Gospodar In gospodinja LETO 1942-XX 4. MARCA STEV. 10 Denar za zemljo! Zadnji? postavljeno vprašanje: kam z denarjem? bomo še nekoliko pregledali in poiskali še kak pameten odgovor. Oni dan eem vzel v misel družino na kmetiji, za katere blagor je treba v prvi vrsti skrbeti; saj mora biti vse ostalo le sredstvo, da se človeku v kmetski hiši in končno tudi človeku sploh pripomore do boljšega življenja. Zdaj si oglejmo pa gospodarstvo! — Kmetsko gospodarstvo je tako mnogovrstno, da bi količkaj podrobnejša obravnava posameznih gospodarskih panog zahtevala preveč prostora. Temu članku tudi ni namen, spuščati se \ drobna Vprašanja poedinih panog, za katerih napredek ee splača žrtvovati denar. Le na splošno bomo pregledwli ono, kar je osnovne važnosti za napredek kmetije. Najprej zemlja! Brez dvoma je zemlja za človekom, ki nosi v sebi neumr-jočo dušo in ga zato z vsem tvarnim ni mogoče prav primerjati, največja snovna dobrina. Zemlja nam daje vse, kar je potrebnega, koristnega, lepega. Daje nam vsa sredetva za življenje telesa, daje nam pa tudi premnogo vrednot za duhovno življenje. Sej ima človek vse iz zemlje, le njegov duh je iz Boga. Kako bi potem ne bila ravno zemlja tista dobrina, zaradi katere se ljudje na svetu največ borijo in zaradi katere nastajajo vojne? Težko bi našli človeka, ki bi na dnu svojega srca ne gojil tople želje, pridobiti «i vsaj košček zemlje, če je nič nima; kdor jo pa ima, teži za povečanjem in izboljšanjem. Kmetu je zemlja dana v last. Ali se zavedamo vsi, da je to velika stvar? Ali ee zaveda tega posebno kmetski človek? Si je li svest, da mu je izročena v last in posest največja tvarna dobrina na svetu, brez katere ni ne obrti, ne industrije, ne gospodarstva, skratka, brez katere sploh ni življenja? Kako je bila postala zemlja in delo na njej pred leti nekaj omalovaževanega, kako malo pomembno in skoraj — sramotno... Kmetska mladina se je kar težko spoprijaznjevala z mislijo, da je vendarle treba ostati pri zemlji in jo obdelovati. Ko emo v tistih časih govorili in pisali o neprecenljivi vrednosti zemlje in kmetskega doma, so nas imeli za sentimentalne (solzavo čustvene) pesnike... Res je ta čas bilo marsikaj neurejenega ali pa napak urejenega. Zemlja je izgubljala veljavo, ker njeni sadovi niso imeli takšne vrednosti in cene, kakršno so v primeri z drugimi stvarmi pošteno zaslužili. Krogi, ki so v svetu diktirali vrednotenje poeameznih svetnih dobrin, so po krivici potisnili sadove zemlje, ki jih prideluje kmet, na prenizek klin na vrednostni lestvici. Tako je zemlja in delo na njej polagoma zgubljalo oni temeljni pomen, ki ga ima sicer vedno, le da ga »gospodarska politika« večkrat omalovažuje in zapostavlja. In skoraj vsem, tudi kmetskim ljudem, se je zdelo, da tako pač zahtevajo razmere in da drugače biti ne more. Bila pa je — prevara. V rednih razmerah jih je bilo malo, ki so to prevaro spregledali; ki so videli, da se dobrine ne smejo samovoljno ocenjevati in da se tisto, kar je temeljno, né sme brez škode uvrščati med poetransko. Priti so moo-all izredni in tudi hudi časi, ki prevrnjeno zgradbo vrednot z velikim trpljenjem in žrtvijo človeštva epet urejajo, kakor mora biti urejena Pred leti so nekmetski sloji kmeta v ustih sicer hvalili, da je jedro naroda; a kdor je zahteval, naj ga kot takšnega tudi v javnem življenju upoštevajo in mu priznajo temeljno mesto v ljudski skupnosti, tudi na gospodarskem, kulturnem in drugih področjih, je bi' v nevarnosti, da ga proglasijo za človeka, ki seje razdor med stanovi in pripravlja teren za razredni boj! Zdaj je postalo kaj hitro vsem tem ljudem jaeno, kakšen pomen in vrednost ima tisti stan, ki poseduje zemljo. In vsem je postalo tudi jasno, kakšna vred-noet gre zemlji. Bog ve, če je pa ta jae- nost tako do kraje prevzela in razsvetlila — kmeta samega! Upam, de ga je. To se da sklepati iz tega, da danes težko dobiš kmeta, ki bi bil pripravljen odprodati (tudi za visoko ceno!) le košček sveta, dočim je bil pred leti v tem oziru položaj precej drugačen Sami smo bili priče, kako je zemlja lezla v nekmetske roke, in sicer večidel napol zastonj. Res je bila takrat na kmetih trda za denar, ali res je tudi, da ni bilo samo to! Zemlja je bila začela v očeh kmetskih ljudi zgubljati na vrednosti zaradi neurejenih gospodarskih in tržnih razmer. Zemlja je dobrina prve vrste — ne samo trenutno, marveč vedno in povsod. Če je zemlja danes toliko vredna za ne- Prve setve Sneg še vedno pokriva zemljo, vendar smemo upati, da ga bo kmalu konec. Ko se bo kopna zemlja toliko osušila, da jo bo mogoče obdelovati, moramo z delom na vrtu kar pohiteti Sicer je res, da so rane setve kolikor toliko tvegane, zato ne bomo obeejali kar V6ega hkrati, marveč poetopoma, kakor bo kazalo vreme. Tako bomo imeli na razpolago tudi vedno •veže sadike za nove nasade. Zemljo smo seveda obdelali že v je-eeni in jo pustili v surovih grudah, tako da jo lahko zdaj samo še dobro poravnamo in grude zdrobimo. Pod vplivom vetra in sonca se gredica prav kmalu dovolj osuši, da je primerna za sprejem prve setve. Na gredici skopljemo lepo ob vrvici primerne jarke, v katere pose jemo seme. Ako pa zemlja še ni dovolj suha, si lahko pomagamo na ta način, da napolnimo jarke z osušeno kompostno zemljo ali kako drugo dobro vrtno prstjo. Pri tem deilu pa moramo paziti, da gredice preveč ne pretlačimo, ker je prst mokra, zato stopamo le po deski, ki smo jo položili čez gredico. V tako napolnjene jarke posejemo prvo senne. Prihodnji mesec posejemo na prosto špina&o, korenje, petršilj, berivko, črni koren, bob, nizki grah in čebulo. Sadimo pa tudi česen in čebulček. Špinača ве pri nas na kmetih vse premalo ceni, vendar ne bi smela manjkati na nobenem kmetekem vrtu. Čim je zemlja dovolj suha, posejemo špinačo v vr-ete, ki naj bodo oddaljene druga od dru- kmetske ljudi, ali ni še več vredna za kmetske? Zato naj velja pravilo: niti pe-di zmlje ne prodam, pa naj bo še tako dober kup; pač pa jo kupim, če le morem. Kupim tudi manj rodoviten svet. Zemlja je najzanesljivejša valuta na svetu, ki je ne uničijo nobene borzne in bančne zvitoreposti in nobeni finančni polomi. Dober in pameten gospodar bo torej predvsem varoval in še širil "svojo zemljiško posest. V ta namen denarja ni nič škoda. Toda bral sem nekje, da se zemlja lahko povečava ne samo po površini, ampak tudi v globino. Pohlep po globini ni nič manj ali pa še bolj gospodarsko umesten. O tem pa drugič. na prostem ge 20—25 cm. Špinači ugaja rahla in tople. vrtna prst, ki je dobro pognojena. Na taki gredici hitro raste in napravi sočno in mehko listje. Ako zemlja ni primerna, napravi špinača trdo in neokusno listje in gre kasneje v cvet. Za kvadratni meter porabimo 4—5 gramov semena. Ko rastlina vzkali, ji čez 14 dni pognojimo s primerno raziredčenim dušičnim umetnim gnojilom, kar ji dobro de in zato hitreje rr te in razvija listje. Pri špinači je posebno važno, da od-beremo primerne sorte za pomladansko setev. Najprimernejše so: Viking, ki je okusna in svetlolistn« sorta, ki gre pozno v cvet in jo lahko prav dolgo obiramo. Viroflay se pri nas tudi precej seje, saj je stara preizkušena vrsta, le da gre silno hitro v cvet. Posejemo pa lahko še Matador, ki da bogat pridelek. Korenje, posebno zgodnje, je zelo zaželeno. Saj pa da korenje tudi okusno in zdiravo hrano, ki je posebno v današnjih časih ni zametavati. Prvo pomladanske setev izvršimo čim bolj zgodaj na sončno in toplo gredico, ki ima dobro obdelano zemljo in je pri stari moči. Korenje kali precej počasi, zato primešaj semenu nekaj solate, ki kmalu vzkali in tako pokaže vrste, da lahko gredico oplevemo. Korenje pOse-jemo v do 2 cm globoke jarkce, ki so oddaljeni 20 cm drug od drugega. Setev nalahko potlačimo, da enakomernejše vzkali. Ker pa je navadno zgodaj spomladi še sneg ali pa je zemlja premokra. zmešamo k'orenjevo seme z žaganjero in čez kakih 14 dni ali še kasneje, ko hoče seme vzkaliti, potreseono v že pripravljeno gredico v jarke seme z žagovino vred. Tako dobimo pridelek nekoliko Prej. Korenje posejemo večkrat, da imamo vedno mlad pridelek. Nekateri nasvetu-jejo za nove setve Pariški trži in Duvi-ker. Poslužimo pa se lahko tudi zgodnjih sort iz izbora prejšnje banske uprave (glej zadnjo številko: Prvenec, nanteški). Petršilj vzgajamo prav tako kot korenje in je za mraz še veliko manj občutljiv. Posejemo ga čimprej, ker tudi ta počasi kali. Za prve posevke, kakor tudi za vse ostale priporočajo berlinskega izboljšanega. Tudi kodrasti petršilj, ki ni primeren le za garniranje mesa, pač pa tudi za v juho itd., lahko posejemo. Dobra sorta je non plus nltra. Berivka in rezivka sta dve soflati, ki ne delata glav. Sejemo rano spomladi na primerne tople gredice. Kalita zelo hitro in pri majhni toploti. Posebno rezivka ne ljubi vročine. Berivki obiramo liste, v začetku pa pulimo, da se nasad primerno razredči, da morejo rastline do svetlobe in prostora. Rezivki pa liste režemo in sicer pri prvem nabiranju ne porežemo srčkov, ker odžene še enkrat. Berivka in rezivka se zelo naglo razvijata in ju lahko že po 3—4 tednih rabimo. Namesto posebnih sort posejemo lahko tudi seme drugih solat bolj na gosto. Sorte so: kodrasta in okroglolistna rezivka, ki ju rabimo za rane spomladanske setve in ameriška berivka, ki raste zerto naglo in jo lahko uporabimo za poletno 6etev. O drugih pa prihodnjič. — Juvan. Nehaj zgodovine naših hmeishih posestev V srednjem veku je bilo na Slovenskem veliko svobodnih kmetij. Kmetje svobodnjaki so smeli nositi tudi orožje, morali so na vojsko in mnogokrat sami braniti svoj dom. Zato pa so se mnogi prostovoljno podali pod oblast mogočnega graščaka, ki jim je dal posestvo nazaj v »fevd«. Postali so nesvobodni ali pod-ložniki. Svobodne kmetije so vedno bolj izginjale. Podložništvo pa je postajalo vedno hujše. Nastali so kmetski opori e klici »v boj za staro pravdo«. V teh vojnah je kmet podlegel in je bil tako izročen na milost in nemilost zemljiškim gospodom. Iz grajskega podložnika je postal kmet samo najemnik na svoji lastni zemlji. Nekdaj svobodna kmetska • posestva so postala »najemna posestva« (nemško Miethube). Kmet je moral plačevati od svoje zemlje graščaku neznosno najemnino v denarju, blagu in delu, to je v tlaki in desetini. Še pred 200 leti «o bili naši predniki najemniki in tlačani. Za najemnino so morali dajati poleg desetine od žita in živali dogovorjeno vsoto denarja in delati tlako, kolikor je je gra-ščak tirjal. Ob smrti gospodarja je tirjal mrtvaščino, ki je odgovarjala ' vrednosti dobrega vola. Graščak je sodil po mili volji svoje podložmke, le smrtne kazni ni izreči in izvršiti. Pa vendar je mar- sikdo umrl v grajskih ječah. Leta 1719 je um:l v žužemberških grajskih ječah neki Pečjak iz Plešivice zato, ker je svojevoljno napravil iz gozda senožet. — Tako razmerje med graščakom in kmetom se imenuje robstvo a'li nevoljstvo (nem-f'-oi Leibeigenschaft). Kmet. ki je bil v nevoljstvu, pa je bil oproščen vojaške službe in državnih davkov. Pravni lastnik kmetskih posestev je bil graščak, zato je on plačeval državne davke in je moral postaviti gotovo število vojakov državi na razpolago. Vojake je mor ai plačevati gra-ščn'c sam Ker so imeli na dan en »sold«, so se imenovali »soldati«. Ueoda kmeta je bila odvisna od graščakove osebnosti. Kjer so bili dobri graščaki, se je tudi kmetu dobro godilo. Zato je takrat veljal pregovor, da je po»1 krivo palico dobro biti. lO se pravi, da se j< boljše godilo onim kmetom, ki so bili podložni cerkveni gosposki, ker je ta boljše z njimi ravnala. Te kmetije so bile darovane гт-V am in samostanom za ustanove župnij ali za sv. maše za rajne; imenovale so se »videm«, gospodarji na njih pa Vid-r--*. Večkrat so bili kmetje ene vasi podložni .najrazličnejšem zemljiškim gospodom. Graščaki so svoje kmetije prodajali drrg'm. Valvasor je n. pr. potrošil za tisk svoje zgodovine toliko denarja, da je večino podložiih kmetij prodal dirugim graščakom, nekaj tudi samostanu v Stični. Tudi zadnji baroni Ravbairji na Kre-vjeku so kmetije prodali. Nekaj so jih kupili tudi sosedni župniki. Tako je nastala čudna zmes, da je imela ena vas najrazličnejše zemljiške gospode. Prehod iz oblasti enega graščaka pod oblast drugega ni bil dovoljen niti ob ženitvi. V to graščak je privolil le, če je prejel visoko takso v denarju. 2upani po vaseh so postali nekaki posredovalci med podložnikl in zemljiško gospodo, ki 60 morali hoditi v grad, da 60 tam dobili ukaze, kdaj in kam naj gredo ljudje na tlako, kdaj bo deeetina in tako dalje. Nekdaj so imenscstvo 200 gold., je moral «in plačat* 2*> gold.- procentov, ko je prevzel posestvo in še prepisno takso 4 gold. 30 kr. kar je bilo zelo težko breme. Kako ogromne vsote denarja so torej dobili graščaki od km'iOT, če so imeii or* 500 do 1000 jMKl!-<7n:kov! Pri vs^m tem pa so morali kmetje še vedno delati 'lakn in dajati deeetino. Najhuji*. je bi'a tlaka, k) pa ni bila za vsak" posestvo enak«. Na cel grunt je včasih bila tlaka, ki je bila vknjižena v zemljiški knjigi ce-arice Marije Terezije, j>o 3 dni z vprežno ži-v!no in 3 dni osebno ted"*=ko. Spet na drugem jx**estvu 2 dni 7. živino in dva dni osebno tedensko, če je bilo posestvo razdeljeno in samo j>ol grunta, je bila tudi tlaka sorazmerno manjša. Tlaka je bila hudo breme in je razumljivo, da so zahtevali graščaki za odkup tlake visoke vsote denarja. Tlaka pa se je opravljala navadno brez vsake hrane. Odtod pregovor: »Ješ. kakor bi « tlake prišel.c Desetino je moral kmet še naprej dajati od snopja in od mladih žiivali, če je bil čebelar tudi od čebelnih rojev. Da- jati so morali tudi določeno količino pre-diva, nekatere hiše pa so morale v zimskem času spresti j>o 15 funtov prediva. Vse te dajatve in služnosti so ostale do leta 1848, če jih ni kmet še posebej odkupil. Zanimivo je, da desetine ni pobiral vedno zemljiški gospod, ampak večkrat kdo drugi, ker je bila desetina odproda-na ali darovana. Zato se je večkrat dogodilo, da je kmet delal tlako enemu gra-ščaku, desetino pa dajal drugemu, ali pa, d-t, je dajal žitno desetino enemu, desetino mladih živali drugemu, ali pa, da se je pobrana desetina razdelila po določenem razmerju med razne gosj>odarje. Tržani in meščani so bili na boljšem, ker niso imeli toliko dajatev in tlaka je bila milejša. Tržani iz Žužemberka so morali vsako leto prekopati oziroma »pre-štihati» grajski veliki vrt in po vrsti po hišnih številkah nositi na ukaz graščaka pisma bodisi v Ljubljano, Novo mesto, Kočevje ali kamor je zahteval graščak, ker takrat še ni bilo pošte. Za popravilo grajskih poslopij pa eo bili obvezani z izredno tlako »gosj>odje« tržani in kmetje. K tlaki niso spadala dela na vaških in komercialnih cestah. Ta dela so morali kmetje opraviti še poleg predpisane tlake. Kmet je bi! sicer gospodar in lastnik zemlje, a moral je še vedno, če se ni drago odkupil, polovico delovnega časa z živino in osebno jxisvetiti . graščakom in dajati desetino od snoj)ov in od mladinS v hlevu in žitni davek za stavbni les in predivo in določeno število jajc in davek v denarju, deséti fenik ob prevzemu posestva ali desetino vrednœti vsega j>ose-stva in prepisno takso in še marsika j drugega, Jasno, da je bila nezadovoljnost vedno večja, posebno še, ko se je vpeljala vojaška dolžnost in ko so morali ljudje plačevati davke cesarju in gra-ščaku. Sledili so upori in prepiri z gosposko. Da ni bilo treba dati desetine, so sadili repo, korenje in krompir, ker ni bilo od teh pridelkov desetine. Leto 1S48 je vrglo cesarja Ferdinanda in državni abso'iitizem. Državni zbor je izglasoval zakon o zemljiški odvezi. Spet je bilo treba plačevati za svoje lastno jK'- estvo. Posebne komisije so ocenile vse služnosti, tlako in desetino in razne druge dajatve. Vse to so v teh komisijah preračunali v rento, ki je dala v 12 letih isto vrednost, kot vse te dajatve. V letu 1848 so ljudje dali desetino od ozimnega žita, ne pa od ajdej; vendar je bil zaračunan celotni zaostanek ceflega leta. Na srednje kmetsko posestvo je bilo treba plačati v 12 letih kakih 70 gold. Tako so morali kmetje že vdrugič plačevati že itak svoja nekdaj svobodna posestva. Denar, ki eo ga kmetje vplačali za zemlji-šk ) odvezo, je bil naložen v državne ob-yc :aice in so zemljiški goepodje dobivali letno obresti od tega denarja. Zadnja svetovna vojna je pa uničila tudi te obveznice. Gradovi, ki so živeli od žuljev kmeta, se rušijo v prah, o vsem tem nerr pričajo le še »urbariji« po raznih knjižnicah in zaprašene listine po sodnih arhivih. Kako krmimo živino i. Vsaka žival potrebuje hrano in vodo, da more živeti in rasti. Nobena hrana pa se v živalskem telesu popolnoma ne prekroji, kajti v vsaki hrani so snovi, ki se v telesu ne uporabijo, ampak se izločijo kot neuporabne. Samo majhen del hrane gre za izgradnjo živalskega telesa, t. j. v meso, mleko, loj, mast, kosti itd. Zato mora vsak živinorejec vedeti, iz katerih snovi je sestavljena živalska hrana, in katere teh 6novi se pretvarjajo v živalska telo. Rastlinska hrana, s katero se naša živina v glavnem hrani, vsebuje škrob, sladkor, mast, beljakovine, kazein in mineralne snovi, kot apno, žveplo, železo itd. Izvzemši mineralnih sestavin vsebuje vsa biljna hrana štiri glavne prvine, ogljik, kisik, vodik in dušik. Nedušični spoji, ko pridejo v kri, radi odpuščajo svoj ogljik in ga predajo kisiku, ki pride iz zraka v pljuča in kri. S spajanjem kisika in vodika, ki je že v hrard, nastane voda. Oksidirani ogljik in vod i odideta z dihanjem iz telesa v zrak. Če ima živalska hrana več brezdušičnih sestavin, lahko kisik oksidira, potem se te izpremei v snov, ki je njim najbolj slična, torej v mast. Kadar pa je brezdušičnih snovi manj nego jih rabi vdiha-ni kisik, ee primanjkljaj nadoknadi iz telesa. Zaradi tega žival, ki hujša, izgubi najprej mast. Če je v hrani preveč brezdušičnih snovi, se žival redi, če jih primanjkuje, se »uši. Brezdušične snovi ustvarjajo v glavnem mast in ne ustvarjajo moči pravpja živalskega telesa. Vsa hrana, ki ima poleg ogljika, kisika in vodika še dušik, služi za ustvarjanje dušičnih delov telesa, kot je mišičevje, koža itd. Ker ravno ti deli predstavljajo živalsko telo, dajo dušične sestavine glavno vrednost hrani. V vsaki hrani pa je dovolj brezdušičnih spojev, da izvrše ono nalogo, ki jim je pri prehrani živine opredeljena. Dušičnih spojev je pa v mnogi hrani premalo, zato moramo živini te hrane veliko dati, da dosežemo obnavljanje in ustvarjanje novih telesnih delov. Vrednost živalske hrane torej ocenjujemo po količini dušika, ki je v njej. Hrana, v kateri je malo dušika, se lahko hitro izrabi. Čim več je v hrani dušika, tem dalje tvori presnavljanje in tem več se od nje uporabi za izgradnjo telesa. Seveda so tudi tu meje, ker sicer bi branili našo živino samo z dušičnimi spoji. V vsaki hrani motajo biti dušične in nedu-ŠK sestave v razmerju, ki je potrebno za pravilno prehrano. Najkoristnejša je ona hrana, ki vsebuje en del dušičnih, a pet delov nedušičnih spojev. V to razmerje ne smemo računati brane, ki samo povečava količino hrane, a ee ne pre-snavlja, n. pr. celuloza. Hrano polagamo živini zeleno ali suho. Suha je tista hrana, katero pustimo na zraku, da iz nje izhlapi voda. Zelena živinska hrana Zeleno hrano dajemo živini saimo čez leto. Najnavadnejša zelena hrana so livad ne trave in zelje. Ko začno cvesti, so najhranljivejše, zaradi tega jih takrat kosimo za živino. Ko odeveto, se začno sušiti in prične steblo in listje leseneti. Zaradi tega se težko prebavljajo. Lahko prebavljivi sestavni deli in snovi visoke hranljive vrednosti se zbirajo v plodu. Dobra livadna trava ima 15 delov nedušičnih sestavin in po priliki 3 dele dušičnih, je torej razmerje dušičnih in nedušičnih snovi kakor 1:5. Zato je livadna trava najbolj hranljiva. Vrednost trave zavisi od bogastva in položaja zemlje, od podnebja itd. Trave, ki rastejo na hribčkih, so hranljivejše od onih, ki rastejo v nižinah in na zemlji, ki je obrnjena proti zapadu ali severu. Tudi najboljše trave so slabe, če rastejo po senčnatih mestih ali če do njih nima zrak proetega dostopa. Spomladne rastline so hranljivejše od poletnih, zato ima seno večjo hranljivo vrednost od otave. Kot zeleno hrano uporabljamo poleg li-vadne trave še: rdečo deteljo, lucerno, zeleno koruzo, zelje, ajdo itd. Rdeča detelja ima skoraj isto hranljivo vrednost kot trava. Ker deteljo živina zelo hitro žre, je nevarno, da jo napihne, posebno če je rdeča detelja bujna, Za kuhinjo Riževa juha z zeljem ali ohrovtom. Kake pol srednje debele zeljnate ali oh-rovtove glave arežem na rezance. Zreza-no zelje denem nt) razbeljeno mast, v kateri sem zarumenila precej čebule in zelenega petršilja. Potem prilijem par žlic vode in pokrito pražim toliko časa, da se zelje zmehča. V zmehčano zelje stresem za vsako osebo pesi izbranega in zbrisanega zelja, pražim še pair minut, nakar zalijem z juno od kosti ali s krom-pirjevko in kuham še pol ure. Ako hočem imeti iz teh snovi samostojno jed, stresem v zmehčano zelje za vsako osebo dve pes*i riža. Juha iz kosti. Pri večjih mesarjih dobiš kosti brez mesa, kar je cenejše. Kosti pristaviš z mrzlo vodo in dodaš vse zelenjave in dišavnice kot za juho z mesom. Poleg zelenjav in dišavnic dodaš juhi prav majhen košček lavorovega lista in košček cimetne skorje. Juho pustiš vreti dve uri. To juho rabiš za zalivanje umetnih juh in prikuh. Zalivanje jedi 6 to juho mi prihrani zabelo in zbolj-ša jedila. Prestice iz enotne moke. Dekagram kvasa denem v lonček, v katerem sera segrela par žlic mleka. Ko kvašček vzide, ga primešam testu, k; sem ga napravila iz četrt kilograma moke, enega rumenjaka, žlice sladkorja, malo soli, osminke litra gorkega mleka in 2 dkg eurovega masla. Ko je testo dobro pogneteno, oblikujem iz njega prestice in jih pokladam na pomazano pekačo. Ko prestice vzidejo, tih 6pečem v pečici. Beljak, ki mi je ostal, stepem v sneg, mu primešam sladkorja in z njim namažem prestice. Bobovec ali vodna kreša je prva pomladanska solata. Ima v sebi jod, železo in žveplo. Kuhana ali surova pomaga ble-dičnim in zlateničnim do zdrave krvi, pospeši iposušitev lišaja Če dobiva otrok pomladi krešo in maslo na črnem kruhu, mlada in povrhu vsega še rosna. Lucerna uspeva boljše kot rdeča detelja, raste hitreje, ima večjo hranilno vrednost, a hitro oleseni. Zelena koruza je zelo dobra hrana, posebno za molzne krave; živina jo rada žre zaradi sladkega okusa. Vso zeleno hrano moramo kositi, ko je še rosna; domov moramo voziti svežo, raz-tresti na hladnem mestu, da se nam ne užge. Če je zelena hrana premlada, jo mešamo s slamo. Spomladi moramo preiti od suhe na zeleno hrano polagoma, sicer nam živina oboli. (Nadallevanle prihodnjič.) mu to odžene gliste in izčisti kri. Za pljučno jetiko uživaj od sušca do rožnika vsak dan na tešče nekoliko smrove neslane in nezabeljene ali skrbno oprane kreše. To vpliva dobro tudi na vranico, prežene skorbut in kamen. Sok iztisni in uživaj nekaj dni po žlico soka zjutraj na gorki juhi. Žene, ki odstavljajo, si de-vajo na prsa zeleno krešo. Za vodenico uživajo krešin *ok na vinu, za naduho in kašelj na medu. Domača lekarna Golša ali odebeleli vrat prihaja tudi od pogostega uživanje kostanja, premast-nih jedi, svinjine, umazanosti, mrzlih nog, vlažnega stanovanja, kašljanja, nahoda, prevelikega smeha, od porodnih bolečin itd. Vzrok- pomanjkanje joda. Ob morju ne poznajo golše. Na Koroškem sodijo, da je voda kriva golš. Že v srednjem vekuje pisal Konrad Mefeenburški, da je na Koroškem dosti studencev, kjer dobiš golšo. Garatieni misli, da je v planinskih deželah zato toliko golš, ker prihaja voda z višav in tamošnji ljudje pijejo prav za prav snežnico. V prejšnjih časih so hodili vojaščini podvrženi fantje k takim studencem, da eo si pripili krof. Na Nemškem je voda, o kateri pravijo, da zraste še palici golša, če jo vtakneš v tisto votlo. Komur se debeli vrat, naj gre takoj k zdravniku, dalj ko odlaša, hujše je. Rebrinec (partinaka) je na glasu, da pozdravi uživanje njegove korenine jetiko. Kuha se na mleku, na juhi ali uživa kuhan z oljem in kisom. Seme je stara pomoč za vodenico. Kuhajo žlico semena na četrt litra kropa in pijejo po žlici. Za mrzlico, ki se povrača, uživajo vino. na katerem je prevreta žlica semena in košček korenine. Rebrinčeva korenina je dobra samo od sv. Janeza do sv. Mihaela in le od prvoletne rastline. Korenina starega rebrinca dviguje želodec in dela omotico, PRAVNI NASVETI Poprava občinsk? ceste. S. L, P. Občinska cesta je tako elaba, da je skoraj nemogoče voziti po njej. Pritožili ste se že na občino pa se ne zmeni za popravilo. Kdo je dolžan popraviti tako cesto? — Vsekakor je dolžnost občinskega odbora,- da se pobriga za popravilo občinskih cest. Sicer bo pa najboljše, da «e veščani, ki cesto rabijo, sami pobrigajo in cest onasujejo, kakor so to delali naši predniki, ki niso čakali, da bi jih morali kdo nagnati, da navozijo na cesto potrebni gramoz. Posebno v sedenjem času je to priporočljivo, ko občina gotovo nima toliko sredstev, da bi mogla vsa popravila plačati. Pogodba med možem in ženo. A. V. Za pogodbe med zakonci je predpisane oblika notarskega okata. Zato morate tudi pogodbo, s katero boste odstopili ženi del posestva, napraviti pri notarja Stroški se ravnajo po vrednosti zemljišča, glede katerega se bo delala pogodba. Lastnoročna oporoka. Z. Š., I. Če oporoko eemi napišete in podpišete, ni treba nobenih prič. Oporoko lahko spravite doma, lahko ja po deste hranit kakšni druffi osebi ali pa sodišču Za hrambo pri sodišču so predpisane posebne pristojbine. Plačnik procentov. V. E. Vsak dedič mora plačati pristojbine od svoje dediščine. Ker ste podedovali posestvo in morate odstopiti nekaj zemljiških parcel so-dedičem, sodišče ne bo prej prepisalo zemljišč na nove lastnike, dokler ne bodo plačane vse pristojbine. Če sodediči ne plačajo pristojbin, jih lahko plačate vi, da dosežete"prepis podedovanih zemljišč, potem pa zahtevajte od sodedičev povračilo pristojbin, ki odpadejo nanje. Plačilo zaščitenega dolga. K. P ., O. Ste zaščiten kmet. Dolg imate pri kmetu zasebniku. Dosedaj ste odplačevali svoj dolg v obrokih, kakor določa uredba o zaščiti kmetskih dolgov. Ker pa imate zdaj denar na razpolago in vam je veliko na tem, da bi se dolga čimprej znebili, ste ponudili svojemu upniku, da ste mu pripravljeni takoj plačati ves še ostali dolg. On pa noče sprejeti plačila, češ da morate še nadalje plačevati v obrokih. Vprašate, ali morete kmeta upnika prisiliti, da sprejme takoj še vso dolžno vsoto. — Obročno plačevanje dolga je bilo z uredbo o zaščiti kmetskih dolgov u»4*-deno peč le v korist kmeta dolžnika. Nobena določba v tej uredbi ne kaže na to, da bi smel upnik odkloniti naenkratno plačilo celega dolga in zahtevati le obro- čno odplačevanje. Zeïo sïe po našem mnenju opravičeni, da smete dolg, ki je že zapadel v plačilo — kajti obročna odplačila so bila z uredbo določena le v korist kmetov dolžnikov —, tudi skupaj, naenkrat plačati. Če bi upnik ne hotel sprejeti denarja in bi po pošti mu poslani denar vrnil, potem lahko izviršite plačilo 6 tem, da denar za upnika položite pri domačem okrajnem eodišču. Sodišče bo upnika obvestilo, da je zanj položen denar. S tem ste vi svoj dolg poravnali in vas upnik ne bi mogel ob zapadlosti posameznih obrokov terjati za ponovno plačilo. Zasilna pot N. J., L. Le za tako parcelo, ki sploh nuna nobene zveze do najbližje javne poti, lahko laeinik predlaga pri sodišču, da se uvede postopek in njegovi parceli določi zasilna pot. V predlogu morate navesti čez katere parcele nai bi vodila ta nova zasilne pot. K razpravi bodo povabljeni vsi prizadeti posestniki. V kolikor ne bi prisilo do poravnave, to ie, če se vi s prizadetimi posestniki ne pi mogli zediniti glede smerj nove zasilne poH in odškodnine zanjo, bo sodnik razpisal razpravo.na licu mesta in k tej povabil tuai izvedence. Po izvršenem ogledu in po zaslišanju izvedencev bo sodnik določil novo pot in tudi odškodnino, ki jo bo?te aH enkrat za vselej ali pa letno morali plačevati prizadetim posestnikom. Stroške tega postopanja nosi vse predlagatelj. Preselitev matere. N. N. Imate mater, ki živi na štajerskem in je tudi tja pristojna. Ker pa je sama in imate vi tu službo, bi radi epravili mater k sebi. Vprašate, kako bi to dosegli — Preskrbeti si mora'e najprej od pristojne tukajšnje oblasti (kvesture) dovoljenje za mater za dopotovanje v Ljubljano. Ko iz-poslujete to dovoljenje, potem si mora pa vaša mati pri pristojni nemški oblasti izposlovati dovoljen je za izselitev. Po na-šin informacijah lahko traja to tudi več mesecev. Izgubljena ali ukradena hranilna knjižica. S. L. Ob prevratu ste s svojim ktiv-čkom izgubili tndi vložno knjižico Poštne hranilnice v Belgradu. Vprašate, kako bi mogli izposiovati izplačilo vloge brez knjižice. — Tudi če bi imeli v rokah hranilno knjižico, ne bi moph zaenkrat dvigniti denarja, ker ta zadeva med prizadetimi državami se ni urejena. Svetujemo vam. da pri najbližjem poštnem uradu prijavite na uradnih obrazcih izgubo hranilne knjižice in s tem pokirenete postopek, da se ne bi mogel neopravičen imetnik knjižice okoristiti z vašimi prihranki