in razstave. Tistega usodnega dne je prignal hladni dež skromnega zasebnika v pariški Louvre. Thivier je bil, kalkor so večinoma Parižani, nekoliko premišljujoč človek. Da bi mogel nemoteno uživati neki kip, stoječ na samotnem podstavkiu, se je spustil v mehko žametno bla-aino. Toda to je trajalo en sam tremitttk. Kajti že v naslednjem hipu je planil pokonci zadel je namreč na trii predmet. Bila je torbica iz krokodilovega utenja. Vsebina je bila takoj pregledana. V torbici je bil dams k i robček iz čipk, ki ne bi zadostoval niti za mišji smrček, kaj šele za ženski nosek. Poleg robčka je bilo v torbici še črtalo za ustnice, doza za puder, ključ in denarnica s šestimi franki gotovine. Zraven je ležala se listnica. Thivier se je močno začudil, ko je odprl in zagledal v nji tri bankovce po tisoč frankov. Zaradi orientacije jim je bilo priloženih nekaj vizitk, ki so pripovedovale, da je vse to last "gospe Riflotove." Poleg vizitk je ležala fotografija moškega v kopiti nem tri ko ju. Gospod Thivier si ni mogel kaj, da ne bi najdbe izročil o-sebno lastnici. Mlada sobarica z okroglimi očmi, rdečimi lici in potegnjenimi usti je odprla gostu, ki je zvonil pri vratih. *'Ali bi mogel govoriti z go. Riflotovo!" je vprašal Thivier. Ne da bi počakal njenega odgovora, se je izmuznil mimo nje v predsobo. Gospa Riflotova je prišla. Bila je očarljivo žensko bitje plavimi lasmi, majhna in čedna in nje obraz je pričal, da ga lastnica neguje z vsemi mogočimi kozmetičnimi sredstvi. "Kaj bi rad od mene?" je vprašala došleca. "Prinašam vaši duši mir," je resno in svečano odvrnil Thivier. To frazo si je bil za razgovor liri pravil že ko je stopal po stopnicah. Zdaj jo je izustil z nemalira ponosom. Tn takoj po I kri vala tukaj. vihtel po zraku. Bilo mu je, da 'bi najrajši zavriskal, kakor fant na vaškem sejmu: "»Kaj! Moja torbicaf" se je začudila Riflotova "Zelo me veseli, da vam jo morem vrniti," se je odrezal Thivier. Gospa Riflotova pa je iztegnila svojo brado in je sikala skozi zobe da so se ji čeljusti tresli od razburjenja. "Molčite! In izginite mi izpred oči, . ." • "Milostiva ..." je povzel Thivier. "Izginite! Brez odlašanja-" Bila je že na tem, da vrže najditelja skozi vrata, ko je -topil v salon vi-soko rasel mož štiridesetih let Bilo je videti, ni ustvarjen za povprečne nere stanovanj, kajti s svojo glavo se je skoro zadeval ob vrat m1 podboje. "Kaj pa se je zgodilo, Odeta?" je vprašal s sočutnim gladom. Gospod Thivier je prepustil '>• «edo ženskemu bitju. Odeta >a ni zinila besedice. Zato se ie obrnil Riflot na Thivierja z vprašanjem: "•Kaj pa vihtite ročno torbico moje žene v zraku?" "Sai je ne vihtim po zraku,! je dejal Thivier. "Torbico1 sem isamo našel in zdaj sem jo prinesel nazaj milostivi gospi." Riflot je bil videti osupel. "Kaj si svojo torbico izgubila. draga Odeta," je vprašal. "Nisem je izgubila, ne!" se je odrezalo žensko bitje. "spoda?" "Najbrže so mi jo ukradli," je dejala naivno plavolasa dama. "Tako, tako," je dejal Riflot in je vrtel z očmi v Thivierja. "Zares ti je bila ukradena?" Zdajci je Thivierja zalila rde čica sramu nad \*sem tem, kar so mu sporočala ušdsa. "Takšnih obdolžitev pa ne morem mirno sprejeti. Našel sem torbico v Louvreu na žametasti zofi. Tudi ne kaže, da bi jo bil tat ostavil tam, kajti njena vsebina je popolnoma nedotaknjena." Riflot je izpustil skozi zobe sikajoč glas: "Kdaj pa si bila v Louvreu, Odeta?" "To je bilo še leta 1921, ko so ane obiskale moje tete iz Londona," je odvrnila Odeta z mirnim glasom kakor bi ji ne bilo nič do stvari, lki se je raz- kgovorjenrh besedah je potegnil iz žepa torbico iz krokodi lovega usnja ter jo park rat za- "Saj vendar danes še niisi bila zdoma?" Skomignila je s svojimi než- nimi rameni. "Saj veš, da me muči glavobol. Postala sem najbrže žrtev prevejanega sleparja." Thivierja je ^preletelo po vsem životu. Če je bil prej zelen, je zdaj 'postal ves rdeč. 41 Kaj jaz da sem ? — Jaz ? Več ni mogel izdaviti. Riflot mu je s svojim vedenjem onemogočil vsako nadaljnjo izjavo. '•'Hvala lepa! Uredil bom to stvar sam z Odeto. Prosim vais, postaivite ročno torbico tja na mizico in izginite iz stanovanja." Tega pa Thivier vendarle ni mogel mirno prenesti. Dejal je: ."Oprostite, vi nimate vame nobenega zaupanja, kako torej zahtevate od mene, naj ga imam jaz do vas? Kdo mi sploh ntore dokazati, da je to torbica vaše soproge? Saj milostiva trdi, da je ni izgubila! Dovolil si jo ji bom vrniti samo v primeru, da mi navede vse predmete, ki se nahajajo v nji." Gospa Riflotova je naguban-rila čelo in ie rekla: "Kaj je že bilo v torbici ? Ah. da, spominjam se! Robček, črtalo, puder, ključ, damiska urica, .denarnica s tremi bankovci po tisoč frainkov. To je vse." "To ni vse, oprostite!" jo je prestregel Thivier. "V torbici je tudi fotografija." "Da, tudi fotografija," je pritrdila Odeta Nato pa je pomislila in pristavila. "Kakšna pa je bila že tista fotografija?" Riflot je segel po torbici, zvil bankovce, stresel iz nje vizitke in buljil v sliko mladega moža v kopalni obleki. "Kdo pa je to? Kdo .ie to?" Odeta je hlinila nedolžnost in nevednost: "Kakonaj jaz to vem? Bedasta šala je očividno brez konca in kra ja. Ah, če ostane ta gospod še trenutek v našem stanovanju, dobipi živčni napad in bo vsega konec." "Ni .se vam treba mučiti," je dejal jezno Thivier in stopil proti vrjjtoiE. Riflot ie planil za njim in ga je dohitel na pragu ter mu je Šepnil v uho: "jPrrkleto. Gospod, razdrli ste najsrečnejši zakon v Parizu. Zakai ste to storili?" Thivier si ni mogel kaj, da IZGLEJTE MLAJŠA ZA SVOJO STAROST... 5 pitjem mleka! L. G a n g h o f e r : ^ , M Grad Hubertus iH :: Roman :: ** i Pravijo, da je vaša kož« Klepetulja, ki šepete o vaši starosti... povem van, kako napravite svojo kožo mlajšo in lepšo. Preprosto—pijte sve> ie. mrzlo mleko. Vsaka čaša mleka vam da kalcijsko lepotno zdravljenje... in zdravni ki vam bodo povedali, da po maga kalcij odpraviti marogr ter da blesteto se, izrazito polt. izclstite svojo polt z mlekom Piiite po brezplačno knjižico "The New Milky Way." ki vam pove, kako Hollywoodake zvezdnice izgubljajo težo, pa ohranjajo tvojo iivahnoat in lepoto. Naslovite na Bureau of Milk Publicity, Albany. 185 "Saj ga poznaš tudi ti!" je urno spregovorila Kiti. "Lani poleti je bil na planikah. Narisal te je!" "A tako? Ta? Vitek, čeden dečko, pametnih 3či' Tega seveda poznam." Grof Egge je smehljaje se pokimal predse. "Ta reč me še danes ;abava. Ali zdaj ve, koga je risal ? Takrat me je smatral za pristnega lovca in je zadel v črno! Da, košutica, fant ni od muli! Ima oči na pravem mestu! In zdaj je dobil zlato svetinjico? To pomenja za umetnika menda toliko, ko za lovca, če ustreli tigra iza lopatico? Kaj? No, privoščim mu! Kar gorel in plamtel je takrat ?a moj jopič, za vso mojo postavo in za moje "silno glavo", ikakor je dejal!" Grof Egge se je zasmejal. "Ni mi dal miru, moral sem mu sedeti. In rad sem mu ugodil. Povem, ti košutica. >*rgel je mojo glavo na papir, da sem dejal: pri Bogu, ta pa riše, kakor jaz streljam. Ib pomisli so je končal, mi je dal tolar. Za tako pristnega me je imel. Tolar sem shranil, v omari tamie ieži. In dvakrat sem ga vesel: ker je edini denar, ki sem ga zaslužil sam v življenju in ker me spominja na tega sijajnega fanta. Da, ko--utica, temu sem bil všeč. In on meni tudi!" Kiti je burno dihala. Opojno upanje ji je zabelo srce. To je ura. ko sme govoriti, govoriti mora! "(tfe — oče—" . Grof Egge je presenečen dvignil obraz in se (»krenil v naslonjaču. Pri tem je zadel z desnico ob naslonek. Zastokal je in umaknil roko. "Moj Bog! Do srca me je zabolelo! Kaj neki je - to preklicano roko' Poglej sem, košutica, tu iia zapestju mora biti! Včeraj me je usekal ta ?i brez očetove vednosti poslala v Monaikovo. Z drhtečimi rokami je odprla list. "Pridem ob enajst dvajset. — Tas." Četrt ure na to je stopil v rogljo sobo doktor Eisler. Grof 'Egge se je dvignil nekoliko s sedeža in se skušal pošaliti: "No, torej, doktor, pa sva sipet vkup! Mala, bojazljiva košuta 'iOČe tako. A tokrat bo šlo brez posvetovanja. Tako! Poglejte torej mojo roko in povejte ko-tutici, naj bo mirna. In pošljite jo ven na čisti zrak!" V skrbeh se je ozrl zdravnik v Kitin utrujen dbraz. "Da, kontesa, oče ima prav. Ko!i-i'or je vedel (povedati Fric, je stvar res prav neznatna. Vam je pa čilega zraka nujno po-'rebno. Popeljite se malo na sprehod!" "Ne malo, dolgo!" je segel vmes grof Egge. 'Pred tremi urami mi ne-prihajaj domov."' Kiti se je obotavljala. Ni rada zapuščala o-■jeta, prav ji je .pa hodilo, da sine iti Tasilu nasproti. Dve uri bo dovolj, da gre ponj in mu prizanesljivo pove, kaj ga čaka na Huberto-vem. Nežno je poljubila očeta na čelo in ga pomladila po sivih laseh. S solzami v očeh je odšla iz sobe. Zdravnik se je oddahnil. Čim je bil Iieano [»ogledal ranjeno roko, je želel, da bi bil z grofom sam. Moser naj bi mu pomagal, da bi l>olnika slekla v gornjem delu telesa. "Čemu to?" je menil nejevoljno grof Egge. "Potrebno je, ^-vctlost.'" Desni rokav jopiča je bil že tako trdno na o-tekli roki, da se ni dal več z lahkoto sleči. Morala sta ga po dolgem prerezati. Komaj je prišla Kiti s svojim vozom na po- napol mrtvi orek. Krempelj se je moral zasa- stajo, ko je privozil že tihH vlak. Nekaj ljudi je TH( STATI Of NEW YORK NOYA VELIKANSKA ZVEZDA PASADENA, Cai., 31. avg. — Z observatorija na Mount Wilson prihaja poročilo, da je bila najdena nova velika zvezda, ki daje 500 miljonkrat več svetlobe kot sonce. diti globlje, kakor sem mislil." Kiti «e je na mah iztreznila, in je nagnila bledi obraz nad očetovo rdko. Vsi členki na njej so bili zatekli. Na napeti, bleščeči koži so se videle majhne, mehurčaste lise. V zapestju je opazila Kiti t< nuno kapljo in i:o jo je rahlo odstranila iz rolwem, se je prikazala drobna, črnikasto obrobljena rana. Kiti je otekla, roka prestrašila, ko je pa od krila to nezn je povedala tudi po doktorja Eislerja." V veži jo je srečala pismonosa z brzojavko. Bil je odgovor na obvestilo, ki ga je bila pono- izstopilo. Boječe se je ozirala Kiti po potiiikih, ki so šli mirno nje. Toda tistega, ki ga je iskala, njene oči niso hotele najti. Že so bili vsi vozovi prazni, že so odklopili lokomotivo. Tasila ni bilo nikjer. Ali je zamudil vlak, ali Nov strah je zajel 'Kitino srce. Kaj naj stori? Ali naj čaka na prihodnji vlak? Tri ure T nefoi odgovoril: "Ko pa sem našel torbico." "Če ste jo že našli, bi jo bili obdržali, vi idijot!" In Riflot je za Thivierjem zaloputnil vrata svojega stanovanja POGREŠANA LETALCA Roška letalca Sigmund Lenanevski (na desni) in Victor Levcwlko *ta hotela poleteti iiz Moskve v Ameriko, pa . at* te mfrrie y ledu. Važno za potovanje Kdur I« namenjen potovati v stari kraj ali dobiti ktga od tam, je potrebno. *a Je pouten v vieh stvareh. V sled nato dolgo-let tir »k u mi Je Vara tanMiremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanju ooobno in hitre. se xa-upno obrnite na na* ta vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi praftnje za povratna dovoljenja, potni liste, vi/rje in »ploh vse, kar je za potovanje potrebno t najhitrejšem hira, In kar je slavno, ta najmanj** rtraikr.. Nedriarljani naj ne odlaAajo do zadnjega trenutka, ker pt-edno ne dobi ii Washington* povratno-dovoljenje.. RE-ENTRY PKKMlS. trpi najmanj en mnwe. Pttite 4 a rej takoj za bmplabia navodila in zagotavljamo Vam. da boste pocrni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York. N. Y. Skrb za brata jo je silila, naj čaka, skrb za o-atno rano' se je spet pomirila. To <'eta jo je gonila domov. Potem se je odločila: tudi očetu in vstala. 4'Poslala bom napisala je nekaj vrstic in dala list železniškemu uradniku, proseč ga, naj ga izroči Tasilu, ako pride z naslednjim vlakom. Svoj voz je pustila .na postaji in se odpeljala z najetim domov VALJE I'llll'l- ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati c plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! 1 I IZ BAGDADA V STAMBIJL 4 knjige, s slikami. <27 strani Vsebina: Smrt Mohamed fimina; Karavana smrti; Na bogu v Goropa; Dražba En Naer Cena ---------------IJt KRIŽEM PO JUTRO VEM 4 knjige. 5M strani, ■ slikami Vsebina: Jezero starti; Moj roman ob Nilu; kako sem v Mekko romal; Pri Samarlb; Med Jeridl * Cena -....................1.M po divjem sitrdi8tanu 4 knjige. »94 strani, s slikami Vsebina: Amadija * Beg M Ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena .....................\JS% PO DEŽELI SKIPETARJEV ' 4 knjige, a slikami. 577 strani Vsebina: Brata AladZtja; KoCa ▼ soteski; Mirldlt; Ob Vardarjn Ceva _________:______LM SATAN IN ISKARIOT 11 knjlf, • slikami, 1714 strani Vsebina: * Iiseljencl; Turna ftetar; Na aledn; Nevarnosti nasproti; Almaden: V treh dellb evetaj Izdajalec; Na lovu; Spet ne divjem sapado; EeSenl milijoni; Dedi« Cena .....................Ut V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Simen; Zaroaa z saprekaml: V goJ-*b-njakn-. Mobamedanski svetnik Cena ___________________1.55 WINFTOV 12 knjig, s slikami. 1753 strani Vsebina. Prvikrat Da divjem zapadu; Za filvljenje; NSo-fl. lepa Indljanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči in ApaCl; Na oevarnib potih; Winnetovov roman; 8aos Ear; Pri KotnanClh; Wlnnetova smrt; Wln-netova oporoka Cmm ____________lil Ž 0 T I 4 knjige, s stlkami. 597 strani Vsebina: Boj s medvedom; Jama draguljev; Kontno —; Rib, In njegova poslednja pot ©um ------------------U« Naročite jih lahko pri: Knjigarni "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. V. ES . "feft. .H i....... ■ ' ... ' • ' . " . . --tsiia .. i.- ' ■ ' - ; . .... ='/. 7 \ New York, Thursday, September 2, 1937 fWW VTK&WST WtJOVWWB WJILT TIP ff B% i \ H MOREM TI RAZODETI... ROMAN IZ 2IVLJENJA O E= <0 ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I.H. =326F==) O NVkega <1no zopot zaman dbiiisče nekega odvetnika, ki je potreboval tajnico. Zahteval je, d« je morala prositfcljica že l iti vwluibi pri kaooi*a«a jo z i dolom, ki se vrši. Ti pokrovitelji vključuj-io nr/.ra mero-daina vseučilišča, kakor tudi i ; "GLAS NARODA"\ j pošiljamo v staro do- J f movino. Kdor ga ho-4 J če naročiti za svoje ^ frOOOOOOOOOOOOOOOOOPOOOOO* Posebno važnost se polaga sla in na reliefu, je dovedla doUjasl i, spisani o:l skladateljev organizacije WPA orkester. | flvefh v tej deželi. Izvedlo | mPstne okra in e in občinske n-l Nekateri ljudje so bili mnenja, j(. skoraj 5000 posameznih j prave, šolski sveti, organizaci-1 da bi svit anje teh orkester glas oje- ii oga glr^benoga projekta in skupno poslušalstvo je znašalo 64 milijonov ljudi. Tupatam je glasba prišla k poslušalstvu, ako iste ni moglo ■priti k prireditvam — namreč pohabljeni otroci v zavodih, ljudje v bolnišnicah, stari ljudje v zavetiščih, fantje v COO taboriščih. T • prireditve so seveda brezplačne. Mnogo red- . ,,...... , nih koncertov je tudi brezplač-l ^ ^ V*^^^^^0]™ nih, ali tudi poljudne cene, ki' ' so primerne sredstvom široke- ROMAN PLESALKE V SVETOVNI RAZSTAVI. • Pariška policija išče ameriško plesalko Jeanne de Koven, ki je prispela s teto na svetovno razstavo v Pariz in jo pogrešajo že od 24. julija. Njena trta se v začetku ni brigala za njo, ker je vedela, da se je seznanila v hotelu z elegantnim mladeničem. Mislila je, da se je odpeljala ž njim na izlet, ker je zelo samostojna, kakor večina ameriški hdeklet. Nedav- ga občinstva, privabljajo ob-'širno poslušalstvo k federalnim koncertom, občinskim or-ki stram in k drugim glasbenim prireditvam. \VPA zaposluje glasbenike v katerem zahteva pisec 500 dolarjev odkupnine, ker bo sicer njena nečakinja umorjena. Jeanne de Koven ima no-žice zavarovane za 100,000 dolarjev in v žepu je nosila tudi precej denarja. Njen znance je lep fant, vi- jene vodne elektrarne s kapaciteto 1,500,000 k v. Drugi o-kraj bo 70 km na perovološkem predelu. V njem bo vodja elektrarne s kapaciteto 1,000,000 k\v. Elektrarne kujbyševske-ga vozla bodo dajale letno do 14 milijard kw cenenega e-lektričnega toka. Polovica toka se bo porabila za namakanje Zavolžja in za potrebe domače industrije. Druga f>olo- govorila dekleta, da so jela'no-vica toka pa pojde po daljno- siti krila. To je Frances Emily Newfcono-va. V Jentzaleniu živi še 50 let. Tja je prišla, ko ji je bilo 20 let. Zdaj ima še sive lase. Zato pa pozna arabsko dušo l>olje od vsakega Evropca v tej deželi. Že dolgo je tajna svetovalka visokega komisarja in araibskih poglavarjev. Ona je bila tista, ki je prvič izrazila misel, da bi bilo za pomirjen jc Palestine naj pametneje razdeli, ti deželo v dva dela — arabski in ižidovski del. K Nevtonovi prihaiajo od blizu in daleč ljudje, da ji potožijo svoje križe in težave in vračajo se z dobrimi nasvoti. Vodje arabskega pokreta so ji zatrjevali, da hla-čice židovskih deklet pohujšujejo in demoralizirajo njihove sinove. Newton ova je pa pre- Piftlt« nam ia cene t runih II-itov. reservacijo kabin ln pojasnil« aa potovanje. HLOVAN1C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18tfc Si., New Ssffc KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS , ne le v orkestrah, namreč tudi j soke, sloke postave, govori pa kot vodje in dirigente, soliste,!« tujim cirkuškim naglasom. vodih v stare industrijske kraje, kjer nimajo dovolj pogonskih snovi. Kuvbvševski vozel bo večji od elektrarne na Niagari in drugih mogočnih elektrarn v Ameriki in Kanadi. V primeri z Dnjeprogresom bo 5 do 6 krat večji. Obenem z zgraditvijo vozla vodnih elektrarn bodo zgrajene vse potrebne naprave za namakanje 1,000,000 ha zemlje v Zavolžju. Pripra člane instrumentalnih invokal-,^ hotelu na Montparnassu je ve za zgraditev največje elek lvh konertnih skupin, kompo- stanoval prvič*. Policija zamc-niste, prepisovalce not, aran-1ri plesalkini teti, da ji tako dol. žerje, rglasevalce in }M>7»rav-! "i fporoeila, rla je nji-na ne-Ijače instrumentov, kakor tudi: čakinja zganila. Policija je ugo učitelje. Sedaj je pril)ližno 131 tovila, da je kupila plesalka 24. tisoč oseb zaposlenih na Music! julija dva vozna listka do Ton t rame sveta so se že pričele. In tako pošlje svojo prošnjo s fotografijo in eim srcem čakala na uspeli Toda .to je ni oviralo, da ne bi še dalje iskala službe. Zaporedoma s<* je ponujala kot stenografka, kot prodajalka v trgovini z zlatnino, kot blagajnw'arka v neki veletrgovini, kot sprejemna dama pri neikem fotografu, kot družabnica za neko postarno, sitno damo in kot tajnica ndkega pisatelja. Prejela je nekaj odklonitev, toda najtežje je čakala na odgovor z gradu Ranek, kajti bilo ji je, kot da jo nekaj tja kliče, kot bi ravno tam morala dobiti svoj dom. Pozneje si je očitala, da se ni sklicala na svojega očma in na njegova pisma,j'e otroke, marveč tudi odrasle ki jih je prejel od barona Ernesta Raneka ter si je pravila, da|v oddaljenih pokrajinah na je bila neumna, da se ni poslužila tako lepe priložnosti. V.^el in v prenatrpanih mest-svojem položaju ne bi brnela biti tako Občutljiva. projektu. Imamo \VPA sinfo-nične koncerte v 45 mestih in koncertne orkestre v 110 mestih. nadalje Štiri operne družbe, 84 godb, 85 plesnih orkester, lil nev^kih zborov jn brezštevilno diktantske skupine •skhrpine pod profesijonalnim WPA vodstvom. WPA vzado, • n i- i i -v , . , v . sissippi imata veliko število u- ln zojx't prebere pisma Ga rdinili starif>ev ter si skuša iz « njih napraviti sli'ko o grailu Eandk in njegovih prejšnjih lastnikih. nih okrajih. Oklahoma in Mississippi imata veliko število »čeneov vpisanih v te tečaje. Federal Music Project je pomagal ameriškim skladateljem, ker jim je nudil priložnost za s vi nanje njihovih skladb. V NAJVEČJA. ELEKTRARNA SVETA. Mesto Kuybysev, bivša Samara, ležeče ob izlivu Samar-ke v Volgo, pofctaja središče novega vozla mogočnih vodnih elektrarn. V Kuylbysevo je pri-^Tiel te dni avtor projekta prof. C1aj)lygin s skupino vodilnih inženjerjev, ki so gradili prekop Moskiva—Volga. Prof. (1aplygin je izjavil novinarjem o svojem projektu: Shematični projekt kujbv-ševskega vozla vodnih elektrarn je dovršen. Na travnikih za mestom bo zgrajen v šestih letih mogočen vozel vodnih elektrarn, obsegajoč dva okraja. Prvi okraj bo 30 'km nad moštom in v njem bodo zgra- KADEČA ANGLEŽINJA V PALESTINI. V Jeruzalemu prebiva v svo-ii hiši ob vznožju gore Karmel čudna Američanka, ki se počuti sredi krvavih spopadov med Židi in Araibci povsem varno, ker jo oboji visoko spoštujejo. (*ez dan opravlja Newtonova sodniška dela, zvečer pa vodi delo, ki ga opravlja v Jeruzalemu YWCA. Ona je predsednica te ameriške dobrodelne organizacije. Njena edina slabost je, da zelo mnogo kadi in sicer celo pipo. Zato ji pravijo kadeča Angležinja. Pipe ne odloži niti kaldar sedi za mizo kot predsednica dobrodelne organizacije. Ko jo je nekoč obiskal kralj Feisal, je kadil pipo z njo. Ljudje pravijo, da stoji za sedanjimi nemiri v Palestini 27. spptpinlicr: Newtonova. I O bo najbrž pre- Paris v Havre t i rano, gotovo je pa, da igra ta ženska v Palestini v službi Anglije važno vlogo. 3. septembra: De Grasse v Havre 4. Beptembra: CDaraiilaln v Havre Ilremen v Bremen Itex v Genoa 8. septembra: Quc»en Mary v Cherbourg 9. septembra: Taris v Havre 11. septembra: lie de France v Havre Berengaria. v Cherbourg Europa v Bremen Conte d i Savoia v Genoa 15. septembra: Normandle v Havre Aqultaria v Clierlxwrg 18. septembra: Vuicania v Trst 22. septembra: Quwn Mary v Cherbourg Bremen v Bremen 24. september: Lafayette v Havre I)e Grame v Havre '15. septembra: Champlain v Ha tre Rex "» Genoa ADVERTISE in "GLAS NARODA" VAŽNO ZA NAROČNIKE Tako poteče dan za dnem in-z naraščajočim nemirom čaka na odgovor. Saj fotografijo bi morala dobiti nazaj, tako si pripoveduje, ko je bila že popolnoma obupana in ni več! mogla verjeli, da se bo Garda kaj zmenila za njo. - I Tn tudi, da se bo čutila bolj razočarano kot kdaj poprej,! Z A KRATEK C AS IN ZABAVO ako bo tudi ta prošnja odbita. Ali je bil to prst usode, da' Pnlee naslovi je .».»villi.« do 'Mlui liuata plačano i.aročuliio. Prv* fit^'lkH ixiuieui m«**-, druga dan ln tretja pa .eto. Da nam pribr* nUts lKihjtrcbuega dela iu otr.jftlrov. Vas prosimo, da skuSate uflročnl-nu piavočaam |K>ravuntl 1'oftJjlte uaročnino uhravuost nam ali Jo pa plavajte nu.^emu zastopniku v Vasem kraju ali pa kateremu tamed £as~opikuv,~ Kojib Imena sw tiskana z debelimi Crkftmi, ker so upravičeni obiskati tudi uruge naselbine, kjer Je kaj uaSih rojakov naseljenih. 28. september: Kon>i»a v Bremen 2t). sentemlter: BerenRnria v rberbourg Xormandie v Havre ZEMLJEVIDI VEČINA TEH ZASTOPNIKOV LMA V ZALOGI TUDI KOLEDAR.IE IN rRATIK^; ČE NE JI.I PA ZA VAS NAROČE. — ZATO OBIŠČETF ZASTOPNIKA, CE KAJ POTREBUJETE je našla ravno ta časopis in da je ravno v tej številki bil oni oglas? Ali pa je bil samo sle*) slučaj? NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA Baronesa Garda Ranek je na svoj oglas dobila brez števila ponudo. Ker pa so prišle ravno v dneh, ko so se njeni sorodniki selili, je pisma morala odložiti, dokler ni imela popolnega miru. Ko je bilo slednjič vse končano in je Ganda v miru sedela pri svoji pisalni mi-zi, je odprla eno ponudbo za drugo. Toda le malo spremljivih ponudb je bilo med nji-imi. Najjjrej š?e je ravnala po prvem vtisu, ki so na njo napravite fotografije, ter se jim je hotela pustiti voditi pri izbiri. Toda noben obraz ji ni ugajal. S Sassenoviroa bratoma se je dogovorila, da prideta popoldne na Ranek, da skupno odločijo, katero prosilko (bi sprejeli. Toda do sedaj ni še našla niti ene, o kateri bi bilo mogoče kaj razmišljevatL Garda pa si pravi pravilno, da fotografija ne more vsega povedati in mogoče so zelo prikupljive, četudi ji na prvi /pogled niso vtšec. Toda vedela je tudi, da je brez vsakega j pomena, da bi poskusila takoj s prvo, ki ji ugaja na prvi pogled. Kajti te mlade daane bodo pri njej zavzemiale prav po-1 sebno stališče, navdati jo mora s popolnim zaupanjem, ji mora' ^koj pri prvem pogledu izdati, da prid« v poštev. DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena .......... JO GODČEVS.RT KATEKIZEM. 61 strani. Cena J85 HUMORESKE iN GROTESKE. 180 strani. Cena .80 Trda vez. Cena 1.— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena .25 PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena .... .50 POL LITRA VIPAVCA, spisal Felgel. 136 str. .60 PREDTRŽANI. PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. 2o SANJSKA KNJIGA ......................... .80 SLOVENSKI ŠALJIVEC. 00 stranL Gena.......40 SPAKE IN SATIRE. 150 stranL Cena........ JM TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena .......... .70 TOKKAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 stranL Cena .30 TRENUTEK ODDIHA