Leto VI., štev. 68
LJubljana, sreda 13. marca 1925
Poštnina pavšal »rana.
Cena 2 Din
ea Irhaja cb 4. ajntraf. =3
Stane mesečno Din 25—; za inozemstvo Dtn 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
UredniSiva s
Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta
»tcv. 16/I. — Telefon štev. 72. Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knaiiovi ul, St. s/L — Telefon St 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravaz
UpravniStvo: Ljubljana, Prešernov* ulica to. 54. — Telefon št. 36.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova uMea št. 4. — Telefon št 36»
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. x. — Celje, Aleksandrova cesta,
Račun pri poštnem ček. zavoda t Ljub« Ijsina št 11842, . Praha čislo 73.180» Wieu Nr. 1.05.241.
Ljubljana. 17. marca. Kakor vedno, igrajo klerikalci trudi z razveljavljenjem radičevskih mandatov nepošteno igro. Kakor vsikdar v opoziciji. nastoptio tudi sedaj kot zagovorniki demokracijo in prvoboritelii za ustavnost in parlamentarizem. Glasilo slovenskih «Ang!ežev» si je celo izposodilo ime Mark Twaina. da je lahko napisalo članek o razveljavljenju mandatov. Med drugim piše. da se mora drugod vlada ljudski volji brezpogojno pokoriti in svobodno izvoljenim zastopnikom «na široko odpirati vrata v parlament kakor hotelski vratar«, pri nas pa da vlada ni dolžna parlamentarnih vrat samo odpirati, ampak jih sme «tudi zapreti, če jih komu hoče». To načelo, da je za moderni demokratizem brez dvoma ogromna pridobitev in «mi (klerikalci!) smo lahko ponosni, da smo to načelo prvi tudi praktično uveljavili.®
Tako «Slovenec». ki je v svoji hinavski gorečnosti za radlčevske mandate pozabil, da je s svojim člankom obsodil SLS, ker ie pozabil, kako stališče je klerikalna stranka pred letu ko je bila vladajoča, zastopala glede razveljavljenja mandatov in kakšna je bila takrat njena demokracija.
Razveljavi jen je poslanskih mandatov je bil v Avstriji Pod klerikalno strahovlado že s'stem. Najprej je bil v goriškem deželnem zboru razveljavljen mandat posl. Andreja Gabrščeka. Leta 1912. je klerikalna večina v deželnem zboru kranjskem razveljavila mandat ljubranskih poslancev Josipa Reisnerja in Adolfa Ribn-karla. Leta 1914. je ista dsželnozborska večina razveljavila mandat posl. Josipa Lavrenč?ča in Jnlt-ja Mazefleja. Poslanske mandata so klerikalci razveljavljali samo zato. ker je tako prlialo njihovim strankarskim to-rlstkn ki prav nič se niso ozirali na to, da je bilo razveljavljenje čisto navadno nasilje in revolta zopejr veljavne zakone.
Nitj najmanj jih ni razburjalo, ko se jim je očitala laž. potvorba. verolom-r.ost. neskruoulozno gaženje zakonov ter goli rop državlianskih pravic. 1 Zlasti sramotno in značilno za klerikalno stranko je bilo razveljavljeni mandata dež. posl. Ribnikarja, ki se je — kakor so dogodki šele pozneje dokazali — izvršilo zato, ker mu je bilo treba vzeti poslansko imuniteto, da so ga mogli spraviti iz strankarskega sovraštva i« maščevanja kot provzroči-telja septemberskih dogodkov (v letu 1918.) s podlo denunciacijo oficijelnega vodstva SLS v dvamesečni preiskovalni zapor in na zatožno klop ljubljanskega deželnega sodišča. Razveljavljenje mandatov posl. Reisnerja in Ribnikarja sta v deželnem zboru z najostreišimi besedami žigosala poslanca dr. Ivan Tavčar in dr. Karel Triller. Prvi je označil še kot posebno žalostno dejstvo izrek voditelja SLS posl. dr. Kreka, da je ^pravično vse, kar večina stori s svojo močjo».
NT neinteresantno, kako je takrat obsojal klerikalizem tudi dr. Vladimir Ravn'har, sedanji zaveznik in priganjač klerikalcev. Na protestnem shodu zoper razveliavljcnje poslanskih mandatov od strani klerikalcev, ki se je vršil 26. januarja 1912. v Mestnem domu ljubljanskem. je dr. Ravnihar najpreie izjavil, da sicer «ni imel namena govoriti, a če je srce polno, človek ne more mol-čatfo. Nato je dr. Ravnihar slikal »bistvo klerikalizma, te mednarodne kužne bolezni, ki se je vtihotapila tudi k nam na Slovensko«. Nadaljeval je: «Klerika-lizem se skriva samo tako dolgo, dokler se boji, da bi or^ašil one. ki j;h hoče izkoristiti in pritegniti k sebi. Tako dolgo se cedi nsrodnjaštva, ljubezni, soci-jalizma in celo krščanstva. Kakor hitro pa misli, da je dospel na vrhunec, pa se pokaže klerikalizem v vsej svoji nagoti. ves tak, kakršen je v resnici, protinaroden. protiljudski, brutalen in nasilen. Če bi prišel Kristus danes zopet na zemljo, bi ga klerikalci zopet križali . . .»
Danes klerikalizem ni na vrhuncu, pač pa na tleh. Zato ni čudno, če se klerikalizem sedaj — da govorimo z nekdanjim dr. Ravniharjem — «cedi ustavnosti, parlamentarizma in demokracije*. Tudi ni čudno, da se klerikalizem sedaj razburja radi razveljav-lienja mandatov na podlajri uporabe zakona o zaščiti države, dočim se je nek-cai cinično smehljal, ko je sam razveljavi ial mandate izključno radi svojih koroptnib strankarskih interesov. Pač pa je edino čudno in obenem žalostno, da danes drve za klerikalizmom inteli-genti. ki bi morali poznati bistvo klerikalizma ter da mu dajejo potuho celo liudje. ki so nekdaj nastopali kot prvoboritelii nroti njemu in kot voditelji naroda Skališ nepoštenost in zavratnost klerikalcev._
Trgovska no<*ajama med Švico in Avstrijo
Curih, 17 marca. k. Danes popoldne s® se pričela švicarsko^avstrijska pogajanja radi skleoa trnovske ooaodbe.
Abstinenca opozicije je bila samo enodnevna
Opozicionalni poslanci se zopet udeljžc prihodnje seje verifi-kacijsbega odbora in plenarne seje skupščine. — Priprave za odločilno borbo v plenuau.
Beograd, 17. marca. p. Vsa javnost stoji danes pod utisom sinočnjega skleoa verifikacijskega odbora; razveljavljenje radičevskih mandatov je vplivalo sicer resno, vendar pa blagodejno, ker ie pokazalo, da hoče Narodni blok čvrsto vztrajati na svoji začrtani poti in da se ne zadovoljuje s polovičarstvom Opozicija Pa ie naravnost kon-sternirana. Očividno je do zadnjega hipa upala, da vlada ne bo izvajala skrainih konsekvenc. Danes so imeli opozicijonalni šeii ves dan posvetovanja o nadaijni taktiki. Poseben odsek je is_točasno sestavljal manjšinsko poročilo verifikacijskegi odbora, Ker mora biti to poročilo prečitano prej še v seji ve-rifikacijskega odbora, je jasno, da se bodo opoziciionalni člani odbora te siie zopet udeležili. Vršila se bo v četrtek. Ravno tako bodo morali opozicronalni poslanci prisostvovati tudi plenarnim skupščinskim sejam, ako bodo hoteli, da se bo razpravi'alo o njihovih ugi-vorih proti razveljavljenju radičevskih mandatov.
Za enkrat je na to odločilno borbo v parlamentu u'merjeno vse delo opozicije. Nocoi se govori, da bo opozicja ali na skupščinski seii sami, ki se sestane v soboto, ali pa že prej objavila svoj «pakt sporazuma*. Ta objava bo med drug'm ots grla slovesna odpoved RRSS korrunistični int-rnaclonall. S tem upa opozicija izbiti vladi njen glavni argument za postopek nr"tl ra-dičevcem. V vladnih krogih pa že naprej izjavliajo. da na tale trik ne boc'o šli in da bo skupščina gotovo potrdila sklep verifikacijskega odbora. Za ta slučaj grozi opozicija s trajno abstinenco, vendar pa po dosedanjih izkušnirh v vrstah vladne večine tudi te grožnje ne sinatraio resno, zlasti v kolikor pri-
dejo v poštev klerikalci in davidovičev-ci, ki bi se v tem primeru naravnost onemogočili med svojimi volilci.
Beograd, 17. marca. r. Vsled skleoa verifikacijskega odbora-o razveljavljenju mandatov Radičeve, stranke jc prišla opozici:a v zelo težaven po'ožaj. v katerem se mera odločiti, ali naj izvede napovedano abstinenco. To vprašanje še ni rešeno ter-se razpravlja v ožjem kakor tudi v širšem opozicional nem bloku. V petek se sestar.eta ple-num in poslanski klub Davidovičeve stranke, da sklepata o tem vprašanju. Vsekakor se bo opozicionalni blok udeležil šestdnevne razprave Narodne skupščine o poročilu verifikacijskega odbora.
Prihodnja seja Narodne skupščine se bo bržkone vršila v soboto ob 9. url dopoldne. Šele v slučaju, ako bo Narodna skupščina odobrila poročilo vc-rifikacijskega odbora glede razveljav-ljenia mandatov Radičeve stranke, bi se opozicija poslužila abstinence. Medtem skuša opozicija pripraviti vlado do tega, da bi izpreme^ila svoie postopanje napram Radičevi stranki.
POSVETOVANJE OPOZICIJSKIH ŠEFOV.
Beograd, 17. marca. r. Dar.es dopoldne so
se sestali šefi opozicijonalnih skupin ter so eb tej pri''"Vri drJočili svoje nadaljne postopanje v narodni skupščini. Kot poročevalca mamjSine verifikariiskega odbora bosta nastopila v narodni skupščin bržkone dr. Ladislav PoBč in dr. Kosta Kumanudi. Značilno je, da se v vrstah orojicjje sc govori več mnogo o abstinenci.
ZAPLENJEN »HRVAT«.
Zagreb. 17. marrca. n. Policija je zaplenila danes »Hrvata« zaradi članka, ki mu je dal napis iNe spadamo skupaj«.
Za ^razveljavljene mandate se razpišejo nove
volitve?
Odolčilna ©os. stovanja ministrov. — Po splošnem naziranju mora Narodna skupščina odrediti nadomestne volitve.
mandate, ne pomenja nikakega preju-
Beograd. 17. marca. p. Nocoj se ie vršila v kabinetu ministrskega predsednika seja radlkalskih ministrov. Istočasno so se pri prosvetnem ministru Pri-bičeviču šes'.ali k posvetovanju demokratski ministri. Na. obeh sestankih so razpravljali o položaju, ki je nastal po razveljavljenju radičevskih mandatov. Splošno namreč vlada naziranje. da ne gre, da bi ostala Narodna sknpščina okrnjena, ko ima rešiti toliko izredno važmh zakonov. Meni se. da ho Narodna skupščina, čim odobri sklep verifikacijskega odbora glede razvel^avljenja radičevskih mandatov, odredila nove volitve za vse izpraznjene mandate. V ustavi in tudi v volilnem zakonu sicer tozadevno ni nikakih določb, vendar pa to dejstvo ne izkliučuje možnosti naknadnih volitev, ako iih sklene skupščina. Seveda bi se volitve vršile le za mandate, ki so bili uničeni, dočim ostanejo drugi v polni veljavi.
Pa se svoi čas niso razpisale nove volitve za izpraznjene komunistične
dica, ker so bile takrat nove volitve že na vidiku, danes pa ima Narodna skupščina pred seboj polno štiriletno poslovno dobo.
KONFERENCE PRI PAŠfČU.
Eeograd, 17. marca r. Danes dopoldne ]e ItonierlTal min. predsednik Pašič s predsednikom verlfikacijskega odbora dr. Milanom Srskičem, ki mu je poročal o delu veriifra-cijskega odbora kakor tudi o gradivu, k! sta ga prejela poročeva'ca Milan Simonovič fn Bora Milovanovič. Zatem jc imel min. predsednik Pp.š;c posvetovanje z ministrom Markom Trifkovičem, nakar je sprejel tudi bivšega predsednika skupščine Ljubo Jova-novlča. Nato i« Pašič sprejel začasnega predsednika narodne skunščme dr. Suboti-ča ki se z njim razgovarjal • parlamentarnih poslih.
Min. predsednik Pašič se je sestal tudi z
ministrom pošte In telegrafa Veljo Vuldče-vičem, s katerim se je razgovarjal o pre-osnovi vlade. Z veViko aotovosčjo sei rdi, da bo rrtrristcr Vukičcvič izstopil iz vlade.
-3»-
Depntacija hišnih posestnikov v
Beograd, 17. marca. p. Danes je posetila ministrskega predsednika Pašiča fn ministra za socijairto politSio Gjurlčiča deputacija Zveze hišnik po6©strikov vse države. Ljubljano zastopa g. Ivan Frelih. predsednik Zveze društva hišnih posestnikov sa Slovenijo. Odposlanstvo je interveniralo pri omenjenih gospodfli, da bi se vlada ozirala pri dorvošeniu novega stanovanjskega zakona na interese faišnfh posestnikov. Daputa-eija ie obliubfla, da pristanejo hišni posestniki na olajšave, ki jih predvideva zakonski načrt za uradnike ia podobne stanove. Ako jim gre vlade na roke v njihovi prošnji, izjavljajo, da ne bodo delali ostalim določbam načrta nobenih ovir.
Biaircvo posojilo
Beograd. 17. marca. n. Koncem tesa meseca poteče rok, ki je bil stavljen ameriški bančni skupini Blair za drugi obrok posojila 100 mUijonov dolarjev. Ako do 31. marca Bkirova skupina ničesar nc ukrene, ima naša vlada aopet proste roke v tej stvari. Hkrati poteče tudi rok za povračilo obroka posojila, ki ga ie rtaša kraljevina že prejela od te finančne skupine v znesku treii milijonov dolarjev, in sicer za dobo šestih mescev ob 6% obrestih. Narodna banka v tem pogledu ne bo imela težav z izplačilom in bo ve« znesek vrnila takoj po zapadlosti.
Tiszova vdova umrla
Budimpešta, 17. marca. s. Vdova grofa Štefana Tisze je umrla v starosti-65 let na svojem posestvu v Gesztu.
Dr. Maček in tovariši bodo ponovno izročeni sodišču.
Zagreb, 17. marca. r. «R;ječ» poroča, da je vlada v Beogradu odredila v zvezi z raza veljavljenjem vseh mandatov Radičeve stranke, naj se uvede energičnejše sodno postopanje v zadavi dr. Mačka :n tovarišev. Na podlagi novega gradiva, ki bo prediože« no sodišču, bodo dr. Maček in tovariši vno» vič izročeni sodišču, istočasno z novim do» kazilnim gradivom. Izročitev sodišču se ima izvršiti že danes ali jutri.
Obsojen radičevski novinar
Zagreb, 17. r. Pred tukajSoikn sodnim stolom »e je vršila danes raeprava proti odgovornemu uredniku radlčevske ?Hrva«8ke svijesti« Franu Slavioa zaradi raznih tiskovnih deliktov in zaradi izsiljevanja de-iwTja od lastnike bivše igralnice iPistoletc«. Sik vič je izsilil od lastnika te igrafrnce okrog 3000 dinarjev, ker mu je pretil, da ga bo napadal v svojem listu. Zaradi izsiljevanja in zaradi pisave »Hrvatske svijestic, ki je v svojih člankih in noricah Inijskala narod k plemenski mržnji, je bfT SI a vič dan as obsojen na pet mesecev ječe, pri čemer se mu preiskovalni zapor ne vštoie v kazen.
Prepovedani avstrijski listi.
Beograd, 17. marca. p. Minister za notra« nje posle je prepovedal uvoz in razširjanje listov «Wiener Ailgemcine Z«itung», «Tag», «Deutsch«Oesterreichischc Zeitung* ki «Es» tra Blatts, ki izhajajo na Dunaju ter «Freie Stimmen», »Kartner Tagblatt» in «Koro&a domovina*, ki izhajajo v Celovcu, ker ogro» -žajo s svojim pisanjem interese naše države.
Konferenca Male antante se ne odgodi
Ninčič je umaknil svoj prvotni predlog za daljšo odgoditev. — Zunanji ministri se sestanejo še ia mesec v Tamišvaru na Ru-
munskem.
Beograd, 17. marca. p. Nedavno tega je sporočil zunanji minister dr. Ninčič češkemu in rumunskemu zunanjemu ministru gg. dr. Boriežu in Duci. da mu zaradi važnih političnih dogodkov v.Jugoslaviji ne bo mogoče udeležiti se konference zunanjih minirtrov Male an tante, ki je sklicana za 29. t. m. Dr. Boneš in Ehica sta predočila dr. Ninči-ču, da je ta konferenca že najavljena in da jo diplomatični svet vse Evrope pričakuje z velikim zanimanjem. Zato bi v inozemstvu slabo učinkovalo, ako bi se konferenca odgodila do aprila,
kakor je predlagal dr. Ninčič. Dr. Be-neš je pristal na to, da se naš zunanji minister sporazume v tem pogleda z rumunskim.
Sedaj se je napetost političnega položaja v državi toliko pomirila, da se more zunanji minister odzvati povabilu svojih tovarišev iz Prage in Bukarešte. Konferenca Male antante se bo nemara vršila koncem tega meseca, Najbrže pa se vsi trije zunanji ministri ne bodo sestali v Bukarešti, kakor je bilo prvotno določeno, ampak v Tamišvaru na Rumunskem.
Beneš izdeluje nov garancijski pakt
Važne politične konference v Parizu. — Ženevski protokol odložen na negotov čas. — Iskanje po nadomestilu.
Pariz, 17. marca. s. O razgovoru med češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem in Herriotom poroča «Petit Journal»: Dr. Bensi je stavil nov predlog, ki predvideva v glavnem zvezo med centralnimi fn vzhodnimi evropskimi državami. Dr. Beneš namerava na podlagi ženevskega protokola zve-zatl države centralne Io vzhodne Evrope v skupino, v kateri bi bila tudi Avstrija. Ženevski protokol bi se zaradi tega moral izpremeniti. Ako bi se velesile sporazumele z Nemčijo, bi obstojali v Evropi dve po garancijah ločeni skupini, čijih države bi bile vse članice Zveze narodov. Kakor poroča «Petit Journal« je Herriot pokazal zanimanje za ta predlog dr. Beneša.
Pariz, 17. marca, s. Kakor javlja »Agence Havas« so francoski politični krogi zelo zadovoljni z razgovorom med Herriotom in Chamberlainom. ki sta v duhu popustljivosti razpravljala o raznih važnih vprašanjih. Francija želi, da se Nemčija pripusti k Zvezi narodov, toda s pogojem, da se Nemčija obveže izpolniti vse obveznosti, ki izhajajo iz
statutov Zveze narodov. Vstop NemS-je tvori pogoj za njeno udeležbo na garancijskem paktu. Glede vprašanja, da bi ameriški predsednik Cooiidge sklical razorožicveno konferenco, želi Francija, da se natančno izdela postopanje razsodišča. Ta režim pa se more upostaviti šele tedaj, ko bo rešeno garancijsko vprašanje. Ministrski predsednik Herriot se je o tem vprašanju razgovarjal tudi s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem. Oba državnika sta se docela sporazumela.
AMERIKA IN RAZOROŽITEV.
\Vasblngion 17. marca, s. V poUtTSnfh krogih izjavljajo, da ie treba računati, da se bo ženevski protokol ohranil In da se bo sestala mednarodna konferenca, ki jo namerava sklicati Zveza narodov. Vendar mislijo,, da je bolj potrebno, da se sestane konferenca, ki jo namerava sklicati Amerika. V Beli hiši pravijo, da misli predsednik Cooiidge samo na sklicanje konference za razorožitev na morju, žeš, da je razorožitev na kopnem popolnoma evropska zadeva.
Belgija in vprašanje varnosti
Važne izjave belgijskega zunanjega ministra. — Belgija računa z začasno neizvrsljivostjo ženevskega protokola in pristaja na
Beneševe predloge.
Bruselj, 17. marea. s. Hymas»s ie danes po | Kar se tiče varstva v zapadni Evrop!, J6 svoftm oovrstim iz Ženeve sprejel zastop- izjavil Hjmans, je to odvisno predvsem od
»fir. /»cnri aia ItitmI i« Ai c A mnri rutina. • AnerUiA AL-rs MnKi^lio rrrvtrvtr^	U n
JiBce časoptaia. Izjavil je, da se mora računati s tem, da se je izvršitev ženevskega protokola odgodHa za nedoločen čas. Ženevski protokol za sedaj ne pride v poStev kot sredstev za reiftev vprašanja varstva. Vsled tega se mora najti drugo sredstvo, da se zajamči mir. Belgija priznava, da se mora ta rešitev iskati v smislu Chamberlaino-vega predloga v regionalnih defenzivnih pogodbah. Italija in Češkoslovaška stojita na istem stališču. Sklenil naj bi se regionalni dogovor za zapadno Evropo ln enak za vzhodno Evropo, M M se me de »bojno dopolnjevala
Anglije. Ako bo Nemčija gotova, da bo hne-la proti sebi Anglijo, Francijo, Belgijo in Italijo, si ne bo upala izsva-H vojne. Ako pa bo zajamčen mir na zapadu, bo rešeno tudi vprašanje varstva za vhodno Evropo. Kar se riče garancijskih ponudb Nemčiji, je izjavil Hvmans, da se morajo te upoltevati, ne da bi v tem vprašanju oauačH natančnejše stališče. Pred vsako diskusijo o garancijskih pogodbah Nemčije, pa mora Nemčija brezpogojno stopiti v Zvezo narodov, ter prevzeti vse obveznosti pakta glede Zveze narodov. Končno je iziavil, da Belgija nikoli ne bo pustfla na cetflu Poljske.
-85®-
Kredit z« medicinsko kliniko v Zagrebu
Beograd, 17. marca. n. Vlada je odobrile
kredit v iznosu 10,162.000 dinarjev za grad-bo klinike za notranje boleani ne medicinski fakulteti v Zagrebu.
Velike spremembe v sovjetski vladi
Pariz, 17. marca. a. Kakor se javlia iz Moskve, bo Litvinov nadomestil či-čerina v ministrstvu zunanjih zadev vsled nesoglasja med Cičerinom in Zi-aovjevom. Dalje bo Krestinski. ki je velik prijatelj Trockega. odpoklican iz Berlina. Predsednik sovjetov Rykov pa odpotuje iz zdravstvenih razlogov v Italijo.
Kovinarska stavka v Italiji
Rim, 17. maroo. (Avala). Na odredbo so» cialističnih strokovnih organizacij kovinar« jev, je danes v Turinu zopet izbruhnila ko» vinarska stavka. Tvornice «Fiat» so izsto« pile iz organizacij podjetnikov, ker hočejo poetopati s svojimi delavci na drug način kot ostala podjetja. Avanti in komunistih no glasilo, ki sta danes pozvala delavstvo, naj nadaljuje stavko, sta bila zaplenjena. Več kolporterjev proglasa socialističnih ko» vinarskih organizacij je bilo aretiranih. Zb«s rovanja stavkujočih delavcev so bila raz« puščena.
Poboji v Italiji
Rim, 17. marca (Avala). V Peruggia Je bilo več miličnih častnikov, ki so se peljali v avtomobilu napadenih s streli iz revolver« jev. Eden od njih je bil lahko ranjen. V Forliju je bi! v prepiru ned republikanci in fašisti en fašist ranjen.
Lfoyd George ozdravel
London, 17. marca. s. Llovd George je od svoie bolezni skoraj oopolnoma okrevat
Nova kabinetna kriza na Poljskem
Var&avn, 17. marca. z. Podpredsednik poljskega ministrskega svota. Tugut, je pred< ložil svojo demisijo. Vzrok njegovega od« stopa Je posledica vehementnega nastopa opoaicije proti njemu v parlamentu. Vsled demisije Tuguta grozi splošna kabinetna kriza, ker namerava baja odstopiti tudi mi« nister za javna dela Sokal. Ni izključeno^ da bo ministrski predsednik Grabski v svr» ho razjasnitve položaja že prihodnje dni predložil predsedniku republike demisijo celokupnega kabineta.
Mara odklanja prusko ministrsko predsedstvo
Berlin, 17. marea. s. Zastopniki frakci) nemških nacionalcev, ljudske stranke, go« spodarskega udrušenja in nacionalno soci: alistične stranke, so danes sprejeli enaki sklep, ki odklanja sestavo pruske vlade po dr. Mami, ker je Man: kandidat za pred« sedništvo države. V medfrakcionalnem raz« govoru, ki se je vršil popoldne, jo izjavil dr. Mane, da pod temi okoliščinami ne mo« re prevzeti sestave vlade.
Narodno-socijalistična predsedniška kandidatura v Nemčiji
Monakovo. 17. marca, k Kakor oornava •Deutschnazionale Korespondenc* se je Hitler kljub raznim opominom odločil po« staviti za volitve državnega predsednika posebnega narodno»socia!ističnega kandides ta. Ta kandidatura bo le števna kandida« tura, da se izve število pristašev, ki bodo stranki na razpolago za končnoveljavno ocb ločitev.
Potres v Italiji
Rim, 17. marca. k. V Plsi so davi očutUJ lahek vak/vit potres, ki je trajal tri sekun« de. Tudi v drugih mestih Toscaoe fc bil« par potresnih sunkov.
Nastop dr. Ljudevita Pivka
t zaključni veriiikacijski debati
r. Zagreb, 17. marca. Zaključna seja verifikacijskega odbora v ppndeljek popoldne je radi odločilna važnosti naravno okupirala ves interes parlamentarnih krogov. Dvorana ie bila domala polna, a napolnila bi se bila vsa Narodna skupščina, da ni bil pristop občinstvu zabranjen. Nervozna napetost opozicije v pričakovanju odločitve o radičevskih mandatih, posebno pa še očitna bojazen klerikalnih poslancev pred oškodovanjem lastnih mandatov, maskirana s silno nataknjenostjo in robatostio, je zapravila zadnjo troho njihovega ugleda, dočim »i je naš doktor Pivko s svojim učinkovitim tovorom pridobil vse simpatije narodnih parlamentarcev in se tako s svojim prvim nastopom sijajno uvedel v parlamentarno borbo.
Patrijotična izvajanja dr. Pivka so bila vseskoz deležna burnih odobravanj ve-čire. pa obenem naravno tudi rer.čavih tigrovsklli zaletov v njegovo osebo. £>r. Pivko Je brezobzirno, stvarno in ar-
{umentirano razkrival jezuitsko početje lerikalnega aparata io njescovo brez-vMtno zlorabljanje posvečenih sredstev; cerkve, prižnice in dušnopastirske avtoritete. Njegovi ostri poudarki so bili tem razantnejši, ker je dokazal, da ie klerikalna anarhična gonla v severni obmejni oblasti e« sam izdajalski zločin »a interesih celokupne države, ki mora svoje obmejno prebivalstvo imeti čvrsto hi zavedno vzgojeno, ne pa razpa-U«po v starih instinktih in zatrovano s Separatističnimi hujskarljami.
Vsi prisotni poslanci večine in ministri so dr. Pivku burno ploskali in mu osebno častita!'. A klerikalci so bili be-šai. dr. Hohnjec je v jezi žarel ko rak.
Smod&l in Žebot sta v kričanju ohripe-la. Dr. Pivko je pred širokim forumom saldiral klerikalne klevete z »italijanskim izdajalstvom* ln se v očeh vseh poslancev Narodnega bloka uveljavil za narodnega heroja. Iz radikalnih vrst so na adreso klerikalcev padaji vzkliki: »Na kolena, jezuiti! Poljubite noge ča-stitemu borcu! Poklonite se njegovim trinajsterim odlikovanjem! On je borec ln zaklad Slovenije, ne pa vi, izdajalski jezuitje!*
V debati, ki jo Je dr. Pivko ime! s klerikalci (Hohnjecem, Žebotom in Smode-jem) je prišlo do tako burnih scen. da so se klerikalci pripravljali na osebne insulte. Prepir je s kratkim odmorom vred trajal nad četrt ure. Ko je dr. Pivko zaključil svoj govor, ovacijam in čestitanju ni bilo konca. Klerikalci pa so buljili pred se. ker so tudi v tej lepi manifestaciji solidarnosti med radikali in sodelavci — samostojnimi demokrati morali uvideti, da j« ubita njihova poslednja nada na kako kupčijo z radikali.
Vobče je odločno postopanje Narodnega bloka, izraženo osobito v sinoč-niem odloku v razveliavljenja radičev-skih mandatov, pri blokaših povzročilo popolno konsternacijo in jim najbolje dokazalo popolno enotnost v njegovih vrstah. Perspektive dela v Narodni skupščini, kjer pridejo zapored na vrsto važni gospodarski in socijalni zakoni. so velike, zato se opozicija boji abstinence in želi sodelovanje pri tako važnem poslovanju. Narodni blok zdaj nemoteno preide k delu, njegova falanga je strnjena in more nas navdajati le ponovno zadovoljstvo, da nas v tej fronti poleg ministra dr. Žerjava zastopa tak mož kakor je dr. Ljudevit Pivko.
Boj za predsedstvo nemške republike
Berlin, 15. marca. Da« predsedniških volitev je pred durmi in stranke so zavzeie svoje pozi-eiis. Priznati se mora, da stopa desnica mnogo bolje pripravljena v volilni boj kot republikanska levica. Pri tej slednji ni opažati nobenega enotnega načrta in pogled na weimarsko koalicijo socialistov. demokratov in katoliškega centru-ma »i nič kaj razveseljiv Socijalni demokrati so takoj postavili svojega lastnega kandidata za predsedstvo republike v osebi bivšega pruskega ministrskega predsednika Otona Brauna. Svoj nastop zagovarjajo s čisto strankarskimi razlogi, češ, da bi komunisti sicer mogli trditi, da so samo oni postavili delavskega kandidata, kar bi škodovalo socijalnodemokratičnemu prestižu med delavstvom. Poudarjajo tudi. da ne gre, da bi se oni kot najštevilnejša stranka v Nemčiji kar takoj odpovedali samostojni kandidaturi za najvišje mesto v državi, ki jI je doslej pripadalo v osebi umrlega Eberta.
Centrtim tudi ni pokazal prave odločnosti. ker je koleb«! med republikansko fronto in desno pobarvanim meščanskim blokom, preden se je odločil za lastnega kandidata dr. Marxa. Demokrati s® tudi pokazali sumljiva nagne-nja. ko so se spustili v pogajanja z reakcijo za posiavitev skupnega, četudi arnemetra meščanskega kandidata. Demokratsko časopisje s «Frankfurter Zei-tung» na Čelu. je moralo svoje vodstvo energično posvariti pred korakom, ki bl privedel do ostrega razrednega boja » zakrivil, da bi se nemške predsedniške voiitve vršile v znamenju obračuna rrigd delavstvom in posedujočimi sloji. Fatalna misel skupnega meščanskega kanc&iata je k sreči ptdia v vodo in demokrati nastopajo z badenskim predsednicam dr. Hellpachom.
Desnica ne nastopa tako razbito. Glavni stranki desnice, nacijonalci m ljudska stranka kandidirata »oberbiir-germeistra* dr. Jarresa. ki ie bil minister v Stresemannovi ki dr. Marsovi vladi. Ta kandidatura je bila že dalj Saša dogovorjena in nrav skrbno pripravljena. Zdi se. da je treba njeno rojstvo iskati v paktu, sklenjenem med obema strankama po sprejetju Daw06o-vega načrtn. po katerem dogovoru s« jc naciionalcem imela odpreti pot v Hemško in pjuskj vlado, ljudska stranka pa ie kot plačilo imela dobiti držav-■tga kancleria in predsednika republike. Prvega že ima v osebi dr. Luthra, državno predsedstvo pa bi zasedel dr. Jarres. Tako postaja to bratstvo, ki mu botrujejo težki industrijci in veliki ag-aroi, vedno vidnejše in prisrčnejše.
Poleg teh so naznanjeni še trije strankarski kandidati. Bavarska ljudska stranka nastopi z bavarskim ministrskim predsednikom dr. Heldom. kl je 5e večji menarhist ln reakcijonar kot Jarres. vendar ni popolnoma podložen težki industriji. Komunisti bodo postavili poslanca Thaelmanna in morda tudi
tudendorff nastopi kot kandidat «vo!-Isehe*. Zadnji trenutek pa se utegnejo pojaviti še osma. deveta in nadaljne kandidature. Morda bodo zopet nastopali predstavniki kakih »malih rentni-kov». »najemnikov« ht še čudovitejših strank, kot so se pojavljale pri zadnjih državnozborskih m pruskih volitvah.
Pri volitvah 7. decembra je .bilo razmerje med velikimi strankami sledeče: Sociialisti .... 7,800.000
centrum ..... 4,100.000
demokrati .... 2,000.000 Weimarsk« republikanska koalicija je dobila torej skupno eiupglo 14 milijonov glasov.
Na desnici so dobili: nacijonalci .... 6,100.000 ljudska stranka . • 3.000000
Skupno preko 9 milijonov. K desnici je šteti tudi bavarsko ljudsko stranko, kmečko zvezo, gospodarsko stranko z 2 H milijona glasov. Celokupna desnica je dobila 12>< milijonov glasov, torej poldrug milijon manj kot vehnarska ustavoverna koalicija.
Iz teh številk izhaja, da pri prvi volitvi predsednika ne dobi noben kandidat potrebne večine. Največje število j glasov vsekakor pripade dr. Jarresu. Pri drugi volitvi Je navzlic oviram pričakovati skupnega nastopa tveimarske koalicije proti združeni desnici od ljudske stranke do Hltlerjancev. Ce b! ostalo razmerje glasov, oddanih 7. decembra. neizpremenieno. bi bila zmaga levice sigurna. Toda Barmatova koruo-cijska afera je znatno omajala moralni prestiž centroma in socijalne demokracije. V samem centrumu obstoji močna struja, ki zagovarja ustvaritev prottso-cijalističnega meščanskega bloka. Končno imajo danes komunisti prostejše roke za agttacljo kot 7, decembra, ko «»o skoro vsi vodilni člani stranke bili v zaporih ali pa so pobegnili v inozemstvo. Njihov boj bo v prvi vrsti velial socijalni demokraciji in njihova kandidatura stvarno oomaga desni reakciji.
Tako je pričakovati, da s! bosta po prvi neodločni volitvi stala nasproti dva enako močna velika tabora in ni izključeno, da dob! NemčHa za desničarsko vlado tudi monarhističnega predsednika republike.
Volitve v Egiptu
Te dni so se izvršile volitve v Egiptu, katerih izid se je pričakoval v deželi sami, prav tako pa tudi v vsej Veliki Britaniji z veliko napetostjo. Nasproti sta si stali stranka Zaglul paše. fanatičnega zagovornika popolne neodvisnosti Egipta, in pa zmernejša stranka, ki zagovarja, uvidevajoč faktični položaj. kompromisno stališče v razmerju do Anglije in se nahaja sedaj na vladi. Naglasiti je. da je prestopilo k opor-tunistični stranki mnogo odličn h pristašev Zaglul paše, ko so uvideli, da politika tega neizprosnega sovražnika Angležev ne more dovesti do zmage, marveč da prinaša Egiptu vedno le nove škode.
Izid najnovejših volitev je prinesel velik poraz zaglulistom. Po uradnem poročilu je bilo izvoljenih 111 antiza-glulistov in samo 101 pristaš Zaglul paše. Nasproti tem uradnim komunikejem pa trdi Zaglul. da je izvoljenih najmanj 115 članov nacijonalistične organizacije Wafd, to je zaglulistične stranke. To nasprotje med poročili tolmačijo dopisniki iz Egipta z navedbo, da so bili nekateri kandidati Izvoljeni kot člani organizacije Wafd, da pa so se odpovedali tej stranki tako da jih uradno poročilo ne šteje več med zagluliste. Pravo sliko o položaju si bo mogoče napraviti šele, ko se sestane egiptovska zbornica in zavzamejo ti negotovi poslanci svoje definitivno stališče napram vladi, oziroma Zaglulu. Vendar po dosedanjem razpoloženju v političnih egiptovskih krofih ne more biti več dvoma, da ostane Zaglul paša v manjšini in da ostane sedanja vlada Zivar paše na krmilu. Zivar paša je že rekonstruiral svoj kabinet in smatra svojo pozicijo kot trdno.
S tem je nedvomno zapečatena politična karijera Zaglul naše. moža. ki je lahko se reče, z demagoško politiko izrabil povojno nezadovoljnost v Egiptu, je uporabi! v nacijona'isfičnem in verskem smisla proti Angležem ter dosege! pri prejšniih volitvah v januarjn l 1924. nad 150. t i. tri četrtina vseh
poslanskih mandatov. Kljub tolikim dosedanjim nasprotjem so ga Angleži, ali točneje: ga je egiptovski kralj Fuad mora! pustiti na vlado ter mu izročiti ministrsko predsedsvo. Sedaj je šlo za tem, kako Zaglul paša realizira svoj ekstremni program, za katerega je bilo pač lahko dobiti v Egiptu večino, saj je bil skozinskoz negativen, naperjen zoper nepriljubljene tujce — Angleže. Zaglul paša je imel vlado celo v najugodnejših okolnostih, ko so na Angleškem vladali labouristi pod Macdonaldom, ki so bili gotovo najzmemejša angleška vlada, ki so si jo Egipčani sploh mogli misliti. Zaglul se je poda! sam v London, da se osebno pogaja z Macdonal dom. — dosegel ni ničesar. Kmalu potem je sledila na Angleškem konservativna vlada, v Egiptu pa je atentat na vrhovnega angleškega vojaškega pred-stavitelja povzroči! padec Zaglulove vlade, nastop oportunističnega kabineta Zivar paše, razpust zaglulistične zbornice in razpis novih volitev, ki bi se imele po prvotni določbi izvesti že v februarju, a so se potem preložile na sredo marca.
Rezultat eginikvsklh volitev pomeni .zmago angleške kolonija!ne politike, pomeni utrditev britanskega gospostva ob Suezu ter poraz ekstremne nacionalistično - egiptovske smeri. Ta izid bo nedvomno vplival na duhove tudi po drugih angleških kolonijah, osobito v Indiji. V Londonu so lahko z nJim zadovoljni.
Politične beležke
4- Izpreobrnjento. »Slovenec« se je pričel braniti očitka separatizma in z vso resnostjo zatrjuje, da klerikalna stranka ni sovražnik «edinstva», amnak semo nasprotnica centralizma. To »Slo-venčevo* izpreobrnjenie prihsia v času, ko je z razveljavljenjem Fadičevlh mandatov ustavno vprašanje popolnoma rešeno in ko separatistično avtonomi-stično stališče SLS nima nobenega pomena več. »Slovenec« popolnoma pozablja. da se je še pred kratkim zavzemal za zakonodajno ter za popolno politično. finančno in gospodarsko avtonomijo Slovenije, kar ne pomenja nič drugega. kakor naistrožii separatizem. Oo-vori o centralizmu, dasiravno klerikalna stranka podpira centralizem že šest let hi je baš ona največ kriva s svojimi zavezniki vred. da še ni izvedena po ustav! zajamčena pokrajinska in srezka samouprava ljudstva in ž njo tudi decentralizaciji neštetih upravnih poslov ter gospodarskih, socljalnlh in kulturnih zadev, ki so velevažnega značaja. Bržkone bomo še doživeli sedaj, ko so padle vse avtonomistične nade SLS v vodo. da bo »Slovenec* začel naglašati, kako so bili kler4ka!ci vedno za unlfa-rizem ter za državno in narodno edinstvo. Teče jhn voda v grlo. pa potiskajo rep med noge!
+ Postavili so se! »Slovenec* poroča. da je napravila opozicija zelo mogočen utis. ko se je pred glasovanjem v veriflkaciiskem odboru o razveljavlje-nju mandatov Radičeve stranke odstranil« od seje in tako omogočila, da je bil takozvani sklep snrejet soglasno. Po »Slovencu* je exodus opozicije napravi! največji utis na radikal;, ki sedaj ugibljejo. ali naj odhod opozicije pomenja definitivno abstinenco aH samo trenutno. Najnovejši eksodus opozicije pa je napravil ravno tak utis. kakor zadnjič na prvi seji Narodne skupščine, po kateri se je skesano vrnila naslednji dan v parlament. Seda! ie »slavna* opozicija samo še za eno blamaio bogatejša. Menda ne misli »Slovenec*, da more abstinenca opozicije koga opiašiti. Za slovenskimi klerikalci st tudi nihče ne bo jokal, ako bodo ostali doma. Ce bi jih radikalna stranka, oziroma Narodni blok v resnici potreboval, bi se voditelji Jugoslovanskega kluba neprestano ne ponujali Kako malo diši klerlcalcem abstinenca, najbolje dokazuje to. da bi bili zadovoljni tudi s Pribičevičem v vladi, ako bi jih hotela sprejeti v svoje okrilje!
-f Opozicija kombinira. Navzlic neprestanim zatrdilom opozicijskih gosp^ dov, da so »pripravljeni na vse*, jih je po razveljavljeniu radičevskih mandatov preyze!a strahovita konsternaci-Ja. ki je še prav posebno dokazala, da opozicija ni bila pripravljena niti na najnujnejše konsekvence dosedanjih dogodkov. da vobče ne misli dalje kakor do konca nosa in da šele mora iskati »kombinacije*, vsakojake kombinacije po »nastalem stanju*. Včerajšnji »Hrvat* v svojem poročilu iz Beograda re-hot6 slika zmedo med opozkijonalci. ko nava*: Po razveljavljeniu mandatov HRSS se ie takoj začelo komentirati o situaciji nastal! v tem povodu. Pred stavnii opozidje so smatrali za potrebno (!). da ne podajo nikake izave, doklei Blok narodnega sporazuma re donese svojega sklepa. Domneva se. da se bo opozicijski blok odločil za abstinenco. vpraša se le. kako naj se ta abstinenca izvede, ker obstoia kombinacija. po kateri opozicija vobče ne bi več šla v perigment Po drugi kombinaciji bi opozicijski blok prisostvoval prvi seji Narodne skupščine, kjer bi eden izmed predstavnikov zahteval besedo ter proglasil in obrazložil ofcsirukcRo opozicije. Obstoja pa še -tretja kombinacija, po kateri bi opozicija prisostvovala sejam Narodne skupščine tako dolgo, da pridejo na vrsto mandati HRSS in da bl skušala še enkrat razložiti nezakonitosti tega sklepa ter skupščino prepričala in odvrnila od tega dejanja, ki bo imel velike posledice za vse naše notranje življenje! — Četrta kombinacija ... o. * pondeljek erečer je v opozi-
cijskih krogih bilo vse polno kombinacij. Nobena pa za opozicijo ni prijetna Gospodje so svoi piskerček tako dolgo potiskali na ogenj, da jim je sedaj vse lzkipelo. Sami so hoteli to. kar sedaj imajo.
-f- Slaba tolažba Opozicljonalni listi se tolažijo, da je vse to. kar se je zgodilo v verifikacljskem odboru z mandati Radičeve stranke samo začasno in da bo vlada do sestanka plenuma Narodne skupščine spremenila svoje stališče. Tudi »Slovenec* poroča, da je sklep vladne večine smatrati samo kot pritisk na zastopnike HRSS. da bi postali po-pustljlvejši in da bi stopili v pogajanja — z radiksli. Taka tolažba je varanie samega sebe. Vladna večina vendar ne bo vsak d?.n tren)*!« svojih sklepov in najmanj takih 'so bili v naprej dobro premišljeni r^ iihovega dalekosežne-ga značaa. Vlada Narodnega bloka je ostala dosledna, ko je po razpustu Radičeve stranke izposlovala v verlfikacij-skem odboru razveljavljenje njenih mandatov ter bo ostala tudi v bodoče, ker bl v raserotnem slučaju desavuira-la svoje lastne izjave, kar se pač ne more pričakovati od nje. Doslej so se vsa prerokovanja opozicijoualnega tiska. da bi se radlkalci radi pogajali z opozicijo, aH celo s klerikalci, izkazala kot skromne želie opozicije ln se bodo tudi v bodoče. Večina je že doslej dovoli iasno pokazala, da klerikalcev ne potrebuje
+ Al! J!h ie sram? Pri zadnjih volitvah je bilo nešteto slučajev, da so duhovniki agltirali s prižnic proti demokratski stranki in njenemu časopisju, v verlfikacijskem odboru pa ie dr. Hohnjec z drugimi klerikalci to odločno zanikal In je iziavlial, da »slovenska duhovščina ni zlorat>li»la cerkve tn vobče skoro ni nič posegala v agitacijo.* Ako pomislimo, da je mariborska »Naša Straža* še pred kratkim naglašala duhovščini kot svojo dolžnost posegati v politično življenje, ker da mora biti »javno življenje v skladu s cerkvenimi in verskimi nauki*, in da je še pred par dnevi v »Slovencu* netfi župnik odkrito priznal, da Je ob vo!'tvah agitiral na prižnici proti »Domovini*, potem lahko presodimo, koliko so vredne izjave dr. Hohnjeca Tudi nešteto drugih dokazov še priča, da Je profesor bogoslovja dr. Hohniec nesramno lega!. Značilno pa je. da klerikalna gosnoda v Beogradu odločno zanika, da bi politikujoča duhovščina izrabljala svoj položaj v cerkvi kar kaže. da se pred širšo javnostjo sramuje svojih dejanj. S tem, da v Beogradu zanikavajo agitacijo v cerkvi, pa sami obsojajo svoje postopanje doma. s čemer dokazujejo, da .ie pravilno stališče demokratskega tiska, ki nastopa proti zlorabi vere in cerkve v politične namene.
+ Klerikalne ponudbe. — Zagrebška »Riječ* ugotavlja, da so dogodki v ve-rifikacijskem odboru dematirali trditve opozicije, da so radikali dostopni nasvetom opozicije in da bi bili pripravljeni stopiti v stike s kako opozicijo-nalno skupino ter tako izigravati samostojne demokrate v koaliciji. »Riječ* navaja kot avtentično dejstvo, da so klerikalci Še v poslednjem času stavili radikalcem ponudbo za slučaj, da se ne uničijo radičevski mandati. V svoji zadnji ponudbi pa so zahtevali že mnogo manj. Medtem ko so se prej skoro brezpogojno ponujali radikalom z edinim pogojem, da se odstranijo iz vlade samostojni demokrati, zahtevajo v zadnji ponudbi samo glavo dr. Žerjava. Z uničenjem radičevskih mandatov se je pokazalo, da ostane Narodni blok kompakten in da ga ne morejo razcepiti tudi najkočljivejša vprašania. Iz tega dejstva more javnost uvideti, da bo zložno delo Narodnega bloka tudi v bodoče premagalo vse težkoče.
Po svetu
—	Pred padcem direktorja na Španskem? Londonski »Dal!y Mali* poroča, da je v kratkem prl£akova<| padec vojaiketa dlrcirtorlja tenerala Primo d« Rlvtra na Španskem. Dežela je mirna, nevarnost revolucij« je izključena tn velika večina naroda bi z veeeiiem poadravila vsako akcijo kralja, kl bi ila ca tem, da »e povrnejo v državo ustavne razmere. Kraii je baje že v živahnih -stikih z bivSimi ministri, posebno z nekdanjim ministrskim predsednikom trofom Romanonesom, 8 katerim se stalno pnevetuje e političnem položaju.
—	Suniatvenova politična oporoka. Kakor poročalo ruski sovjetski listi, je zapustil znani vodja revolucionarjev na južnem Kitajskem, dr. Sunjatsen, ki je umrl pred nekaj dnevi politično oporoko, v kateri poziva svojo stranko, aaj bo stalno v kontaktu z rusko sovjetsko vlado in se bojuje toliko časa. da bodo vrženi sedanji mogotci na Kitajskem In postane Kitajska zavesnica sovjetske Rasljc.
—	Savinkov poaifoičee. Bhrtt vojni minister v vi? H Karanakcza. Savinkov. kl je bil lansko leto ra<K vohunstva v korist Franciji obsojen v Moekvi na smrt ln radi kesa-nja pomilojčMi potem na 10 let težke ječe, je bil sede j popolnoma potniloščen ln mu Je poverjeno vodstvo bo1jWv1lke propagande med ruslekni etrirranti v Parlzn.
—	Pavratek Trockega k aktivni politiki? LoTKkmska »Morning Post« doznava Iz deto-ro informiranega vira Iz Moekve, da se on-df sploino govori v političnih krogih, da se Trockl v kratkem povrtve iz svojega pregnanstva na Kavkazu ln da bo »opet Igral važno vlogo v politiki.
—	Velika šolska stavka v AlzadJL V ponedeljek popokkie je izbruhnila v vsej Al-zacfji šolska stavka, naperjena proti iolski poHttki Herriotove vlad«. Boj proti irter-konfesijonalni ioiski po«t*t vodijo škofi, ki so s« tudi aktivno priključili stavki Pred vhodom v šolska poslopja stoje dutovnUd
tn prepovedujejo učencem vstop v zavode.
V splošnem stavka 50—70 odstotkov diia. Itov. V mnogih katoliških šolah stavkajo tudi učttelji, tako da se pouk sploh ne more vrški.
Ponarejevalci potnih listov na Dunaju
V Floridsdorfu poleg Dunaja stanuje neka šivilja, ki je pristojna na Madžarsko. toda je prosila za avstrijsko dr-žavijanstvo. V kratkem se je hotela poročiti. V svrho tega potovanja je potrebovala potni list. Opcijski dokument je izgubila. Oblasti ji radi tega niso hotele izdati potnega lista. Ženska ni ob-upala. Začela je poizvedovati po ponarejevalcih dokumentov in v kavarni Fetzer blizu Pratra se je seznanila z nekim moškim, po imenu Ritzscherjem. Ta ji je obljubil, da ji preskrbi potni list, uverila pa se je. da jo je mož osle-paril. Izroči! ji je star dokument, v katerem je bilo prvo ime izbrisano in v katerem je bila povrhu prilepljena njena fotografija. Ženska se je podala s potvorjenlm potnim listom na policijo in je naznanila Ritscherja.
Tekom preiskave se je pokazalo, da Je bi! Ritscher samo posredovalec študenta Juliia Weissa Iz Budimpešte. Ta pa je bi! zopet v službi bivševa madžarskega letalskega kanetana Bale Na-gyja. Policija zasleduje Nagyja že dolgo radi ponarejenja potnih dokumentov. Doslej ga še ni mogla dobiti v roke. na njegovem domu pa so našli detektivi cele šope ponarejenih potnih listov. Ritscher in Weiss, ki sta bila v Nagy-jevj službi, sta kupovala od ljudi, ki so b!!i v denarni stiski, potne li^te ter sta jih potem nosila Nagvju, ki ie primerno preriarejal imena in fotografije.
Nagy sam je zasledovalcem pravo-časno ušel, da ga niso dobili v roke. Ker pa je izdana za njim tiralica, ni %'eriet. no. da se bo moge! dolgo skrivati. Prej ali slej ga bo dosegla roka pravica
Odkritje novih grobov v Egiptu
Nedavno odkritje grobov v neposredni bližini piramide pri Gizeh je prav tako važno, če ne morda celo važneiše kakor odkritje Tutankamnove grobnice v Dolini kraljev. Po dosedanjih rezultatih tega odkritia sodeč, so raziskovalci najbrže prišli na sled grobnici starega kralja Snofruja. O tem se danes, posebno v angleškem časopisju, mnogo debatira. So sicer taki. ki pravijo, da mora biti Snofru zakopan drugje: a sigurno je. da pripada odkriti grob članu četrti dinastije, o Čemur nepebitno priča mumija in krasna, bogato okinčana rakev. Poleg sarkofaga so našli učenjaki krožnik s pečatnikom mrliča, ki leži v krsti
Angleški učenjak sir Walis Br ' -3 primerja v !ondonsk!h listih najdbo Tutankamnove grobnice z najnovejšim odkritjem in pravi: »S stališča egiptologi-je treba reči da Je odkritje Tutankamnove grobnice v primeri z najnovejšim odkritjem zelo skromno dejanje. Faraon Tutankamen ni igral v zgodovini nobene važne uloge. Ce je res. da se je sedanjim raziskovalcem posrečilo izslediti grob faraona Snofruja. je treba povedati. da so egiptologi odkrili počivališče moža, ki ima za razvoj svoje dežele velikanske zasluge Snofru je žive! okoli 3000 let pred Kristom. Bil je mojster egipčanskega monumentalnega sloga in je porabil za zgradbo svojih palač ogromne množine kamenja, lesa in bakra. Dal je tudj zgraditi mornarico, ki je prevažala libanonski les v Egipt. In ker je Snofru pri tem potreboval mnogo delavcev, se je odpravil z voisko v su-danske pokrajine, kjer je zajel 7000 sužnjev. katere je uporabil pri teh delih.*
Najnovejša naidba v Egiptu nam torej odpira nove vidike v življenje starih narodov. o katerih vemo danes še vedno prav malo.
Poljski glasbeni časopisi
Poljaki imajo — poleg čaaopisa za cerkveno glasbo — štiri glasbene čisopise. Najbogatejši list je mesečnih »M u z y k a«, ki ga ureja M. Gltnsk. Ta mesečnik ima za nalogo, glasbenike in ljubitelje glasbe informirati o vseh novih hi zanimivih pojavih na polju glasbe sploh, posebe pa poljske. Najboljši poljski in inozemski avtorj! so v njem zastopani; vesti so skrbno zbrane. List ima muzične priloge.
Drugi list, tudi mesečnik, je »R y t m«, organ Udruženja Zvez poljskih glasbenikov. ki ga redigira VV. Clektoroivicz. Od početka je bil to skromen list, ki js pri-naSal poročila o delovanju Zvez, ali polagoma se je razSiril in poglobil. V njem se vedno bolj uveljavlja čista poljska muzika, kar je naravno, ker je poljska mjzlka pred vsem teren delovanja pevskih društev, katerih organ je list.
Tretji in najmlajši ujledni list j« »P r z e» glad Muzyczny« (MnzlSni Pregled), ki ga v Poznanju izdaja V. Opienskl. Skrl «0 arejant Ust daje dragocene članke takih avtorjev, kakor so Opienskl, Feicht, Woj-clehowna, Katrienski itd.
Četrti glasbeni mesečnik vje »N n t s pol s k a« (Ptcem poljska), ki jo ureja Štefan Szlazak in ki ima nalogo, širiti poljsko glasbo v novo dobljeni Slezlji. Članki Szlazaka, prof. Imiela, dr. Szramka. dr. Sobolcvskega ta dr. kažejo, kako prisrčao se tu dela.
Iz političnih dnevnikov, kl jih dobivamo Iz Varšave, vidimo, da se elasbeno življenje v poljski prestolici bujno razvija, ker so v časopisih stalni obširni referati o glasbenih prireditvah. Kritika je često ostra in negativna, morda dober znak teženja za napredkom.
Železniška nesreča na Zidanem mostu
dve osebi ranjeni.
Več vozov razbitih,
Včeraj ob 21.10 zvečer se je zgodila
na postaji Zidani most težka železniška nesreča. Mariborski osebni vlak št. 626. ki prihaja v Ljubljano ob 22.15, je bil na postaji pripravljen za odhod. Ime! je zamudo in službujoči uradnik je oči-vidno mislil, da se je vlak že odpeljal. Vozno znamenje je bilo zato postavljeno na »prosto«. V tem hipu pa je zavozil na postajo mariborski brzo-tovorni vlak št. 642 s težko lokomotivo. Njegov vla-kovodja je šele v zadnjem hipu zapazil grozečo nevarnost, ki pa je ni mogel več preprečiti. Imel pa je še toliko prisotnosti duha, da je pravočasno skočil s svojim spremljevalcem iz vlaka in se tako rešil, če ne smrti, pa nedvomno težke poškodbe. Potniki osebnega vlaka. ki je čakal na postaji na odhod, niso niti siutili, kaj jih čaka. Po udarcu se jih je poslastila precejšnja panika, ki oa se je kmalu polegla.
Karambol je bil jako hud. Stroj tovornega vlaka s tremi vozovi je skočil takoj s tira. Službeni voz se je dvignil na vagon za premog, nakar je padel na tia in se popolnoma razbil. Blago je padlo naokrog po progi. Raztirili so se tudi trije zadnji vozovi osebnega vlaka. v katerih pa k sreči ni bilo dosti potnikov. Pač pa so na osebnem vlaku skoro po vseh vozovih popokale šipe. Ponesrečene vozove osebnega vlaka so takoj odpeli in so se potniki preselili v druge vagone, nakar se je vlak odpeljal, dočim je ostal ponesrečeni tovor-
ni vlak še v Zidanem mostu. Osebni vlak je prišel v Ljubljano približno z zamudo 80 minut.
Vsled nesreče sta bila zaprta dva tira in se je mogel vršiti ponoči samo oseb-ai promet po enem tiru. Očiščevalna dela so trajala celo noč in bo promet popolnoma vzpostavljen šele danes dopoldne ali popoldne. Materijalna škoda je zelo velika, vendar pa je še ni mogoče preceniti. Pri nesreči sta bili ranjeni dve osebi: zavirač tovornega vlaka in en potnik osebnega vlaka iz Hrastnika, M je bil poškodvan na nogi. Oba ponesrečenca so prenesli takoj v čakalnico na kolodvor, kjer jima je nudil prvo pomoč zdravnik dr. Vidmar iz Radeč, ki je nadomestoval železniškega zdravnika dr. Tavčarja.
Po Ljubljani so se pozno zvečer razširile novice, da je nesreča zahtevala tudi več smrtnih žrtev, kar na n'kakor ne odgovarja resnici. Postajno osobje pod vodstvom posfajenačeln;ka je takoj po nesreči ukrenilo vse notrebno, da promet ni trpel prevelike škode.
Kakor smo zvedeli pozno ponoči, je ponesrečil pri trčanju v'akov zavirač tovornega vlaka Gradišnik, ki se je pri skoku iz vlaka lahko poškodoval na no gi, potnik osebnega vlaka Franc Štravs pa si je zvil nogo. Iz Ljubljane in Maribora so se odpeljali na pomoč pomožni vlaki.
Sodna zaščita nemških

milijonarjev
Maribor, 14. marca.
Mariborski Nemec, industrijalec dr. Ru« dolf Franz ja prodal koncem novembra
1922.	zase in za svojo sestro Elizabeto Kra« llczekovo svoje posestvo v Radvanju pri Mariboru. Ob tej priliki je bilo finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru obvešoe« no, da je prodal dr. Franu isto posestvo že meseca oktobra 1922. Valentinu Glušiču v Mariboru za 3 in pol milijone kron, da je Glušič dal nadavka 100.000 K, ki pa je za« padel, ker Glušič ni mogel izpolniti nadalj« nih pogojev. Ta pogodba ni bila prijavijo na davčnemu uradu in zato je uvedlo do« hodarstveno sodišče v Mariboru dohodar« stvcno postopanje radi zatajitve rnedkupa zoper drja Rudolfa Franza, Elizabeto Kras liczekovo in Valentina Glušiča. V tem po. stopanju je bil zaslišan kot priča 24. aprila
1923.	Wilhelm Hoppe, ter je izpovedal pod prisego, da se je pogodil dr. Franz v na« vzočnosti svojih zetov drja \Vilhelma B'an« keja in drja \Valtherja Thalmanna z Va. lentinom Glušičem kot kupcem za posestvo v Radvanju za 3,500.000 K, pod pogojem, da plača Glušič vso kupnino v 8 dneh, sicer zapade nadavek po 100.000 K, ki ga je nadal Glušič ob priliki sklenjene pogodbe.
Dne 29. oktobra 1923. je bil Hoppe še enkrat zaslišan in je izpovedal, da njegovo prvo pričevanje z dne 23. aprila 1923. ni resnično, namreč da bi bil Glušič kupil dr. Franzovo posestvo in da je zato tako izpo. veda!, ker da ni razumel uradnika, ki ga je zasliševal, ker da ne razume dobro s!oven« »ki in da tudi ni razumel zapisnika, ki mu je bil pretolmačen v nemščino, zlasti da ni razumel besed »Kaufsumme« in »Arrha«, končno, da je uradnik zapisal pričevanje na pačno. V pojasnilo, kako smešne so te tr« ditve, se pripomni, da je Hoppe po poklicu trgovee, ki torej nedvomno dobro pozna pojme kvpnina. nadavek in posredovalec in da je pri svojem prvem zaslišanju izrecno navedol, da je posredovala prodajo posest« va med drjem Franzem ia Glušičem neka
druga oseba. Hoppe je bil prvič zaslišan v pričo dveh sodnih prič in zapisnikarja po uradniku, katerega opisujejo zaslišane pri« če in njegovi predstojniki kot skrajno vest« nega in izvanredno natančnega uradnika. Zaslišane priče so izključile možnost, da bi bilo Hoppe jevo pričevanje napačno ali ne« točno protokolirano.
S temi ugotovitvami je bil poslan doho« darstveni spis višjemu dohodarstvenemu sodišču v Ljubljani, katero je pod predsed« stvom enega naših najodličnejših sodnikov vrnilo spise dohodarstvenemu sodišču v Mariboru in naročilo, da odstopi spise dr« žavnemu pravdništvu, ker je podan su:n, da je Hoppe enkrat krivo pričal.
Dne 13. marca se je vršila pri okrožnem sodišču v Mariboru razprava zoner \Vilhel« ma Hoppeja zaradi krivega pričevanja in dasiravno je vsakemu otroku jasno, da je Hoppe enkrat, ali prvič aprila, ali dn-gič oktobra krivo pričal, je bil oproščen, češ, da si obe'pričevanji ne nasprotujeta, mar« več spopolnujeta. Po večini isti senat, ki je oprostil Hoppeja, ie oprostil kot vzklicni senat 15. jantarja 1924. drja Franza, drja Scherbauma in še 13 obtožencev radi pre« stopka zoper zakon v živilih, brez vsake pravne podlag«, tako da je Stol srdmorice oddelek B. vsled ničnostne pritožbe v oh« rambo zakona izrekel, da vzklicna sodba krši zakon. V prvi instanci pa je sodil pr« votno v tej kazenski stvari okrajni sodnik Kramer, ki je oprostil obtožence, ne da bi docela izvedel dokaze. (Sodba Stola sed-no« rice je ponatisnjena v 1. in 2. številki Slov. Pravnika za leto 1925).
Tak je dejanski stan: komentar k tom sodbam si lahko napravi vsak lajik. Dolo« Slo naše ustave, da so pred zakonom enaki vsi državljani bo menda samo bolj tooretie. nega značaja.
Omeniti je še treba, da je bil pri razpra« vi zoper Hoppeja zaslišan kot priča nem« ški odvetnik, čuvar nem&e skrinjice pri zadnjih volitvah in zet drja Franza, dr. VVilhelm Bianke, ki se je zavzemal kot pri« ča z veliko vnemo za Hoppeja Prrd razpra« vo pa je baje, kakor smo zvedeli, interve« niral pri sodišču notar dr. Barle.
ELITUK
Kino
k uma
BH^ES:
Še nikoli se niso Ljubljančani tako s^dko in od srca smejali kot pri tej imenitni in izvrstni burki
Na niboiilni^u
v kateri igra glavno vlogo	. •a" Princ raeba
HA-HA-HAROS.D LLOYD
Predstava obi «/2 4.. — S-, — '/28., — 9.
Pred otvoritvijo sezone na Bledu
Naš Bled že oživlja in povsod je opažati živahno delovanje. Krasni solnčni dnevi se vrste drug za drugim, podnevi je toplo kakor spomladi in čisti alpski zrak krepi dušo in telo. Na solnčnih krajih je polno zvončkov, trobentic in vijolic, teh ljubkih oznanjevalk pomladi. V tako zvanem »Pratru« se veselo vrti moderni vrtiljak, okrog njega seveda polno mladine. Sedanji podjetni narodni župan g. Ivan Kenda skuša napraviti vse, da bodo imeli letoviščarji v vsakem oziru udobno življenje. Širijo se ceste, napravljajo se krasna pešpota, poprej zanemarjeni park pred Zdraviliškim domom je preurejen v ličen drevored, ki se lahko kosa z marsikaterim po francoskem načinu urejenim parkom. Ceste in ulice so dobile, kakor po mestih. nove uiične tablice s številkami. Imamo Kra'ja Aleksandra šeta1'šče, Prešernova cesto. Grajsko, Cankarjevo, Krekovo itd. Treba le še velikih cestnih tabel ob začetku cest in ulic. Dobili smo tudi že več novih obločnic, tako da je za nočno razsvetljavo preskrbljeno kar najbolje.
S 1. majnikom pridejo gotovo že prvi gostje. Kakor čujemo, prične letos letoviška sezona mnogo preje, kakor druga leta. saj bo z majnikom odprta tudi že svetovna igralnica. Na starem slikovitem gradu s prekrasnim razgledom je že otvorjena restavracija Grand hotel, kjer dobiš za nizko ceno 60 Din celodnevno oskrbo z lepo snažno sobo. Cene na Bledu nikakor niso pretirane. Z majem začne voziti redno avto med Lescami in Bledom. Avtotarifa bo letos precej znižana, kar je jako umestno. Pričakovati je. da bodo letos ta kras Slovenije v velikem številu pose-t'li ne samo domačini in gosti iz Hrvatske in Srbije, ampak tudj bratie Cehi, ki si kaj radi krepčajo zdravje v tem našem idiličnem in rajskem alpskem kotu.
Mnogo tfeimriB požre
popravilo pisalnih strojev z manjvredno mehaniko in kol '.<o se riiStedi, ako si natavite
mm«mi ptel* Sini
W The Rex CoM Ljubljana.
Nova justifikaciia v Osijeku
Na vislice radi 150 dinarjev.
Že včeraj smo na kratko poročali, da je bila prošnja morilca Milana Latino-viča za pomilostitev zavrnjena. Včeraj zjutraj je krvnik Mauser, ki je pred nekaj tedni obesil v Osijeku Jovana Čaru-go in Pavla Prpiča Velikega, izvršil svoj nov krvniški posel.
Milan Latinovič je bil star 37 let in oče štirih otrok. Doma je b;l iz Vrtoča v bihaškem okraju v Bosni. Dne 26. junija 1924 je v ceriškem gozdu zavrat-bo umoril svojega daljnega sorodnika 25 letnega Simona Latinoviča. s katerim je delal skupno v cementarni v Beo-činu in ga oropal potem za borih 150 dinarjev. Zvabii je svojo žrtev v gozd, kjer ga je pobil s sekiro na tla. Po umoru je vzel nmorjencu hlače in čevlje ter krenil v Vrtoč, kjer je od rodbine svoje žrtve na podlagi nekega fingira-■ega pisma zahteval, da mu izroče 450 dinarjev, ki jih je baje svoječasno posodil Simonu. Rodbina pa je spoznala hlače in čevlje Simona Latinoviča ter prijavila stvar orožnikom, ki so morilca dne 28. julija aretirali, odvedli najprej v Vukovar in potem v Osijek. Med nre-iskavo, kakor tudi pred poroto, je Milan Latinovič trdovratno zanikal svojo krivdo. Zatrjeval je, da ga je napadel Simon, nakar ga je on v sTobran« udaril s sekiro po glavi. Porotniki pa so prišli do prepričanja, da je Milan Latinovič izvršil nad svojim sorodn;kom roparski umor. nakar so ga obsodili v smrt na vešalih.
Krvnik Mauser je prišel že v nedeljo iz Sarajeva v Osijek. Zanimivo je, da ni mogel dobiti nikjer prenočišča in se
Je moral nastaniti v sodišču. Latinovi-iu so v pondeljek dopoldne prečitali smrtno obsodbo in mu sporočili, da se irvrši usmrtitev v torek zjutraj. Odklonitev pomilostitve je izzvala v Osijeku veliko senzacijo. Tako osiješko sodišče, baker tudi zagrebški stol sedmorice so ■amreč predlagali, naj se mu izpremeni smrtna kazen v težko ječo na 15 let Vse je trdno pričakovalo, da bo Latinovič že z ozirom na njegove nedorasle otroke pomiloščen. Latinovič je bil po prečitanju smrtne obsodbe jako razburjen. Drhtel je tako zelo. da so ga morali držati orožniki, da ni padel na tla. Pomiril se je šele čez nekaj časa. nakar je prosil, naj pripeljejo k njemu ženo in otroke, da jih vidi še enkrat. Zaželel si je tudi šunke, slaščic in liter vina. češ da je bilo to njegova najboljša hrana. Svojemu odvetniku je izjavil: »Naj se zgodi, kar se mora zgoditi, kriv sem. umoril sem svojega sorodnika in zaslužil sem kazen!« Ko so mu vrgli vrv okrog vratu, je zaklical: »Zbogom, ostanite . . . želim vam . . . Dalje ni mogel govoriti, kajti objela ga je že smrt.
Domači tatovi
Ljubljana, 17. marca.
V sebotni številki smo poročali o velikem vlomu v Šiški, v Frankopanski ulici, kjer je izginilo kolarju Juriju Maurinu in Pavli Ste« fančevi za 23.450 Din raznih dragocenosti. Pni hip so menili kriminalni organi, da gre tudi ta vlom na rovaš nove vlomilske tolpe, ki v Ljubljani ogroža imetje prebivalcev.
Ko pa je pričelo zasliševanje oškodovan« cev, predvsem Žtefančeve ter njene matere Ane, poročene Gebauer, je policijski nad« zornik g. Žajdela, takoj uvidel, da mora potipati drugod. »Svedrovci« so bili naen« krat prijeti in sicer v osebi Gebauerjeve same, pri kateri je stanoval oškodovanec Maurin že nad 15 let. Tekom zasliševanja sta prišli Gcbauerjevi ter hčerka Pavla v tako zagato, da sta končno na odločno vpra« šanje spretnega nadzornika enostavno pri« znali, kdo je tat in kako sc je stvar vršila.
Obe, mati in hči, sta bili radi lepo in čed« no napravljeni in radi sta hodili v kino. Ker jima pa delavna ter poštena soproga nista mogla nuditi prevelikega Iuksuza, si je zna« Ia Gebauerjeva pomagati drugače. Ker je imela ključe od Maurinovih kovčegov, jih je že leto dni odpirala ter odnašala kos za ko6om zlatnine v — zastavljalnico. Ko je imela »edaj v roki že 13 zastavnih listkov, jo je pričela stvar skrbeti in ustavila se jo ravno pri tej nesrečni številki. Pričela je nagovarjati svojo hčer, da ji v tej zadregi pomaga ter ji poskuša fingirati velik vlom. Stefančeva se je šele po dolgem prigovar« janju svoje matere vdala in v petek sta stvar pripravili. Stefančeva je popoldne pre« metala po sobi vso obleko, da bi izgledal vlom verjetnejši, dočim je mati še dopoldne z nožem pokvarila pri kovčegih ključavni« ee. Kovčke je pa čez opoldne, ko pridejo možje h kosilu, pokrila z blazinami. Popol« dne se je Gebauerjeva odpeljala radi neke« ga slamnika v Domžale, Stefančeva pa je odšla za uro na sprehod. Zvečer sta seve« da obe zapazili »vlom«, zagnali velik krik in prijavili zadevo policiji Celo reč pa sta Inscenlrali precej nerodno, tako da so bili vlomilci precej hitro prijeti. Pri hišni pre« iskavi sta nato pokazali izvidnim organom tudi v zagrinjalo zašite zastavne listke ter hranilnik, ki je bil razbit in je ležal pod posteljo.
Zadeva je sedaj prijavljena državnemu pravdništvu. Ker se je tekom zadnjega časa pripetilo v Ljubljani več takih malce sum« Ijivih in nerodnih vlomov, upa policija, da bo pritirala pred sodišče še več takih doma« tih «vlomilcev«.
Kino
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji.
Ljubljanska drama
Sreda, 18.: »Misel«. Premijera. F. Četrtek, 19.: »Hamlet«. Izv.
Ljubljanska opera
Sreda, 18.: »Traviata«. A. Četrtek, 19.: ob 15.: »Don Juan«. Predstava pri znižanih cenah. Izv.
Mariborsko gledališče
Sreda, 18.: Zaprto.
Četrtek, 19.: »Peterček« Kuponi. Premijera.
Marijonetno gledališče Atena v Ljubljani.
Četrtek, 19. ob 1430 in 17.30: cčarobne goslia.
Ljubljanska opera
Gostovanje Rtjavea v «Sevillskcm briven« In «Bohetni». 5osnovanja zagrebških umetnikov so za našo operno publiko vedno dobrodošel in razveseljiv dogodek.. Zato so predstave z gosti skoro vedno razprodane.
O g. Rijavcu, ki uživa kot najodličnejši jugoslovenski lirski tenor med svojimi ljub« ljanskimi rojaki najtoplejšo priljubljenost, smo ae poročali, kako izvrstno podaja gro« fa Almavivo. 2el je za svojo sijajno kroaei. jo naiorisrčneiše priznanje v najobilneja

meri. G. Popov ima menda v Figaru doslej svojo najboljšo partijo in ž njo vedno zno« va navdušuje. G. Betetio Je bil zopet na višku svoje umetnosti, briljantno pri glasu, v karakteriziranju Bazilija razkošno bogat ter vseskozi najvedrejšega humorja. Tudi ga. Lovšetova je bila kakor vedno v tej vlo« gi, na višku in je po ariji 2. dejanja žela še poseben, zaslužen aplavz, g. Zupan pa je bil kot don Bartolo neodoljivo komičen, da je izzival oele salve smeha.
V nedeljo smo čuli drugič »Bohemo« v deloma novi zasedbi G. Rijavec kot Rudolf je bil še srečnejši kot prvi večer. Menda rau pristoja glasovno ta partija izmed vseh, ker jih je pel doslej v Ljubljani, najbolje; gotovo pa je dosegel ž njo najgloblji vtisk. Razvil se je z Rudolfom tudi v prvovrstne« ga trageda, kar nam je nudilo še prav po« trbno zadovoljstvo.
Ncrv je bil Marcel g. Popova. Bil je pri. sten pariški bohemien, živ, simpatičen, ved« no eleganten, glasovno in spevno izboren ter z vso kreacijo efektno stilski. Gdč. So« zumova je zlasti od 3. dejanja prav imenit« na Mimi. V prvih dveh slikah je Mirni še lehkomiselna in poredna, kar Rozumova zabrisuje na škodo izpestrenosti svoje par« ti jc. V splošnem je Mimi ena najlepših nje« nih kreacij. Nov je bil CoJlin g. Zatheja. V igri prav dober, v celoti velesimpatičen. m
mu filozof pevski kot dramatičnemu basi« stu ne leži posebno. G. Zathey je močan predvsem v ostrih karakterjih brez sladkih kantilen.
Vobče je bila predstava prav animirana; orkester pa vc pač sam, da ni na višku.
«Boheme« smo čuli na največjih odrih in tudi doma žc tolikokrat, da uporabljamo zanjo pač strožje merilo, kakor kdorkoli iz« med tovarišev v kritiki. Strokovna komisija pa bi dala prav nam, ki pišemo dosledno resnico tako glede te predstave, kakor vob« če glede prav vsega, kar smo pisali doslej o umetniškem in gmotnem gospodarstvu pri naši ooeri.	F. G.
Iz ljubljanskih gledališč. V operi gostuje danes g. Darian v »Traviati*; jutri, na Jožefovo ob 3. uri se uprizori pri anižt-aih cenah »Don Juan« v običajni zasedbi. V drami bo danes premiera drame Leoni-da Andrejeva »Misel*. Režira g. Skrbin-lek, ki igra tudi glavno vlogo. Dalje nastopijo gospodje in dame Rogozova. Medvedova, Rogoz, Ceaar itd. Jutri na praznik se prizori zopet Hamlet z g. Rogozem.
Orkestralno društvo Glasbene Matice priredi dne 2. aprila svoj simfonični koncert, na katerem izvaja po l Handlovo, Debussijevo in Beethovnovo skladbo. Dne 6. aprila se vrši dobrodelni koncert na korist Dečjega m materinskega doma. Spored obeh koncertov, ki se vršita v Union-ski dvorani, objavimo prihodnje dnL Društva prosimo, da se na ta dva datuma ozi-rjjo,
Marijonetno gledafšče »Atena. v Mladiki. Poccijeve »Čarobne gosli«, katere smo videli v nedeljo, so kaj prikladen in ljubek marijonemi komad, katerega gledalec ne pozabi izlepa. V središču igre stoji nagajivi Gašperček, katerega odpravi go-spodar na kmetih s tremi krajcarji po sveta Revež ne ve kam b! ž njimi ln pride v gozd, k]er ga nagovori starec ki Ima čudodelno moč nad ljudmi in njihovo usodo. Temu izroči Gašperček bakrene novce in dobi zanje čarobne gosli, ki imajo to lastnost, da omamijo s svojo godbo vsakega, ki jih posluša Najprej sreča Gašperček Žida s kravo. Začne mu goslati v gozdu. Izraelov sin se vrti in ne čuti, da ga godba prevzema ia opaja do trudnostL Krava pobegne, sam pa leie na zemljo in zaspi. Mod tom prideta dva lopova in ga okrado-ta. Ko se žid zbudi, opazi s strahom, da mu je nekdo pobral denar. Poda se na sodišče, kier zatoži Gašperčka da ga ie on okradel Gašperček pa je med tom postal na dvoru imenitna 06eba; s svojo sladko godbo Je tako raznežil kralja, da ga ie ta povzdignil v plemenitaški stan ln mu velel izplačati lepo svoto dukatov. V nesrečo pa se vname Gašperčku srce za kraljevo hčer. Svira ji podoknico. Pri tem ga zalotijo, vjameio in vržejo v ječo. V nesrečo pa mu odvzamejo čarobne gosli, tako da postane Gašperček brez godala nezanimiva hi brezpomembna oseba. Ker ga je žid obdolžil ropa, ga sodišče obsodi na smrt na vešalih. Že se pripravljajo, da obsodbo iz-yjrše, kar pade Gašperčku v glavo reSlaa
Vesel konec v filma
Pravljice so za otroke. Otroci so ču9tve« ai, naivno«kruti, optimistični in polni med« sebojnih nasprotij — otročji pač, ker jim manjka realnost in izkustvo. V pravljicah, ki so pisane za otroke, se zato vedno doga« jajo nepričakovani, nemožni in neresnični dogodki; toda preko vseh nesreč in kata« strof pomaga končno deus ex machina in
Največji O i P k U S sveta Albami je dežel!
Njega atrakci;e moiete videti od srede
18. marca dalje v krasni cirkuški drami
»Liubav je moč žena*1
v glavni vlogi ztlo pozn-ma filmska umetnic«
Fern flndra
Rezervira te si vstopnice telefonično št 730, katere dobite brez truda v pisarn';.
Predstave ob 4., pel 6., po! 8. in 9 uri. —— Mladini neprimerno!
Kino ^LJUBLJANSKI DVOR*.
vsaka pravljica konča srečno in zadovo« Ijivo.
Skoraj bi lahko trdili, da je film prevzet «ve6eli konec« iz pravljice. Prvi, ki se fabri« cirali filme, so bil tehniki in iznajditelji, ki jih je interesiral zgolj problem živih slik. Njihovi filmi so bil pravzaprav poskusi, id so služili znanosti. Za njimi so prišli tr» govci in podjetniki, ki so od iznajditeljev odkupili patente, da so jih eksploatirali. Ni« kakor ne mislimo zmanjševati njihovo velik« zaslugo za razvoj filma, zakaj oni so spa. znali zabavno plat filma, spoznali so, da si publika ne želi samo fotografsko analizira« nih dejanj in brezveznih prizorov, marvoč povesti in dram. Povesti pa spadajo v lite« raturo. In z literaturo niso imeli omenjeni podjetniki nobenega drugega stika, kakor onega, ki so si ga ohranili iz zgodnje de tinske dobe, t. j. poznali so le pravljico, ki so jih čuli in brali kot otroci. Zanje je vsa literatura obstojala Ie v pravljicah. In tako so si stvorili recept za takratni film, v katerem je vladalo le čuvstvo, naivna kru« tost, nelogičnost h koncu pa se je vendar vse izteklo srečno in v splošno zadovolj« stvo. Nehote in nevede so podjetniki na ta način zadeli okus svoje prve publike, ki je obstojala po večini iz neizobraženih, primi« tivnih, naivnih, otroških gledalcev.
Nerazumljivo je le, če gledamo nazaj na 251etni razvoj filma, ki je v tej dobi napre. doval neizmerno, da je kljub sodelovanju pesnikov, dramatikov, upodabljajočih umet« nikov, učenjakov in muzikov ostal na zno. traj skoraj na isti višini kot v početku. 1» rmed deset filmov, ki pridejo v promet, jih je še danes vsaj osem, ki so zrežirani in in« scenirani po primitivnem, neokusnem vzglc« du pravljic.
Glavni krivec teh razmer je Amerikav kjer je tekla zibka moderne filmske indu« strije. Mirne vesti lahko trdimo, da ja v Ameriki 99 odstotkov občinstva nedostopne gt moderni filmski drami, zajeti naravnost ii življenja. Tam preko se navdušujejo za realno, iivljensko dramo, ne pomislijo pa, da vse njihove storije z morilci, rešitelji in nenaravnimi zapietliaji bijejo življenski lo« giki v obraz. V naslednjem podajamo ane« kdoto, ki pa je žal resnična: Ko so v Arne« riki videli nekaj dobrih evropekih historij« skih filmov, so se neki filmski librettisti po. nudili neki veliki tvornici, da bodo napi« sali tekst za film «Maria Stuart«. Ravnatelj je bil vzhičen in je takoj naročil velikanski monumentalni film »Marv Queen of Scots« v desetih aktih. Ko je dobil libretto v roke, pa je bil joj: storija se je končala slabo! Ravnatelj je seveda brezpogojno zahteval da se morata na koncu Maria Stuart in Mor« timer poljubiti. Avtorji so besneli, ravnatelj je bosnel in končno se je morala stvar po« ravnati pred sodiščem, ki je ravnatelja prl> sililo, da je moral dramo kupiti. Film pa tvornica še do danes ni izdelala in ga naj« brž nikdar ne bo.
Pa ne samo ameriška, tudi ostala filmska produkcija se do danes še ni osvobodila nesrečnega »srečnega konca«. To bi bilo še kolikortoliko razumljivo, ker je Amerika sleherni firmi najzaželjenejši trg. Toda film in njegova publika sta že preveč napredo« vala, da bi se dala še nadalje varati; življen« ska logika je pač ta, da tragična zgodba konča pač tragično, da je zgodba iz živ« Ijenja brez konca (ker teče življenje vedno naprej) in da konča edino vesela zgodba veselo. V Ameriki so začeli že uvidevati, da tako kakor doslej ne bo Slo več aanrej. Upamo, da se bodo tudi evropejska film« ska podjetja kmalu osvobodila primitivnih in anahronističnih navlak, ki razvoj filma le aa vi rajo.
je senzacija nad senzacijami
1432-a
misel: kakor vsak obešenjak. Izrazi Ga« šperček željo, da mu poslednjič dado v roke gosli. Ko potegne z lokom, začno vsi krog njega plesati. Veselje je baš na vrhuncu, ko poseže vmes starec, ki prestavi Gašperčka zopet v svoi svet, kjer mu odvzame čarobae gosli, ker jih Je zlorabljal.
V	nagrsdo pa mu pokaže nevesto, kmečko dekle, kateremu je šaljivec obljubil zakon ' predno je šel od svojega gospodarja s tremi krajcarji po svetu. Tako se zgodba srečno izteče. — Igrale se je dobro, mestoma nekoliko pretiho. Predstava Je bila izpopolnjena z godbo in petjem. Scenerija, kakor cbičajno na višku, tekst prevoda Je precej dobro izpiljen, le tujke naj bi se po možnosti omejile, ker jih deca ne razume. Marijonetno gledališče je sedaj dobilo ga« lerijo, na kar njegovo publiko posebej opozarjamo.
Vijollnsk! vlrtnoz in konservatorfisk! prof. Jan š I a i s sodeluje dae 19. marca na slavnostni aicadertiji, Id jo prired! akademska Orjuna v Filharmonični dvorani. Odlični umetnik in izvrstni pedagog si je izbral za svoi nastop dva komada slavnega skladatelja Win:avskeca in sicer Romanc« ter Mazurko. Na klavirju ga spretn'ja profesor Janko Ravnik ta oba odlična umetnika nam jamčita za p o po len umetniški užitek. Akademija začne ob 10. iri ter so vstopnice na razpolago v Matiesi knjigami.	680
VIL muzikalno predavanje za mladino.
V	nedeljo dne 22. marca ob 11. uri dopoldne se veši y Filharmonični dvorani VIL
»JIJTRO« & 66
a
4
Sreda 18JIL 1925
Domače vesti
, TlsVivjd zakon pred skupščino. Načrt tiskovnega zakona je že predložen Narod-ji skupščkf. Predsedništvo skupščine je takoj odredilo razmnožltev načrta.
*	Iz sedita službe. Preteče«! tedefi sta pološfia pred višjim deželnfm sodiščem v LJubljani z dobrim uspehom sodnijski Izpit Z2. dr. Vlado Muki in Franc G o r e n c iz iiarfoora. Dr. Vlado Muha je brat predstojnika dotajelendavskega sodišča g. dr. Miroslava Mnhe, ki js bH pred kratkem preme-SEen k sndbenemn sto!a v Zagreb. Oba brata sta vrla narodnjaka in sinova tužn.3, sedaj zasužnjene Istre, a e. Gorenc Je z Do-lenjskeza. Obema Iskrene častftke!
*	Zagrebška trgovska zbornica za svoje srradniitva. Pokojcinski fond trgovske in ebrtniške zbornice v Zagrebu zgradi na Trgu 39. oktobra palačo za svoje uradništvo. Z zgradnjo se prične letošnjo pomlad. Pri tej priliki omenjamo, da je mestna občina zasrebša Izdala v zadnjih mesecih 60 stavbnih dovoljenj za mrve gradnje.
*	Muzej kralja Patra. V smisin sklepa ministrskega sveta h država odkupria Pavio-vleevo vilo aa Topčiderskem brdu v beo-ssra&fci okoHd, v kateri je ti mrl blagopokoj-fil kraij Peter-Osvoboditeli. Vik se bo preuredite v muzej, posvečen Imenu velikega pokojnik*. Ureditev mttzeja ie izročena rnl-»istrstvu prosvete, ki Je nalogo poverilo posebnemu odboru, kateri je že pričel s pri-pravfjafrrrml deli.
a Honorar za nadure aa srednfh šolah. Ker Je izredni kredit v znesku 2,000.000 dinarjev' izčrpan, je ministrski svet dovolil »friistrstvu prosvete nov kredit v znesku 6.000.000 Din v svrho izplačila honorarjev za nadure srednješolskim profesorjem,
*	? Društva finančnih koncertnih uradnikov na Slovenskem« ima svoj redn! občni zbor dne 21. marca t 1. ob 3!). uri pri Mraku v Ljubljani. Rimska cesta 4.
i Postal čakovnl zavod v Ljubljani je spremenil svoj naziv ter se na podlagi tozadevnega odloka g. ministra za pošto In brzojav odslej imenuje cPoštna hranilnica kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, podružnica Ljubljana*, oziroma ePoštanska štedfonica kraljevine Srba, Hrvata i Slo-veaace, filiala Ljubljana®. Enako sta spremenila svoje dosedanje nazive tudi ostala dva poštna čekovna zavoda v Zagrebu ia Sar&ievn.
e Starina kosa. Na Erzslju pri Vipavi v zasedenem ozemlju je umrl v nedeljo v starosti 72 let posestnik, g. Andrej Polj-šak iz znane narodne in napredne Poljšakov« rodbine v Šmarjah pri Ajdovščini. Pokojnik ja bil veselega značaja, izvrsten pevec, kakor tudi vseh njegovih 9 bratov, ki so biii splošno spoštovani. Pogreb se vrši danes dopoldne.
*	Smrtna kosa. V ponedeljek je nntr! v Mariboru v 54 teta starosti nemški trgovec Schetdbach, posestnik tn knjigarnaT. Umrli je bil svoječasno občinski svetnik.
*	Dvojni tir sa progi Beograd-Zldanmost. Po temeljitem proučavanju terena so biH nedavno v prometnem ministrstvu dovršeni načrti za izgradnjo dvojnega tira na železniških progah Boograd-Zktanmost in Beo-strad-Skoplje. Pripravljalna tehnična dela so že končana.
*	Sajenje tobaka v Sloveniji. Uprava monopolov Je izdala objavo, s katero se že z« tekoče leto prepoduje sajenje tobaka v Slo-voaiji. Kakor doznava »Tabor«, se je vsled tega poslanec dr. Pivko podal k šefa mo-nopolske trprave, ki je poslancu pojasni! odredbo s t#m , da se j« zaradi bližine meje vrSilo tihotapstvo s tobakom, da je prodaja tobaka v trafikah zelo padla, ker so sadila kadili lastni tobak in da je tudi kvaliteta v SiovetiiJi pridelanega tobaka slaba. Vse io je monopolsko upravo napotilo, da je ukt-tiila gojenje tobaka v Sloveniji in na Hrvatskem. Poslanec dr. PJvko je proti ukrepu poslal finančnemu mlr-istru protest, ki ga je v nvaJevanje priporočil minister dr. Žerjav in podpisal tudi minister Pribičevlč. Upati je, da se za letos nasadi še puste, zi kasneje pa težko, ako bodo omenjeni nedojtatki trajali šs naprti.
*	Soiuce in mrai. Četudi imamo lepe eotačna dneve, tožilo Ljubljančani o hladne« vremenu, ki res precej spominja na pravo sitno. Iz Slavonije kt Srbije prihajajo eelo poročila, da je v zadnih dneh zapadel fcmkaj visok sneg. V Djakovn je v nedeljo PoboK ts eeH ponedeljek močno snežilo. M»ogo snega je padlo v Gorskim kotaru.
ne Donaju, v Pragi, v Fraticfji in eelo v nekaterih krajih Italije. Pri nas pa sije zlato solnce, k mrzel severni voter nam kvari
spomladansko razpoloženje.
e Morilec Clč v Maribora. V petkovi številki našega lista smo prinesti vest Iz Maribora o poskušenem begu morilca Franca Ciča. Kakor nam naknadno poročajo Iz verodostojnega vira, je b!l Clč dne 11. t m. izgnan iz Avstrije ta oddan obmejnemu komisarijatu na Jesenicah, kjer je bil identificiran in takoj prepeljan v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Med potjo nI nikjer skuša! pobegniti.
*	Za povzdlgo Zagreba. Te dni je zboroval zagrebšld regulacijski odsek, ki je rešil celo vrsto načrtov za tlakovanje cHc, zgradbo novih palač, za olepšavo mesta ta nasadov. Največji stavbi, k1 jih bodo še ktos zgradili, bosta palača glavnega ur*da za zavarovanje delavcev in štirinadstropna zgradba pokojninskega zaklada nradništva trgovske tn obrtne zbomioe.
*	Grobovi naših Junakov na Češkoslovaškem. Češkoslovaško ministrstvo aa vere je izdalo uradno statlstko o številu vojaškfc grobov, ki se nahajajo po vsem Češkoslovaškem. Češkoslovaških vojakov je pokopanih 60.709, ruskih 19.463, jugosiovetsMfc 15.176, italijanskih 14.176, poljskih 8458, avstrijskih 6251, turških 534. ukrajinskih 495, nemških 257, bolgarskih 15, francoskih 9 in ameriških 2. Razen tega ie še 1365 vojaških grobov neznane narodnosti.
*	Ostanki mamuta v Dalmaciji? Kakor poroča splitska »Novo Doba«, so pri izkopavanju nekega vodnjaka pri selu Karaka-šica naleteli delavci na ogromno okostje luvijataeg« sesalca, baje mamuta. Uprava splitskega prirodosiovnega muzeja ie storila potrebne korake, da se s kopanjem takoj preneha. Kustos muzeja je odpotoval na Kce mesta, da pregleda zanimivo najdbo, jo fotografira ter ekrene potrebno za prenos zanimivega okostja v Split.
*	Predstavnik Rockfelterjevega fonda v Jugoslaviji. Te dni Je dospe! v našo državo predstavnik Rockfellerjevega fonda dr. Hacket, da si ogleda n«Se ndravstvene institucije. Dr. Hacket je odpotoval najprej v Spftt, kjer si je ogledal protimalarične postaje, ki se nahajajo v tamošnjl okolici. Iz Splita odpotuje v Beograd ta potem v Juino Srbijo.
*	Prošnja Jugoslovanskih tehnikov ia Dunaju. Jugoslovenski tehniki na Dunaju so nam poslali sledeči apel za slovensko javnost: O priliki velikonočnih počitnic priredi arhitektni odd. dunajske tehnike pod vodstvom profesorjev Theisa ta Thenerja na-učno potovanje preko Nemčije na Nizozemsko. Potne stroške za avstrijske slušatelje so se zavezali kriti avstrijski trgovski ta gospodarski krogi. Na naučno potovanje so bili povabljeni tudi Jugosloveni, katerim se nudijo iste ugodnosti kot avstrijskim slušateljem. Za potne stroške pa morajo skrteti seveda sami. Jugoslovenski tehniki-arhltek-t! se radi tega obračajo na vso slovensko javnost, da jim z denarnimi prispevki priskoči na pomoč ln tako vsaj nekaterim Ju-goslovenom omogoči udeležiti se tega važnega naučnega potovanja. Gotovo bi na avstrijske kroge napravilo slab utls. ako bi niti eden Izmed Jugoslovenov ne tate! prl-Ifke udeležiti se ekskurzije. Prispevke v denarju je pošiljati na naslov: Akademsko udraženje tehnlčara. Wlen IV. Karteplatz 13. — Za odbor Zoran Rant, cand. ing. — t. i. tajnik
*	Hrupni prizort ▼ osjeikem občinskem svetu. Na predvčerajšnji sej občinskega
sveta v Osijeku je prišlo do viharnih prizorov. Podžupan Sram je pozval komunistične občinske svetnike Polzerja, Schneiderja in Zimmerja, naj zapuste posvetovalno dvorano, ker so njihovi mandati aa podlagi zakona o zaščiti države razveljavljeni. Omenjeni občinski svetnik! so protesth-aK ter niso hotel! zapustiti dvorane. Ko so še po tretjem pozivu ostali na svojih eiestth, je podžupan sejo prekinil ter pozval straio. ki je reritentno trojico odstranila iz dvorane.
*	Smrt v tujini. V N«wyorku ie dne 24. februarja umrla gospa Marija Krištof, splošno znana med tamkajšnjimi Slovend, saj )e marljivo sodelovala pri vseh slovenskih društvih ter se zlasti odlikovala kot izborna pevka. Pokojna je bila rodom Iz Osltaice na Dolenjskem, hči tamkašnjega nedučitelia. V Ameriko se je Izselila pred 17 teti.
POZOR
Oposarjate ae, da eden par acnvte z žigom Ia znamko jrdečo, modro ali zkt«)
»ključ«
kaker R!rf» pari drijfh: Kupite e^en per ta preprtttiite se. — Negavlee hrte. itja .kijnf" so ponarwe«e.
9t-i n
Parlsetta
največji do sedaj izdelani film
* 30 dejanjih. 1402-a
*	Aretacija omladnca Bogovlča. V ponedeljek ponoči je bil na savskem zagrebškem kok>dvorn aretiran član Hanso I. Bogovič, znan iz procesa, ki se je vrši! pr«»d zagrebškim sodbenim stolom v zadevi pretepa ta domoMrar;a kavarne »Central« v Karlovcu. Bogovič je bil še isto noč izginil iz Karkrv-oa, dočfo; so bili ostali aretiranci obsojeni. Bogovič se je z osebnim vlakom iz Zidanega mosta pripeljal v Zagreb, kjer ga je polidja spoznala ta aretirala. Pri njem so našli nabasan revolver.
*	Zakopan zaklad. Ob priliki kopanja nekega kanala so našli te dni v selu Tukzu v DalmadJi lonec štetega ta srebrnega denarja iz 18. stoletja v teži 5 kilogramov. Selja-kl so denar hitro raznesli, k 128 komadov je ie prišlo v roke ža«darmeri]i. Novci so iz 1711. ta 1737. leta.
*	Ustrelil se Je v Zagrebu tamkajšnji trgovec Josip Rothmfllkr, oče šestero otrok. Predvčerajšnjim ga j« hčerka naila mrtvega v postelji. Pognal a je kroglo v glavo. Finančne težkoče so ga pognale v smrt.
*	Mačke požrle mrtveca. V selu Sv. Jura j pri Bečkereku so »sili te dni v zapuščeni sobi truplo tlabGtKrme ime Drag* Pakla-nov. Truplo, ki je pribUino dva meeeca ležalo v sobi, so mačke skoraj popolnoma požrle. Bksns žtn« nI nikdo pogrešal In so se njene mačke, M so bite v stanovanju zaprte, hranile k z mesom trupla.
*	Otrok s tremi rokatel. Pri MSjevdh v Hercegovini je neka kmetica rod *a dete s tremi rokami. Tretja roka je na plečih. Porod je bil težak i« jc fen* na porodu umrla. Dete je slabo racvtto in sajbrie ne bo ostalo pri življenju.
*	Samomor mlade dijakinje. V Skoplju se Je ustreiila dijakinja osmega razreda tam-kajtnje gimnazije Jelena Milkovič, hčerka polkovnika Milkoviča. Motiv samomora nI sna«.
*	Tragična smrt ameriškega Slovenca. V Ckvelsndu se je dne 25. februsrja smrtno ponesrečil 41 let steri Jakob 2ek, rodom iz Slavtae na Notranjskem. V plavžu mu je težak kos železa priletel na glavo ia ga na mestu ubil. Ponesrečenec je zapustil ženo in devetero otrok.
*	Originalni poizkus samomora. V Travniku je vzbudil te dni veliko sensacijo originalen poizkus samomora, kl gn je hotel izvršiti 38-letni trgovec Jovo Mirkovič. Ker je mož zabredel v velike doigove, je končno sklenil, da izvrši samomor. Nastavil je k ustom steklenico bencina ta ga izpH skoraj pol litra Od silnih bolečin s« je pričel zvijati ta domačini so takoj obvestili polidjo, Id j« nesrečneža prepeljala v bolnico. Nesrečni trgovec je sicer okreval, izjavil pa je. da takega eksperimenta ne bo nikoli več izvajal.
*	Vlomilcem v poštni nrad v Kranju na sledu? Okrog vlomilcev v poštni urad v Kranju se mreža vedno bolj zožuje. Kol kor se ]e zamoglo ugotoviti doslej, so se svedrovci prvi hip v tetini obrnili v hribe ter hoteli kolikor mogoče hitro pobegniti čez mejo. Vendar pa so se pozneje ustrašili orožnišklh patrulj, katerim bl sigurno padli v roke, in se raje umaknili po stranskih
Van Kaster kakao
mazikalno predavanje za mladino ta sicer ped naslovom »Začetek slov. umetne glaske«. Cel razpored Je prav za prav prevzel prof. dr. Pave! Kozina s svoj m kvartetom v katerem sodelujejo Peter Burja, dr. Komo«, Berlot ta Kragelj. Poleg kvarteta nastopi še njegov učenec basist Pavlič Josip. Spored sam, na katerem je zastopana cela vrsia naših najstarejših skladateljev, •ki so takorekoč orj i ledino naše zboiov-ske literature, poleni od Potočnika In Fiajšntaoa pa tja do Nedvsd.i ta Foerster-ja, nam pojasnjuje prof. Pavel Kozina. Programi za to muzikalno predavanje so na razpolago v Matični knjigarni
Cerkven koncert v stolnici priredi v pondeljek dne 23. marca ob pol 8. ari zve-5er stolno Cecilijtao društvo. Na sporedu so kbrane orgelske skladbe, ki jih bo izvajal ravnatelj stolnega kora Stanko Premrl, in pevske točke deioma iz starejše, deloma iz novejše slovenske cerkvene glasbene literature, ki jih bo pel stolni pevski zbor. Vstopnice ta sporedi z besedilom se dobivajo v Jugoslovenski knjigarni	575 Slikarska šola v Osijeku. Društvo za pospeševanje umetnosti in znanosti v Osijeku Je otvorfio dne 1. marca šolo za upodabljajočo umetnost, ki se nahaja v prostorih tamoiaje realne gimnazije. Na zavodu poučuje cela vrsta strokovnih profesorjev, ki predavajo splošno in ornamentalno risanje, perspektivo, figuralno risanie z anatomijo človeškega telesa, arhitekturo, estetiko ta zgodovino umetnosti
Stadija o pisatelja DonadinUa. Mladi farvattU publicist Ivam Italsgč lo savku
izdal brošuro o književniku Ulderiku Do-nadiniju. ki je umrl lani. Delo je pisano z resno kritično metodo. Nevistlč nam podaja V njem pozitivne In negativne momente Iz Donadlnljevega ustvarjanja ter pripravlja še več sličrtih študij o književnikih. Med drugim tudi knjigo o Ivanu Cankarju.
Kulturno-progvetni odsek Sokolskega društva v Središča priredi na Jožefovo, dne 19. t. m. ob 7. zvečer predavanje o Sokol-stvu ta sokolskl klejl. Predava br. J. Culek. Udeležba za članstvo obvezna, prijatelji dru. štva so vabljeni, da prisostvujejo. — Po predavanju je čajanka. — Zdravo!
Ruska plesalka ▼ Novem Sada. V sredo 18. t. m. priredi roška plesalka Solovjeva, ki Je že!a na svoji pravkar dovršert turneji po Frandjl ta Nemčiji velike uspehe, plesni večer v Novem Sadu. Prostor Je dalo na razpolago tasrošnje Narodno gledališče.
Lep uspeh člana zagrebške opera oa Dunaju. V dunajski državni operi je proiH četrtek nastopil član zagrebškega opernega gledališča g. Drago Hržlč v vk>ft Verdijevega »Rigoleta«. Pevec je bil od občinstva ta kritike zelo ljubeznjlvo sprejet. »Neue Frrie PTesse« hvali Hržičevo tenorsko pobarvano višino, vsi Usti pa enogksno pov-darjaJo, da je bila njegova kreadja zek> dostojna ta lepa. Baritoni« je bil dekžen burnih aplavzov ter se Je moral večkra* pojaviti pred zastorom.
Iz dunajskih gledališč. Spored Bnrffthe-atra obsega ta teden Davesovo veseloigro »Katakomb««, ponovitev Qaltworthyjeycga
»Okna«. Shakespearjevo dramo »Ukročena trmoglavka« ta »Se« kresne noči«. — Dr-iavna opera Izvaja: Cavallerio rustlcano, kjer gostuje v vlogi Santuzze pevka Pau!y-Dreseen iz K51na, Manon, Hoffmarnov» pripovedke ta Mojsterske pevce norimberške. — Voiksopera hna na repertoarju: Tisoč ta eno noč. Ptice, Wagnerjevega Večnera atom ar ja itd.
Gledališče »Sarak Bernhardt« v Parizu. Med dediči slavne pariške igralko Sare Bernhardtove ta med pariško občino je že delj časa tlel spor radi usode tega zavoda. Pokojna umetnica je namreč napravila s francosko občino pogodbo, glasom katere H Je bilo dovoljeno aporafrljati prostore biv-iega »Theatre des Natlons« do kta 1928. Ker pa je Igralka med tem umrla, je hotela pariška občina dedičem pokojnlce odvzeti io pravico. S tem se Je zapletla v dolgotrajno pravdo, kl je pravkar končana ter daje pravico do Imenovanih prostorov stan stavne Igralke, kt bo vodU savod do pogodbenega roka.
Skakespeare t Relnhardtovl tascena-eW na Dunaju. Na Danaju igrajo Shakespe-areja sedaj na dveh odrih: v Burgtheatru ta pri Retahardtu. Burgtheater dak Hamleta. Sen kresne noči ta Macbetha. Retahardt pa ▼ svojem Josefstadtskem gledališča Sen kresne noči ta Kralja Leara. Premijera zadajata te bila v soboto zvečer i« je imela neobičajen ospeh. Leara je igral Evgen Klfipfer, Gloucertra Oskar Homolka, Corn-walk Jakob Feidhammer, Regaao Marija rein. OooerOo pt H«rta Hageo.
potih' zopet v dolino. Policija je s polno paro na delu ter je prav mogoče, da se y nekaj dneh Izvrši njihova aretacija,
Iz Ljubljane
n— Prapor Akademske Orjnne, ki ga bodo razvfH jutri, v četrtek, je razstavljen pri tvrdki »EHta« v Prešernovi ulici Okusno izdelani prapor je naredila te posebne prijaznosti gdč. Mila Permetova. Pri tvrdki Magdič na Aleksandrovi cesti je razstavljen trak, ki ga pokloni zastavi knmica ga. Mo-horičeva.
u— L elitni ples akad. kluba »Orjana« v Ljubljani. Povodom slavnostnega razvitja prapora, ki se vrši v četrtek dopoldne pred univerzo, priredi akademski klub «Oriuna» elken ples v prostorih Narodnega doma. Pričetek točno ob 20. uri. OficUe!n! sprejem traja do pol 21. Svira orkester Sokola L Event. reklamacije se sprejemajo vsak dan od 12. do 14. ta od 16. do 18. ure v kavarni »Emona» I. nadstropje.	5 82
u— Mastna Orjuna Sv. Peter - Vodmat ima v sredo dne 18. marca t m. ob 8. uri zvečer zabavni sestanek v res evraciji pri južnem kolodvoru g. Mikliča, Kolodvorska ulica. VtbJmo vse bra*e ta sestre, kakor tudi vse naš« somišlfenike, da s« sestanka polnoštevilno udeleže. Zdravo.	571
u— Mestni četnlškl odbor OR-JU-NA v Šiški oj»zarja vse četnike, kakor tudi ostalo članstvo, da Js v četrtek dne 19. t. m. zbor ob 9. uri 30 min. na trgu pred občino v Šiški, odkoder odkorakamo skupno v Ljubljano k razvitju prapora Akademske Orjune.
u— Akadtmlja abstlnenčnega krožka obeh državnih učiteljišč v Ljubljani. Preteklo soboto popoldne ob 5. uri Je priredil abstinenčni krožek, kl so mu člani gojenci ta gojenke obeh državnih učiteljišč pod vodstvom prof. Verbiča, lepo uspelo akademijo v telovadnici na učiteljišču. Akademijo ie otvoril gojenec Slokan kot predsednik krožka ta pozdravil vse navzoče. — Pod vodstvom prof. Adamiča je zapel mešan zbor Adamičevo «V snegu» dovršeno in z globokim umevanjem pevskih fi-nes. Vrstile so se nato točke orkestra, solistov in violine s klavirjem, vse dobro naštudlrano ta lepo predvajano. S pravim občutkom je prednašak neka gojenka govor alkohol - strup. Zaključek akademije so tvorile Mokranlčeve: «Osu se», ki jih j« zapel mešani zbor. Med pevskimi točkami so nastopili tudi gojenci I. letnika s prostimi vajami ta gojenci višjih letnikov z vatami na bradlji pod vodstvom prof. telovadbe Bajžija. Tudi telovadni nastopi so bili dobri ta so pokazali, da je med gojenci več dobrih telovadcev ta da se telovadba na učiteljišču resno goji
u— Na čast vfem Pepcam ln Pepetom priredi Dramatični odsek naprednega društva za Kolizejski okraj v četrtek dne 19. marca ob 20. uri v salonu restavracije pri «Levu» družabni večer. Spored:« Trije tič-kl, burka v 2 dejaniih: komični nastopi: šaljiva pošta; amerlkanska ženitev; ples in prosta zabav«. — Odbor.	567
u— H. plesna tekms v LJubljani. V soboto zvečer se je vTšik v kazlnski dvorani II. plesna tekma v Ljub'jani. Priredil |o je Klub plesovodii; udeležilo s« j« je 7 parov, vsi dobri plesald; 6 parov je bilo iz Llub-ljane, a 1 par Iz Kranja. Jury so tvorili plesni učitelji iz Ljubljana In iz Zagreba. 1. diplomo »ta prejela g. Michieli ta gdč. Sfiligojeva; 2. diplomo g. Seunig in gdč. Furlanova, 3. diplomo pa g. Premelč ta gdč. Severieva. Kakor lani pa se tudi letos del publike ni docela strinjal s strokovno razsodbo. Po tekmi se i« razvil jako animiran ples, kl Je trajal do zgodnjega jutra. V minuli sezoni je bilo v Ljubljani 28 plesnih tečajev ta se menda v vsej Jugoslaviji v Ljubljani pleše največ. Zato se je videlo v soboto mnogo prav dobrih plesalk ta plesalcev modnih plesov.
u Pod Rožnikom pri Ljubljani je praznovala svojo 50-letnico 16. t. m. ga. Jelica Felicijan. Narodno zavedni ženi kličemo: Na mnoga leta.
u— Umrli v Ljubljani. Včeraj »o bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Matild« Za-bukovec, zidarieva hči, 1 din. — Alfonz Auersperg, sin pisarniškega pomočnik«, 5 kt — Feliks Fras, krojaški pomočnik, 27 kt. — Marija Mohar, kuharica, 54 let. — Janez Rebolj, novorojenček, nadučiteljev sin, četrt ure. — Marija Sodnikar, delavčeva žena, 66 let.
u— Polic J:ke prijave. Od pondeljks na torek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek pijanosti, 3 prestopki cestnega policijskega reda 1 prestopek godbe brez dovoljenj«. Aretacije so ie Izvršile 3 in sicer: 1 radi suma tajne prostitucije in 2 radi krošnjarjenja brez dovoljenja.
u— Ponesrečen kolesar. V pondeljek popoldne se je peljal delavec Anton Šinkovec s svojim že nekoliko nalomljenlm kolesom po Zaloški cesti. Ko Je prlvozil biizu poslopja bolnice, s« mu k kolo nenadom« strlo in Šinkovec Je pade! tako nesrečno na cestni tlak, da se i« močno ranil po glavi ter padel v nezavest. Utrpel ie pri tem bržkone tudi notranje poškodbe. Mimoidoči pasanti »o ga nato s pomočjo bolniških gtrežajev prenesli v bolnico.
u— Ubegel tat. 24-ktni strojarski pomočnik Alojzi Haas i« te dni odpovedal svojemu gospodarju Matteju v Zg. Siškt službo. Predno pa j« odšel, si je oskrbel Iz gospodarjeve zaloge 10 jerhastib kož ta rjavo kožnato suknjo v vrednosti 4000 Din, nato pa brez sledu izginil. Poitenjakovlč le najbrže pobegnil v Avstrijo, odkoder Je dom«.
Iz Maribora
a— Subvencije mariborske obShta. Iz k-tošnjega proračun«, kl je pričel s tem mese-eem. Je dala mariborska občina sledeče podpore Iz naslova socijetaega skrbstva, znanosti, umetnosti In prosvete: odboru za spomenik v Kumanovem Din 500, zadrugi »MoJmlT« Dta 1000. županstvu Medvode pri Ljubljani za ponesrečence pri povodnji 1000 Dta, slov. dijaški zadrugi na Dunaju, v Pra-ll akad. društvu »Jugoslavija« v Brnu ta akad. central sodp. društvu v Ljubljani,
Krema za čevlje „NE0SAN"
Ja plad Izkuatav vae desetletij
vsakemu j» 1000 Din, muzejskemu in zgod. društvu v Mariboru 5000 Din, pedagoškemu krožku 250 Dtn, Glasbeni Matid 12.000 Din, Ljudski univerzi 3000 Din, Ljudski knjižnid 15.000 Dta, Studijski knjižnici 100.000 Din, ter zastonj prostore v kazini ta Narodnetnn gledališču 200.000 Din. Okrog 10.000 Dji pa je že rezerviranih za podporo eventuetaih drugih občekorlsmih kulturnih in socijataih potreb.
a— ProL Jlranek v Maribora. V ponedeljek zvečer je prispel v Maribor prot. Ji-ranek s svojo hčerko Iz Sarajeva kjer je Imel lepo uspeli koncert Smetanovih skladb. Tudi v Zagrebu je Imel »mfster« Jartaek tolik uspeh, da ga je naprosil koservatorij ie sa en večer, ki ga priredi po mariborskem koncertu, kateri s« vrši danes v Kazini. Mariborska javnost j« 'zkazala odličnemu gostu vso pozornost. Svoje prireditve. kl so bile sicer že napovedane na sredo zvečer, so razne korpor«cije preložile, pa tudi Narodno gledališče je odpovedalo svojo predstavo za ta večer. Pričakovati je torej, da se bo mariborska publika prav častno odzval« v«bi!u Glasbene Matice, Češkega kluba ta Jugosl.-čsl. Lige za obisk koncerta.
a— Mariborsko učlteljstvo na delu. Ker prosvetnemu referatu pri mariborskem vel. županu primanjkuje uradnikih moči. se je marfoorsko učiteljstvo hvalevredno odzvalo proSnji višjega Ijudskošo'skega nadzornika Schella, da mu v prostem času pomaga izdelovati grmade aktov, ki so se nakopičili pri oblasti.
a— Orjuna Maribor ima danes ob 7. uri zvečer izredni četnlškl ses anek radi važnega dogovora. Bratje četnikl udeležite se polnoštevilno v tajništvu Narodni dom. — Glavar.
a— Zveza pevskih društev poziva svoje članstvo, d« se polrvoštevtfrro udeleži današnjega koncerta prof. Jiraneica iz Prage v kaztaslri dvorani. Za predsedstvo: Djtela.
a— V tečaj češkega Jezika, ki ga pripravlja Jug.-čsl. Liga v Mariboru, se je priglasilo že 35 oseb. Poučevala bo gdč. Švecova, učiteljica češke šok, ob petkih ali sobotah, kakor bo pač udeležnikom bolj prijalo. Da te to ugotovi, sklicuje Liga v četrtek 19. t. m. ob 11. dop. sestanek priglašenih v Čitalnico (Narodni dom l). Nadaljne prigla-se sprejema urar Burei v Vetrtajskl alld. Pouk prične še ta teden.
a— Škrlatica je zopet IzbTuhnUa v Dežjem domu, kl je kontutnaciran.
a— Okraden gledališki Igralec. Mariborski tatovi so postali brezobzirni. Včeraj no odnesli igralcu Ridovanu Zelezniku obleke v vrednosti 8000 Dta.
a— Požar v škofijski palači Včeraj okrog osmih zjutraj je izbruhnil požar v drugem nadstropju Škofijske palače. PožaT bi bi! lah. ko postal usodepolen, vendaT je pravočasno prisj>e!a požarna brarrtba in je z avtoturbto-sko brizgatao požar udušlla. Oženj j« nastal tako, da se j« vnel neki stari tram. ki se je dotikal peči v sobi drugega nadstiopja, kjer ni nihče biva!.
Iz Celja
o— Osebna vest. Za obolelega notarja g. Juro Detlčeka v Celju je postavilo deželno sodišče v LJubljani kot namestnika njegovega sina g. Juro Detlčeka, doslej notarskega kandidata v Isti pisarni.
e— Letni živinski tn kramarskl sejem se bo vrši! v Celju v soboto, dn« 21. t. m.
e— Aretirana sta bila te dni v Celju Bes-kgič Huseta ia njegova prlležrrica Helena Majhen, false Beslagič. Prvi je izvršH razne goliufcje v Kočevju, Helena Majhen pa razne tatvin« v Karlovcu. Oba je zasledovalo okrožno sodišče v Novem mestu. Oddana sta bila v zapore okrožnega sodišča v Celju.
e— Javna reklama v Celju. Mesto Celje se odlikuje v splošnem po svoji prav lični zunanjosti. Zadnji dve teti je dala večina Mšnih posestnikov renovirati svoja poslopja, k malo število Je ie takih, ki bl bila potrebna nujnega popravila ta belerja. Tem neu-mestneje je, da se vidi na vseh koncih Sn krajih mesta z raznimi reklamnimi lepaki prelepljene stene. Trpi pri tem ličnost in snažnost stavbe same, j« pa vrhu teza tudi skrajno neprimerno, da »me vsakdo lepiti svoj letak, kamor s« mu zljubi. Saj Ima mesto na več krajih postavljene za to pripravljene reklamne table, kitere edine naj bi se uporabljale za lepake. Poživlja se kom-petenera oblast, da postopa brezobzirno proti tistim o»ebam, ki lepijo lepake na neprimernih mestih, pa tudi proti onim. za koje se deia reklama.
Iz Trbovelj
t— Lovci med teboj. Preteklo nedeljo ob 2. popoldne s« je vriil pri Forteju sestanek lovcev, na katerega »o prihiteli lovci, 80 po itevilu, iz Trbovelj, Zagorja, Hrastnika, Dola, Zidanega mosta in Kumskega pogor* ja. Sestanka se j« udeležilo tudi več članov predsedstva Slov. lovskega društva iz Ljub, ljane, katerega predsednik g. dr. Lovrenčii je v daljšem poljudnem govoru očrtal po« men lovske organizacije, načel razna »ta« novska vprašanja, kakor tudi vpraianje novega lovskega zakona, katerega bo pred« ložii minister za ium« in rude g. dr. Žerjav, kot se upa, še leto* narodni »kupščini v odobrenje. Sledili »o še govori gg. Zupana in prof. Zmitka; prvi je pozival navzoče nečlan« k priatopu v lovsko druitvo, drugi pa k pristopu h klubu ljubiteljev brakov. Se»tanku sledeča amotra lovskih psov je pokazala, da ima tudi naša dolina nekaj 1«< pih brakov, kater« so vpi»ali v rodovno knjigo. Kot po»ebno»t amo imeli priliko vi« deti tudi keltakega braka, katerih pasma jc pa baje v izumiranju.
t— Neprostovoljno peš v Celje. Radi ne« •podobnega obnašanj« j« bil aretiran neki vojak iz Zagorja, katerega »o peljali včc» raj popoldne uklenjenega skozi Trbovlje v Hrastnik, odkoder ga bodo spremljali do prihodnje orožniške postaje toliko časa, ker je bil brez denarja, da jo bo primahal v Celje k vojni komandi. V Trbovljah je vzbudil v spremstvu dveh orožnikov obilo pozornosti
življenja in sveta
Angnst v. Wassermann
V včerajšnjem listu smo zabeležil
brzojavno poročilo, da je človeštvo izgubilo zopet enega izmed tistih velikih dobrotnikov in učenjakov, ki se mu rode prav poredkoma. Profesor Avgust v. Wassermann je umrl jedva 59 let star v Berlinu. Kaj pomeni Wassermann na polju medicinske vede. to lahko povedo samo zdravniki-veščaki. VVasserman-nova odkritja, s katerimi je pokojnik omogočil točno diagnozo sifilisa, so epohalnega značaja in so postavila ugotavljanje te kužne bolezni na čisto novo podlago.
Pred VVassermannom so bili zdravniki navezani Ie na lastne empirične poizkuse in niso bili nikdar v stanju ugotoviti, če in v koliko uspeva njihovo prizadevanje, da bi ozdravili sifilistične bolnike. Šele «Wassermannova reakcija« je pomagala zdravniški znanosti do sigurnosti na tem polju. S pomočio njegove metode se lahko natančno dcžene, kdo je sifilitično okužen in kdo je zdrav. Wassermannova reakcija je dalje pokazala zvezo sifilisa z boleznijo hrbteničnega mozga, ki se imenuie «te-bes» in mehčanjem možganov (paraliza). Tudi gotove vrste zvapnenenja žil in sličnih pojavov je mogoče ugotoviti s pomočjo Wassermannove reakcije.
Poleg tega ima Wassermann za medicino še druge velike zasluge. S svojo bistroumnostjo je posebno mnogo pomagal sodni medicini, katero ie podprl z analizo krvi. Veliko pozornost so vzbudila končno Wassermannova raziskovanja Pri pobijanju raka s kemičnimi sredstvi.
Wassermann. ki je bil rodom Bavarec. je bil poročen z Dunajčanko in zapušča vdovo z dvema sinovoma. Učenjak. ki je bil najprej slušatelj, pozneje sotrudnik in končno prijateli znanega prof. Ehrlicha. je podlegel srčni bolezni, ki se ga je lotila vsled zvapnenja žil. 2 njim je legel v grob eden največjih dia-gnostikov našega časa.
Podaljšanje življenja
Znani angleški učenjak sir Ronald Ross. čigar ime je ravnokar dobil velik raziskovalni zavod v Londonu, je imel pri posvetitvi predavanje, v katerem je med drugim dejal, da imajo dandanes ljudje daljše življenje kot pred par desetletji.
Tako je živel, ie nadaljeval Ross, pred 80 leti človek v Londonu povprečno 34 let in pol. danes pa 53 let in 9 mesecev. 2ivl;enska doba se je torej podaljšala za celih 20 let. kar se imamo zahvaliti stalno napredujoči medicinski zmožnosti.
To dejstvo utegne zbuditi v splošnosti mnenje, da bo z nadalinim razvojem medicine človek vse delj časa živel. Ako gre tako dalje, računajo nekateri, bodo živeli 150 let. To bi se dalo doseči že okrog leta 2000. Našel se je celo učen Američan, ki trdi. da človek bodočnosti sploh ne bo umrl, ako se bo vestno in točno ravnal po zdravniških predpisih in poklical za vsako malenkost strokovnjaka na pomoč. Dotlej bo namreč zdravniška veda že tako razvita, da bo poznala vse bolezni in vse njene vzroke. Seveda bo imela za vsako, še tako komplicirano bolezen takoj protisred-stvo pri rokah in jo zatrla v prvi kali. Zdravniki bodo coljubno podaljšali življenje vsakomur, ki bo hotel in ki bo imel za to — dovolj dinarja. Reveži bodo seveda še naprej umirali, vendar zelo. zelo kasno, bogatini pa bodo živeli večno in uživali v neskončnost vse dobrote. ki jim jih nudi njihovo premoženje.
To so seveda fantazije, ali dejstvo je, da je zdravniška veda zadnja desetletja že zelo napredovala in da povprečna starost človeka raste. Todt kaj pomaga vsa zdravniška veda. ko pa so socijal-ne razmere danes take, da paralizira splošna beda. v katero je pahnila svetovna vojna človeštvo za dolgo vrsto let. vsak napredek medicine. O uspehu napredka zdravstva se bo dalo govoriti le tedaj, ko bodo korakale vedno se izpopolnjujoče s.ocijalne ustanove v vsakem pogledu roko v roki s pridobitvami na polju zdravniške vede. Dotlej
Mate Mara:
bo pa še mnogo vode teklo v Ljubljanici. Delati je treba, da se zatro kvarne posledice štiriletne vojne, delati, da se
približalo socijalne razmere človeštva zdravstvenim, in zopet delati, da s čim največjo popolnostjo utro poti za rove pridobitve medicinskega raziskovanja.
Čudotvorni zdravnik v Pragi
Na Masarykovl obali v Pragi se že nekoliko dnj zbirajo in prerivajo množice ljudstva. To so ljudje, ki pričakujejo pomoči od čudotvornega zdravnika, ki je šele zdaj začel razvijati svoje delovanje. dasi že dolgo živi v Pragi. Čudotvorni zdravnik ni nihče drug nego ugbdni knjigarnar m založnik B. Koči, ki je čisto nenadno odkril v sebi čudovito zdravniško moč. katera vabi paci-jente od blizu in daleč.
Kočijevi uspehi so takšni, da iim v mnogih slučajih naravnost ni mogoče verovati. Če bi bil Koči v svoji prošlo-sti drugačen kakor je bil v resnici, bi morali misliti, da ima Svet zopet enkrat opraviti z rafiniranim sleparjem. Toda Koči je ugleden človek in je znan po svojem humanem socijalnsm delovanju Vse njegovo žlvljensko deb sestoji doslej iz izdajanja izvrstnih popularnih knjig, ki so kar na'boljšs vplivale .»a široke ljudske množice.
Koči je ozdravil nešteto Qj»eb na popolnoma nepojasljiv način. Mož sam trdi. da ne zdravi ne s sugestijo, ne z magnetizmom, ne potom špiritizma, ampak kratkomalo s pomočio vere. katero zajema iz sv. pisma. Njegova metoda obstoji v polaganju rok na bolnika. Na ta način emanira Koči neko toplo strujo. ki ozdravlja bolne ljudi. Seveda se ne obnese ta način zdravl:en'a pri vsakem. Kdor išče pomoči pri Kočiju. mora verovati v dobroto in pravičnost. Koči sprejema pacijente in jih leči brezplačno. Lahko si mislimo, da je naval bolnikov pri njem naravnost ogromen.
Kočijev slučaj je vzbudil v celi češkoslovaški jtvnosti velikanski odziv. 2 njim se bavijo strokovnjaki in nestrokovnjaki. Zdravniki so preiskali Kočija ln pravijo, da je njegovo zdravljenje v zvezi samo s sugestijo. Njegov način lečenja ie isti kakor način rimskih cesarjev Klavdija in Vest>azr;ana. Tudi genitalni fantast Faracelztts je v XVI. stoletju zdravil ljudi na ta način. Posebno značilno pa je. da Koči ne zdravi posameznih bolnikov, temveč kar cele skupine in da doseza pri tem čudovite uspehe.
Koncem lanskega leta je doživel neki dunajski trgovec na Češkem zelo neprijetno pustolovščino. V neki brnski kavarni se je seznanil z dvema elegantnima damama, kateri sta se mu na poziv takoj pridružili. Trojica se je imenitno zabavala v hotelu celo noč. Šele proti jutru je trgovec opazil, da sta mu prijazni, veseli in ljubeznivi dami odnesli listnico, v kateri je imel 135000 Kč. Tekal je po hotelu sem in tja. spraševal, kam sta dami izginili, kako se imenujeta, toda nihče ni vedel pojasnila o nočnih ticah. ki sta se bili zapisali za Sereno Freberger in Gust. Zaro ter jo na lepem popihali.
Obe dami sta se pozneje pojavili v Gradcu, kjer sta na sllčen način kakor dunajskega trgovca opeharili nekega Američana za 200 dolarjev. V Pragi sta nato našli še tretjo žrtev; odvzeli sta ji 5000 dolarjev. S tem denarjem sta se odpravili po svetu, v Trst. Benetke in Napulj. V Benetkah sta se morali imeti prav dobro, kajti dalj sta se fotografirati s svojim spremljevalcem na Markovem trgu. Neki budimpeštanski detektiv je slučajno našel fotografijo ter jo objavil v kriminalnem organu svojega revirja, ne da bi vedel kdo sta dami, ki krmita golobe.
Kmalu nato sta se ženski sprli. V Bol-canu sta se razšli. Spremljevalec obeh je vzel seboj Gustavo Zaro. dočim je Frebergova odšla v Budimpešto nastavljat mrežo novim žrtvam. Tu jo je detektiv, ki je dobil v roke fotografijo z golobi na Markovem trgu v Benetkah, opazil na ulici v Budimpešti in jo
aretiral. Medtem pa ie tudi Gustavo Zaro okradla svojega galantnega spremljevalca na Dunaju. Tudi ona Je prišla v roke pravice. Obe lahkoživki in sraki sta sedaj dobro spravljeni pod ključem in se bosta morali zagovarjati za celo vrsto tatvin, katere sta izvršili na svojem pustolovskem potovanju po Evropi. Če bl bili slutili, kako usodna bo za njiju slika iz Benetk, bi se gotovo ne bili dali fotografirati na Markovem trgu, obdani od golobov, kl zobljejo zrnje.
Nova obločnica
Inženjer Edgar Steinberg v Berlinu Je
konstruiral novo cbločnico. ki JI proro-kujek> veliko bodočnost Ore za popoln preokret v dosedanji svetlobni tehniki.
Inženjer Steinberg ie pokazal v četrtek v Berlinu povabljenim gostom, ve činoma strokovnjakom, svoio iznaidbo, ki je naravnost epohalns'važnosti. Svetloba te obločnice je neverjetno močna in možnost njene uporabe vsestranska. Pri vsem tem pa ni moč njene svetlobe v nobenem razmerju s porabo toka. Svetilka se da namreč prikliučiti na vsak navadni elektrovod šestih amperov brez vsakega regulatorja. Uporabiti se da za vsak tok. tudi vrtilni in izmenični. Svetilki ja vseeno, ali visi, stoji ali pa jo vrtiš v rokah, niena svetloba je vedno enako močna. Najvažnejše je. da obločnica gori. kakor hitro io priključiš na vsak poljuben vodov kontakt.
Posebnost ta ob'očnica Je. da sta ogljenj telesi vzporedno pričvrščeni ln da skačejo električne iskre vzdolž vsega oglja in ne samo na konicah, kakor pri dosedaniih svetilkah te vrste.
Nova svetilka ie posebno Praktična za fotografe, uporabiti se ra da seveda v vsa možne svrhe. Obločnica tehta neka? nad dva kilograma. Nova svetilka ie že patentirana v vseh kulturnih državah. Profesorji berlinske tehnike so pismeno potrdili vse podatke in predno-stL ki lih navala izumitelj Steinberg.
V goreči postelji
Marsikateremu kadilcu se primeri, da zaspi s cigareto v roki in sladko zasa-n'a. ne da bi se zavedel posledic, ki lahko nas*ane'o vsled njegove neprevidnosti. Voiislav Mihailovid. po poklicu telegrafist, doma iz Beograda, se oči-vidno ni zavedal te dalekosežnosti. ko se je vrnil domov natrkan. legel v posteljo in si prižgal cigareto. Potegnil je parkrat, nato pa so mu zlezle oči skupai same od sebe. Cigarete ni spustil na tla. marveč jo je čvrsto držal med prsti, roko pa je pritegnil k životu pod odejo. Alkohol je s tako močio deloval na njegovo živčevje, da je spal mirno dalje in se ni premaknil, dokler ni pod njim začelo goreti. Sprva Je tlela od^a. nato se ie vnela pernica in za njo še slam-nica: š?Ie ko je začelo Vo<islava peči pod kožo. se je mož predramil iz sna ter se začel otresati gorečih cap okoli sebe. PosteFa je bila v plamenu, njegov život ra opečen in na koži so se pojavili pekoči mehurji.
Skočil Je takoj prvkoncu In začel klicati svojce na pomoč. Ti so prišli in nainrei pogasili ogeni, ki je že resno ogrožal sobo. nato oa so prenesli VoiiMava v bolnišnico, kjer se bo moral Mihailovid zdraviti več tednov in še mu bodo naj-brže morali odrezati eno roko. katero mu je ogi*pj tako pokvaril, da ne bo nikdar več sposoben za delo.
X Smrt italijanskega ptemenitaie. Ns svojem gradu Frascati poleg Rima je te dni umrl 801etni knez Sciarra«Colonna, mož, ki je veljal za predstavitelja ena najstarejših rodbin rimskih patricijev. Rod tega kneza omenja že Dant« v avoji »Divinni Comedii« in sicer v »Peklu«. Ta rod j« bil eden izmed prvih rimskih veljaških rodov, ki so s« od« cepili od papeža ter ae preorijentliali. Po« kojni Sciarra»Colonna ae je udejstvoval svoj čas zlasti kot politik in ja bil tudi po«!a« nec. L. 188Z j« ustanovil list »Tribuna«, ki je postal v kratkem vodilno italijansko po« litično glasilo. Nearečn« špekulacije pa so kneza upropaatfl« Sedaj je umrl zapuščen od vaeh. V njegovi osebi ja izgubila rimska
aristokracija svoj zadnji original, ki je po lahkomiselnem načinu svojega življenja spominjal m čase davne rimska pretek« losti
X Nove zračne proge. Nemčija je dolo« čila, da ne smejo letala redna zračna proge Pariz«Var£ava priatajati na njenem ozem« lju. Zato s« js sedaj proga preložila preko Curiha, Inomoata in Prage. Redna sračna proga Pariz«Budimpeita«Carigrad preko Inomoata začne poslovati dna 17. marca.
X V večnem snegu. Neki član ekapedi« cija na vrhov« Himalaja je imel pred krat« kim v londonskem geografakem društvu za« nimivo predavanje o življenju ▼ večnem snegu. Povedal j«, da je njegova ekspediciii našla ▼ višini 3000 metrov nad zemljo drob« n« pajke, ki ao živeli od tega. da so m med« sebojno uničevali. 6000 metrov visoko je ekspedicija zasledila nekake kobilica, v viši« ni 7000 metrov pa nek« vrst« dotlej nežna« n« divje kobilic« in metulj«. V viiini 9000 metrov je bilo ae videti vrane, ki so prav čvrsto letale.
X Zakonski predlog proti poskusom s— momora. Več članov f'-anic« v belgijskem parlamentu ae je odločilo ostro nastopiti zo« per samomorilne poskuae. Gospodje so iz« delali zakonski predlog, v katerem zahteva« jo, da se vsak poakus aamomora atrego kaz« nuje. Samomorilec s« po njihovem mnenju skuša osvoboditi vezi. katere ima napram družbi, zato je treba zoper samomor« oatro nastopiti. Vsak samomorilec bi moral pla» čari po tem predlogu 4 do 5 tisoč frankov in bi še moral odsedeti štiri mesec« v zaporu.
X Prijet tal draguljev. 2e dalje časa so se dogajal« na Dunaju velike tatvine, pa tudi v ostali Avstriji in celo na Češkoslo« vaškem in Madžarskem. Sedaj so tega tatu
zasačili na Dunaju in ga vtaknili pod klju& Je to pekovski pomočnik Alojzij NVeiss, ki j« navadno prihajal k draguljarjem pod krinko kupca, med predstavo pri Ronacher« ju na Dunaju, ga j« pretekli teden spoznal stražnik in aretiral. VVeiss ima mnogo tat« vin na veati. Vsega skupaj je napravil ško« d« za okroglo četrt milijona zlatih kron. Ta rop jc napravil v 27 slučajih.
X Rekord bolovanja je dosegla starka. Id je te dni umrla v mestni bolnišnici ▼ Edin« burgu, stara 90 let. V bolnišnico so jo pri« nesli, ko jc bila stara 25 let. Zdravniki in strežaji ao imeli i njo opraviti celih 65 let in 7 mesecev. Ves ta čas je ležala na enem in istem mestu. Njeno življenje je bilo zelo trdoživo. V 65 letih je porabila tri postelj«. Ženska j« trpela na malariji A dočim se pri drugih bolnikih konča ta bolezen na ta ali oni način ▼ par tednih ali k večjemu par mesecih, j« naša starka stopnjema pro« padala telesno in duševno, česar si zdrav« niki š« zdaj ne morejo raztolmačiti. Ta ženska j* gotovo dosegla rekord bolovanja ne lino na Angleškem, ampak na celem svetu.
X Proti nočnemu itvlftnju v Newyorko. Novi višji državni pravdnik ▼ Newyorku, Bruckner. je pet dni po nastopu svojega mesta izdal stroge odredba zoper nočno živ« ljcnje ▼ tem milijonskem mestu. Še preden je nastopil svoje novo mesto, je obiskal g. Bruckner sam razne nočne restavracije in klube, ▼ katerih s« odlična družba zabava do jutra in prireja često tudi pravcate orgi« je. Poslcdica teh obiskov je bila, da je dal novi višji državni pravdnik za eno leto za« tvoriti 14 znanih načnih lokalov. Ta ukrep je zbudil ogromno pozornost po vsem N«w« yorku ia seveda tudi ogromno razburjenje.
Ivan Matičič: «V robstvn«.
Roman trg« in boli. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani 1925. Strani 255, 8*.
Cena trdo vezani knjigi Dia 46.
Avtor znan« knjig« »Na krvavih polja« nah» je napisal roman, v katerem j« sim« bolizirana pretresljiva tragika suženjstva: plamen in bič. škrtanje zob, jok, obup, gnev ljubezen, sovraštvo, usmiljenje, aaailj«, kle« t«v, molitev, tajnoat goščave, uraoratvo. strahovi, grobovi, brlogi, zverine. Glavna zamisel drame je obupna, a trda borba Člo« veka proti Zlobi, pravice proti nasilju ter iskanj« resnice, živo prikazana trda borba neoboroženih in slabotnih proti oboroženim in nasilnim. Izviren simbol jadnega naroda, ki potrebuje uteh« in ljubezni, katerega tre« ba prikovati na rodno grudo, pojeklenitl mu voljo ter ukreniti in poglobiti značaj. V knjigi je tragično izražena strahota su« ženjstva, tega največjega zla na svetu. D«« janj« j« akozi in skozi skrajno napeto, kar čitatelja vžge in priklen« nase. Zato bo pro« drla knjiga v najširše sloj« ia srca našega naroda.
VerHictn: Pater Kr}et?n.
Roman. Založilo »Jutro« v Ljubljani. Cena broš. 30 Din. vez. 40 Din, pošt.
2 Din.
Malokaterl roman, izhajajoč v »Jutru« v lepem jeziku, je dosegel med či-tatelji toliko uspeha, kakor ta, ki Je zajet iz resničnih dogodkov v Sloveniji koncem minulega veka. V središ"u stoji idealen slovenski duhovnik, ki hoče po Kristovem vzoru vršiti svoj vzvišeni poklic, širiti kulturo in koristiti narodu le z deli sočutja in plemenitosti. Tcda njegovi najvišji gospodarji ga silijo, naj bo predvsem političen agitator in hujskač. Namesto ljubezni In spravljivosti zahtevajo od njega le sovraštva ln prepira. Slovenska klerikalna stranka se organfzira po farovžih in kaplan jah, idealnega kaplana Svetlina pa hočejo moralično in fizično ubiti, ker se jim noče pokoriti. Svetlina preganjajo iz kra'a v kraj. ga pošiljajo v gorsko puščavo, ščuvajo ljudi Proti njemu in ga poženo v samostan. A niti tu ne najde miru. Končno po krivicah in bolesti, ki jih pretrpi med samostanskimi zatvori. ute-če v svet in si ustanovi pravo srečo v zakonu s poštenim slovenskim dekletom.
Roman podaja dolgo vrsto dobrih in slabih duhovnikov in samostancev. klerikalnih hujskačev. nanre^nih mož in žen. ki se značajno in nesebično bore in žrtvujejo za narod. Dejanje romana je vseskozi napeto, psihološko razpredeno ter je slika podivjanih razmer po deželi
po krivdi fanatičnih župnikov in klerikalnih priganiačev. Ker je avtor svoj izredno zanimiv roman v knjigi še razširil, bo roman dobrodošel tudi onim, ki ga poznajo deloma že iz »Jutra«. Senzacijonalni roman se sam priporoča. Manjkati ga ne sme v nobeni knjižnici.
Branislav Nušic: Narodni poslanec
Komedija v treh rfejanjih. Posloven?! Fra« Govekar. Izdala Tiskovna tadTuga v Ljubljani. IV2J. Cena Din 18.—, s poštnino 7S para več.
Kot deveti zvezek »Odra«, zbirke gledaliških iger, je Izšla za Jubilej najboljšega srbskega komediografa Bržnlslava Nušlča njegova najuspelejša socijalno polttična komedija »Narodni poslanec«. Nobena Nušičeva komedija ni bila tolikokrat igrana po srbskih In hrvatskih odrih, saj je vedno aktualnejša. Komedija je polna najbolj učinkovitih ko« m+čn*'h situaoij, izvrstno naslikanih tnačajev in od začetka do konca napetega, veleza-bavnega dejanja. Borba za skupščinski poslanski mandat med različnimi kandidati, čiattmi. Inteligentnimi in med koruptntmi, snalfabetsklmJ, volilna borba, v kateri si stoje kot nasprotniki ne le tast ln zet, tašča in hči, nego tudi strici In tete, raznovrstni agitatorji, revolverski novinarji In podkupljivi poMclstt, J« podana s toliko dramatično sik) In humorjem, da žanjs »Narodni poslanec« povsod največji uspeh. Ta komedija je najvemejia slika volitev po Srbiji okoli devetdesetih let. velja pa še za marsikateri voJtlni okraj današnje Jugoslavije. Igralci Imajo v tej igri najboij hvaležne vloge, pub'ika po ob nji ne prihaja iz smeha, likratu je komedija literarno najbolj posrečena politična satira v vri jugoslovenskl dramatiki. Zato bo vsem našim odrom posebno dobrodošla in jo najtopleje priporočamo.
Te In vse drnge knjige lahko kup'te ali naročite pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54.
Modni listi
ara pomlad En pole&je,
z na novejšimi kroji, sa dam« ia
6«spoda, so pravkar do&li,
Dobe se r knjgarni Tiskovne Zadrugo
t Ljubljani, Prešernova ulica štcvl ka 84 (nasproti glavne po"te).
Ločitev
(Zgodba o vzoru.)
1.
Več ko dve leti in pol sta se ljubila in več ko dvoje srečnih in solnčnih pomladi je že cvetelo v vazi njune ljubezni, preden so se jima v spoznanju odprle presenečene oči in sta drug na drugem opazila, da nista ne lepa. ne dobra in ne pametna, temveč grda. hudobna in bedasta. Med njiju srečne pesmi in sanje je kakor med nedolžne golobčke padlo spoznanje kakor požrešni jastreb in vso krotko jato razpršilo, najlepše pa zgrabilo in uničilo. Zginila je vera kakor megla, upanje je splahnelo kakor sneg ra solncu. ljubezen sama pa je bila najhuje prizadeta — po njej ni ostal niti spomin, kakršnega bi zaslužila, temveč te crrenka misel in ogorčenje.
Neka tajna jeza se je prijemala nJega in nje. Jezen ie bil on nase, da tega in tega ni videl in vedel prej. in jezen še na njo. ker se mu j<* tako hinavsko pri-tajevala. Jezna je bila tudi ona na njega in nase. da toliko 'n toliko stvari o njem ni videla in vedela že poprej in da se ii je znal in mogel tako pretkano prikrivati.
<0, te ženske!« ie vzdibnil včasih on.
•Samo lepe se kažejo, kar pa ie slabega na njih. kako to skrbno zakrijejo!« In ona je premišljevala: »Takile so. ti moški: samega angelja se kaže. samo da človeka omami, kar pa je hudiča na njem, tega pa skriva in taji.»
In sta obe žrtvi obeh nedolžnih angelov in lažnivih hudičev vsaka zase sklenili, paziti na vse slabe lastnosti in jih odkrivati.	i
Kdor je ljubezen odkril, ni bil Ko- ! lumb. ker ie on odkril samo Ameriko; kdor pa je odkril grob ljubezni, je moral biti hudič, ker boli iznajdljivega duha ni. (Bog se z odkritji grobov ne peča.) II.
In on fn ona sta pridno odkrivala — na sebi nič, pač pa drug na drugem: kajti človek ima oči ustvarjene na ven in ne na noter, zato da vidi druge in sebe ne. Kdaj sta začela z odkritji, niti sama nista vedela, zavedla pa sta se tega takrat, ko sta drug drugemu prvikrat — resno oponesla lepe nauke: Ona: »Slišim, da piješ žganie!« In on: »Slišim, da plješ jesih!» Je že moralo biti na tisti strani čev- i lja kako zastarelo kurje oko; kajti ona je zadela njega In on je zadel njo. Pa sta bila čemerna celih štirinajst dni in š« ootem se Uma ni ljubilo iti na se- •
stanek. Pisala sta si raje — že radi navade — par pisem.
In je čitala njegova pisma ona.
»Kakor Mojzes!« si Je mislila ona. »Podčrtava po cele stavke z ravnilom, kakor bi iz njih hotel napraviti deset božjih zapovedi, ki naj si Jih posebno dobro zapomnim. Za kaplana naj gre, da bo otroke v šoli uhal in po prižnici tolkel. Ali je on za čuteče žensko bitje sploh ustvarjen!«
In so bila njegova pisma vsa taka. že od prvega dne dalje. Toda. da so to znamenja, ki razodevajo nsodepolne napake v značaju, to je opazila šele sedaj!
In je čital niena pisma on.
»rigura brez glave! Nobenega roba zgoraj! In vendar je lep. prazen rob zgoraj kakor čisto, široko čelo pri človeku! Seveda — čemu ženski čelo. če p amožganov nima! Samo človek, kl Je popolnoma brez misli bo takoj prvo vrsto stlačil prav na vrh, kakor bi okna napravil šele tik pod streho! Ali je to ženska za razumnega moža!«
In so bila njena pisma vsa taka, ie od prvega dne dalje. Toda. da so to znamenja, kl razodevajo usodepolne napake v značaju, to je opazil šele sedaj!
Za pisnH so prišle na vrsto besede: kako govori on. ie sodila ona. in kako besedi či ona. je obsoial oa. Pa hoja. pa
obleka, pa vedenje, pa vse. kar je bilo in nazadnje tudi vse. česar nikoli ni bilo — vse je bilo polagoma osumni-čeno in obsojeno, dokler nista nekega dne prišla do zaključka:
»Ti, pa se ločiva!«
»Sal res, ločiva se!«
In ker jih ni nikdar vezala niti cerkvena štola niti notarska pogodba, ni to pomenilo nič več. nego da je ona poiskala ključ svojega srca in izpustila njega na svobodo in da je on odpahnil dveri svoje notranjosti in izpustil ven njo.
Dve leti in pol — v enem domu. dve leti in pol — čeprav v bajti — dom je le dom — dve leti in pol — pa nič do-
tnotožja?
m.
Pa nisem mogel razumeti tega slučaja: da se razideta dva zaradi razlike v značajih; kajti jaz imam svoj vzor baš zato rad. ker nI tak kakor jaz in — hvala Bogu. da ni tak! In moj vzor ima zopet mene za vzor (človek se vendarle včasih dobro počuti na prestolu!), ker nisem tak. kakor on. temveč po-boljšanja vreden! (pravilno: potreben!) Kakor rečeno, tega slučafa nisem mogel razumeti, dokler nisem opazil nekega dne, oziroma doživel podobnega slučaja.
Sosed je neka} prezidaval hišo in da bi delo bilo cenejše, je zidarjem pomagal zidati sam, kakor da je že od dav-naj zidar. In je svojo hišico prav čedno napravil, tako da so mu svetovali nekateri. naj jo na vsak način da še pre-pleskati. kaiti da bi bilo škoda tako čedne nazidke ln obzidka pustiti brez barve.
Jaz nisem bil nikoli risar, dasi sem začel z ogl;em mazati papir. Ne vem. zakaj človek započetega dela ne na-daljuje. vem samo to. da končal nisem, ostal sem ogljar. Pa me je sosed vendar naprosil, naj mu zrišem nekaj vzorcev! Dal mi je celo osnutke! Tudi jaz naj bi po njegovem vse znal! Dal mi je tudi trdega papirja: naj njegove vzorce izpopolnim, zrišem in notem vrežem v trdi paoir — vse to! Moj Bog — zgo'J umetnik (in jaz. še to nisem bil!) človek ne more biti na zemlji!
In sem delo prevzel. Vzorce sem Izpopolnjeval, risal ptiče. ribe. glave, grozdje in drugo, zamišljeval novo (in postajal sem umetnik!), prerisaval, kopiral vrezaval. da sem dobil od noža krvave žulje. Pa sem jih bil vesel! Zlasti zaradi onega vzorca, ki je predstav, ljal korintski steber. Dve, okoli drevesa oviti kači sikata raz prve veje: gornji del ie glava stebra, deblo pa se počasi
»JUTRO« St. 66
6
Sreda 18JEL 1925 =-
arstvo
0 nizanja obrestne mere
Splošnemu pomanjkanju gotovine, ki Je v preteklem letn tako občutno motilo vse gospodarsko življenje, je sledila zadnje mesece znatna likvidnost na denarnem trgu. Izredno ugodna obrestna' mera, katero so nudili jugoslovenski denarni zavodi vlagateljem, je imela za posledico veliko koncentracijo hranilnih vlog pri vseh denarnih institutih in tako izkazujejo letos v splošnem vsi denarni zavodi precejšen porast vložkov.
Naravna posledica velike likvidnosti denarnega trga je avtomatično nižanje obrestne mere. Splošen zastoj v trgovini in industriji je to gibanje še bolj pospešil in tako stojijo denarni zavodi na eni strani v posesti velike množine hranilnih vlog. na drugi strani pa pred splošno stagnacijo bančnih poslov.
Nastaja trenutek, v katerem so denarni zavodi prisiljeni, da resno pomi-šljajo o svojem bodočem gospodarskem udejstvovanju. Izredno drage kreditne kondicije, ki so postale za sedanje razmere naravnost nemogoče in ki parali-zirajo skoro vse gospodarsko snovanje, so omejile povpraševanje po kreditu in mnogo je takih, ki se obračajo raje v inozemstvo, ki nudi mnogo ugodnejše kredite. S tem dejstvom bodo morali računati tudi jugoslovenski denarni zavodi,. ako bodo hoteli preprečiti poplavo inozemskega kapitala v Jugoslaviji. Dandanašnjih kreditnih kondicij ne more prenašati niti industrija niti trgovina.
Doba inflacije je definitivno za nami in dinar je dosegel višino, ki odgovarja papirnatemu obtoku in običajnemu kritja, kar odgovarja švicarski notaciji okrog 8.50.
Akcija Narodne banke v vprašanju maksimiranja obrestne mere je z zadnjim pojavom na denarnem trgu dobila svoje sankcije in postala naravnost neodložljiva potreba.
Ako je Bančna zveza v Sloveniji pred kratkim znižala obrestno mero na vloge in v svojem komunikeju opozorila na vračanje normalnih predvojnih gospodarskih prilik, je to samo dober znak za pravilno razumevanje dandanašnjega gospodarskega stanja. Toda ne zadostuje samo znižanje obrestne mere na vloge; temu mora slediti v najkrajšem času tudi primerno znižanje kreditnih kondicij, ker bi sicer enostranska omejitev obrestne mere povzročila beg kapitala iz bančnih podjetjih v druge gospodarske institucije in bi s tem prišli denarni zavodi v kratkem v velike po-težkoče.
Nastaja potreba, da se v tem oziru sporazumejo vsi jugoslovenski denarni zavodi, da se postavi enkrat vsa finančna politika v državi na enotno in solidno podlago. Denarni zavodi so postali v dandanašnji dobi velevažen regulator gospodarskega življenja; v njih se zbira in odteka narodno premoženje in čim ceneje in solidneje opravljajo svoje funkcije, tem lažje pulzira in se razvija gospodarsko življenje. Denarni zavodi se morajo gornjim smernicam prilagoditi in ostati to, kar so v bistvu, to je cenen in soliden posrednik kredita in kapitala in ničesar drugega. Dr. V. P.
K ponovnemu padcu žitnih cen
Koncem prošlega tedna so na ameriških tržiščih — kakor smo že poročali — ponovno znatno padle cene pšenisi, tnrščici, rži in ovsu. Iz tega je razvidno, da je špekulacija, ki je koncem lanskega <ia v začetku letošnjega leta pognala cene v višino, ki jo že desetletja nismo pognali, za letos odigrala. Vsa prizadevanja. da bi se obdržale visoke cene. so se kjelovfla. To mora imeti svoje trdne vzroke, ker bi se sicer ameriška žitna Špekulacija ne ugnala tako zlahka.
Vzroke 2« ponovni padec je nedvomno tekati predvsem v okolnostih. da os_ta;ajo izgledi za novo žetev pretežno povoljni. pa tudi v tem. da je Evropa že prHično oskrbljena z zalorami. Zlasti Rusija ie popolnoma prenehala nakupovati. Povsem je podoba, da rezultat svetovne žetve daleko ni bil tako slab, kakor ga je pred meseci prikazovala
izgublja navzdol, tako da noge stebra oko niti ne pogreši. Krasno naj bi se podal ta korintski steber na oglih, zamišljen pol metra od nazidka navzdol!
Tudi sosedu je vzorec bil prav všeč. In je začel pleskati . . . Jaz se zgrabim takoj za glavo. •Sosed, ne tako, za božjo voljo! Niste Vzorec pritisnili prav do podzidka, vsaj par pedi mora biti niže — saj to je vendar steber, ki mora imeti nekaj glave!» Sosed zmaje z glavo: »Pa ne. pa ne! To so ozke zavese!» In je delal naprej, tako da so kače liani« nazidek. Jaz sem bil ogorčen:
«To so zavese! Kaj še! Brisače so, navadne brisače, ki se suše!»
«1, kaj ste pa vi hoteli.« prioomni sosed nedolžno, «neke stebre! Čemu stebri tukaj! To bi bile kvečjemu lojtre, pa še te zanič!»
In ker brisače in lojtre ne gredo vkup in ker naju ni vezala niti cerkvena što-la niti notarska pogodba, sva se ločila.
In pri enem vzora — pa narazen! In nič domotožja? O, prav nič! Samo na žulie sem bil jezen, ki sem jih dobil.
Prav tako sem razumel sedaj ona dva, ki sta se razšla za tisti svoi prazen nič.
ameriSka in tudi evropska špekulacija. Zanimivo je. da po najnovejši publikaciji mednarodnega poljedelskega zavoda v Rimu svetovna žetev popolnoma zadostuje za svetovni konzum in da je spričo omejene potrebe pričakovati celo majhnega preostanka.
Po«l»dica zadnjega padca cen v Ameriki je, da so oslabele cene tudi na večini evropskih tržišč, kakor na Dunaju, v Budimpešti, v Berlinu. Zlasti na Dunaju. kjer je bilo že itak malo kupčije, je nastopilo popolno mrtvilo. Pri nas beležijo cene le neznatne spremembe, radi česar je tudi izvoz popolnoma opešal. Samo turščica se pri nas malo bolj pocenjuje. čemur pa so glavni vzrok še ogromne zaloge.
Kolik je bfl koncem proSlega tedna padec cen. je razvidno iz naslednjih številk: V Newyorku se je pocenila pšenica od 199.5 na 186.25. turščica od 132.5 na 125 5. v Chicagu pa pšenica za maj od 181.5 na 166.5, turščica za maj pa od 126.5 na 119.5. Kakor obetajo, skoro ni pričakovati kakega zopetniga večjega skoka cen. Položaj se je tako spremenil, da so danes producenti v skrbeh, kako naj spravijo po priličnih cenah svoje blago v denar.
Celjski trg v letu 1924
Na zadnji seji ccljskega občinskega sve. ta se je prečitalo tudi poročilo celjskega tržnega nadzornika Pozniča o tržnem giba; nju v letu 1924. Iz obsežnega poročila po» snemamo sledeče zanimive podatke:
Kmetje so prinašali skozi celo leto do« volj življenskih potrebščin ter kmetijskih pridelkov na trg, tako, da so se lahko kon« zumentje vsak čas zadovoljili z nabavo istih. Tudi mleka in jajc ni primanjkovalo. Cene so bile povprečno celo leto z malimi izpremembami stalne. Tržni promet se je vršil po tozadevnih predpisih vedno v redu in brez vsakih pritožb. Mleko se je pre i z« kušalo v prošlem letu 29krat. Zaradi pona« rejenega mleka p« sta bili ovadeni samo dve stranki. Ker s« je izreklo prejšnja leta zaradi ponarejanja mleka veš občutnih sod. nijskih kazni, s« je ta nedostatek popolno« aa odpravil. Svinjaki sejmi so se vršili vsa. ko sredo in soboto na živinskem sejmu ter so se povprečno prav dobro obnesli. Pri. peljanih je bilo ra sejme v eelem letu 2165 prašičev, od kojih je bilo prodanih približ. no tri četrtine.
Živinski sejmi so se vršili kakor po na. vadi v soboto po sredi posta, na 21. okto« bra in 30. novembra.. Zadnji sejem je bil radi nedelje in narodnega praznika, ki je sledil, preložen na 2. decembra. Na vse te tri živinske sejme pa sc je prignalo komaj 316 giav živine, tud: ni bilo nobenih tujih kupcev. Upeljali so se za leto 1925. stalni mesečni živinski sejmi, od katerih je pri. čakovati, da se bodo bolje obnesli.
Na kramarske sejme prihaja vedno več trgovcev. Protečeno leto jih je bilo povpreč* no 1S0 — 1*0. Kramarski sejmi so bili ži« vabni in za kramarje zadovoljivi.
Na tržnih in sejmskih pristojbinah se je nabrale skupaj 100.655 Din, lata 1923. pa sa« m* 46.931 Din. Tržna pristojbine so se leta 1924. primemo zvišale. Tržna uprava je se. daj dobro organizirana in ni opažati že da« lje čas prav nobenih nedoitatkov.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza. (17. t. m.) Turščica: baška, marc-april, 2 vag. 185; aprfl-maj, 10 vaj. 192.5: maj-jimij, 20 vag. 200; junij-julij, 5 vag. 212.50; bosanska maj-junij, 5 vag. 200. Moka: »2«, 1 vag. 600; »7«, 2 vag. 390—400. Tendenca nestanovitna.
Dunajska borza za kmetijske produkte
(16. t. m.) Zadnji padec cen v Ameriki je tam oživil izvozno kupčijo in so se tečaji zopet okrepili. Valovanja cen v Ameriki povzročajo na dunajskem trga nesigurnost, M onemogoča oiivljenje kupčije. Notlrajo za 100 kg v šilingih, vključno blagovnopromet-ni davek brez carine: p ženi ca: domača 54.50—55.50, madžarska s Potisja 57—57.50, jugoslovanska 56—57, Rosafi 55—56; rž: domača 46.50—47.50; turščica: 37—28; ječmen: domači 47—52, češki 59—62; eves: rumuntki 39—40 šilingov.
— Zakonski načrt o gospodarskem svetu
je v ministrstvu za trgovino in industrijo Izgotovljen ter predložen ministru v prou-čenje. Pričakuje se, da bo prišel čim prej prod rarodno skupščino.
= Zborovanje beograjskih Indostrljcev. V nedeljo se je vršil v Beogradu občni zbor Udruženja beograjskih fndustrijcev. Na zborovanju, kateremu je predsedoval predsednik udruženja Vlada Upe, se je protestiralo proti temu, da se velik del naročil izvršuje v inozemstvu v ogromno škodo naše industrije. Govorn&i so izražali nado, da bo nre va carinska tarifa, ki bo prišla pred narodno skupščino, snatno up K vala na stabtliza-ctjo na&h industrijskih in sploh gospodar-skih prttifc. V svofl resoluciji zahtevajo beograjski industrijci med drugim, da naj država nabavlja svoje potrebščine izključno pri domači industriji. Isto naj velja za občine. Obkri zbor je Izvolil tudi novo upravo udruienja.
= Mlinska industrija in Brodarski sindikat. Udruženje mlinov v naši državi je izročilo ministru trgovine in Industrije spomenico, v kateri prosi, da minister posreduje pri Brodarskem sindikatu za znižanje prevozne tarife za moko in otrobe. — Koncem t n. bo v Beogradu zborovanje zastopnikov mlinske industrije iz vse države. Na zborovanju se bo raspravljalo o raznih vprašanjih mlinske industrije.
zx Padanje cm svinjam In perntnlnL V državah, ki so glavne odjcmalke naših svinj in perutnine, se opaža slabljenje cen, kar je za naie izvoznike tem občutaejše, ker je tudi stanje dinarja visoko. Verjetno le, da bodo morale Dri nas čase znatno
popustiti Ker so pri nas stroški za svinje-rejo in perutninaretvo precejšnji, se je bati, da bosta spričo nizkih cen obe ti panogi našega kmetijskega gospodarstva pričeli pešati
—	Za zaščito domače industrije mila. Skupina skopljanskih in bltoljskih trgovcev ter producerrtov mila je posetila ministra za trgovino In industrijo ter ga opozorila na veliko konkurenco grškega mila. GrSko milo konkurira našemu zlasti na jugu države. Minister je obljubil, da bo napravil vse, kolikor Je mogoče v zaščito domeče industrije mila.
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje na dan 21. t. ra. dobavo 170 komadov temnomodrth plaščev s kapucami. Natančnejši podatki se dobe pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Dne 6. aprila se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Subotid ofertalna licitacija glede dobave sanitetnih torb. — Predmetni oglas je v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled.
= Pred porastom cen steklenim proizvodom v Češkoslovaški. Ena najglavnej-ših strok češkoslovaške Industrije, ki izvaža skoro v vse države Evrope, je industrija stekla. Kakor javlja časopisje, namerava češkoslovaška Industrija stekla obnovi.i prejšnji kartel, ki je obstojal pred več leti Domneva se, da bo prvi čin kartela znatno povišanje cen.
= Svetovna produkcija petroleja je znašala v letu 1924. 1„0C5, 915.000 ton napram 1 „018.900.000 tonam v letu 1923. Glavna pro-ducenta Zedinjene države in Mehika poka-zujeta napram 1. 1923. znatno nazadovanje: Zedinjene države so producirale v letu 1924. 717,000.000 ton napram 732.407.000 tonam v letu 1923., Mehiko pa 140,000.000 ton v letu 1924. napram 149,585.000 tonam v letu 1923. Med večjimi producenti retrole.ia so nadalje še: Rusija, Perzija, Nizozemska, Indija Ln Rumunija.
= Velika insolvenca v češkoslovaški tekstilni Industriji. Češkoslovaško časopisje poroča, da je postala insolventna mehanična tkalnica Anton Zelenka. Pasiva znašajo 2.5 milijona, a aktiva samo 800.000 Kč.
—	Porast izvoza češkoslovaškega sladkor.^ Kakor javljajo »Narodni LI»ty«, je Izvoz sladkorja iz Češkoslovaške v februarju presegel izvoz v Istem mesecu 1924. za okrog 550.000 centov.
= Prisilna poravnava Avstrijskih dlnam-»klh delavnic. Z Dunaia poročajo: »Avstrijske dinamske delavnice (Osterreichische Dynamowerke A. G.), ki jih je ustanovil leta 1919. veleindustrljec Oskar Komer, so zaprosile za poravnalno postopanje. Aktiva znašajo 4.9 milijarde, pasiva pa 5.6 milijarde aK.
= Zlate bilance v Madžarski. Po izjavi madžarskega finančnega ministra je zakonski načrt o zlatih bilancah že tzdelan.
=Pred zaključkom nemško - belgijskih gospodarskih pogajanj. Iz Brus'ja poročajo, da so gospodarska pogajanja med Belgijo in Nemčijo pred zaključkom. Trgovinska pogodba določa enoletno prehodno dobo ter bazira na načelu največje pogod-nostl.
za Angleški Industrije! za omllfenje davčnih bremen. Kakor je znano, so davki v Angliji v primeri z drug!mi državami na svetu najobčutnejšl Zato se Je med angleškimi industrije! začela akcija za znižanje dohodninskega davka in je Zveza angleških trgovskih zbornic poslala k zaklad-nemu kancelarju Churchillu deputac:jo, ki je obrazložila težkoče industrije zaradi ogromnih davkov ter zahtevala znižanje davkov.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanje, druge ponudbe in v oklepajih kupčijsld zaključki.) Vrednote: 7% posojiio 64.50 —66, 4% kranjsko deželno Iz 1**8. 0—22.5, 4.5% kranjsko melioracijsko Iz 1911. 0—22.5 4.5% kranjsko deželno iz 1917. 8—22.5, vojna škoda 155—159, Celjska pos. 210—212, Ljubljanska kreditna 235—0, Metkantiln« 110—128, Praštedlona 840—846, Kreditni za trgovino 190—300, Strojne 0—135, Trtiovlje 420—430. Vevče 100—112, Stavbna 375—285 Blago: zaključka: hrastovi plohi, III.. ico meja tranzitno, 3 vag. (600); bukovo oglje, I., vitaino, fco meja, 1 vagon (118). V povpraševanjih in ponudbah napram včoraj ni sprememb.
ZAGREB. V efektih je tendenca nespremenjena. Od bančnih papirjev se je živahnejše prometala Eskomptna. Tudi Jugo se je po publikacij; svoje povoljne bilance iskela v večji meri in tudi poraslo. Od industrijskih papirjev je nazadoval Nihag. Zanimanje je bilo precejšnje za vojno škodo. Agrarne so porasle. - V devizah Je bila tendenca nekoliko čvrstejša. Blaga Je bilo na tržišču malo. Narodna banka ie intervenirala v večji meri in je tendenca proti koncu sestanka zopet neznatno oslabela. Promet ni bil velik; nekaj večji je brl v deviz! na on don. Notirale so devize: Dunaj 870 —890, Berlin 1477.5—1492.5, Italija izplečflo 253.25— 256.25, ček 253—256, London izplačilo 297.375 — 300.375 ček 297 — 300, Newyork ček 61.8 — 62.8, Pariz 320.5—325.5, Praga 184.05—187.5, čok 183J —1865, Stockholm 1652.5—1667.5, Švica 1198—1208, ček 1198 —1208; e f e k 11: bančni: Litorale 70-0- Trgo 17—1«. Eskomptna 123-124, Kreditna Zagreb 102—104, Hlpo 65.5—66, Jugo 108—112, Ljubljanska kreditna 235—0, Obrtna 63—0. Praštediona 840— 846, Etno 95—97.5, Slavonska 74—0, S ruska 140—141, Medjnnarodna 82—90, Narodna 3500—0; industriji«: Dubrovačka 420—475, Šeeerana 710—715, Isis 58—60, Nihag 45— 50, Slavoks 168—173, Slavonija 60—61, Trbovlje 415—420, Vagon Osijek 92.5—95; državni: 7% posojik) 63.5—64, agrarna 28—29 vojna Skoda per kasa 155.5—156.5, Obračun 156—156.5.
BEOGRAD. Tečaji deviz nespremenjeni; le Švica, Italija in Pariz so nekoliko čvrsteišl Narodna banka je intervenirala v večji meri v devizah na Švico in Lon-
don. Promet je bO srednji Notirale so devize: Amsterdam 2495 — 2500, Dunaj 880.5 — 881, Berlin 1485 — 1495, Budimpešta 0.0865 — 0.0866, Bukarešta 30—30.5, Italija 254.5 — 254.75, London 298.3 do 398.4,, Newyork 62.2S — 62.3, Pariz 322 do 32$, Praga 185.25 — 185.4, Švica 1202 do 1303.
CURIH Beograd 8.325, Newyork 518.50, London 24.81, Pariz 36.65, Milan 21.15, Praga 15.40, Budimpešta 0.0072, Bukarešta 2.525, Sofija 3.775, Dunaj 73.05.
DUNAJ. Beograd 11.35 — 11.39, Berlin 168.65 — 169.25, Budimpešta 98.30 — 98.70, London 33.97 — 34.07, Milan 28.94-29.06, Pariz 36.54 — 36.70, Praga 21.07 — 21.15, Sofija 5.12 — 5.16, Curih 136.75 — 137.25. Din« rji 11.29 — 11.35.
PRAGA. Beograd 54.25, Dunaj 477.25, Berlin 805.875, Rim 137.75, Curih 653.
BERLIN. Beograd 6.74, Dunaj 59.125, Milan 17.165, Curih 80.885.
Sokol
VEL vsesokolski zlet v Pragi 1926
Z neverjetno naglico se vrše priprave za osmi vsesokolski zlet v Pragi v letu 1926. Slavnostni zletni odbor ima redne seje in ustanavlja od tedna do tedna nove odseke. Pravkar se je ustanovil že stanovanjski odsek. Glavno delo pa ima stavbeni odsek, ki je začrtal že glavni načrt telovadišča v Strahovih lomih. Telovadišče bo imelo samo en vhod in bodo vse garderobe na enem koncu zletišča. Vsaka garderoba bo imela za tisoč telovadcev prostora z lastnim butgjem, stranišči in umivali-ščem.
Tudi spored zleta je na široko že začrtan in so za glavne dneve določeni dnevi 27.. 28. in 29. junij, pred temi pa je več predzletnih dni. in sicer: 30. maja nastop sokolske dece iz praških žup. od ostalih žup pošlje vsaka Ie po nekaj zastopnikov. ker iz cele republike ni mogoče zbrati vse mladine v Prago. —
5.	junija tekma srednješolske mladine,
6.	junija nastop srednješolske mladine, če mogoče iz cele republike, kar pa naj-brže ne bo izvedljivo. — 13. junija nastop članstva iz praških žup. — 13. ju-ni:a tekma sokolskega naraščaja, ki tekmuje na orodju, v prostih in posebnih tekmah ter v igrah. K tekmam bodo pripuščeni samo naraščamiki od 16. do 18. leta. ker bi jih sicer bilo preveč. Teh tekem naj bi se udeležil tudi jugoslovenski sokolski naraščaj, za katerega pa starost ni omeiena. — 19. junija je tekma članstva v šestoboju in v posebnih tekmoh. Ta dan je nastop naraščaja domačega in jugoslovenskega, sprevod po mestu, kamor bodo pripuščeni samo naraščajniki v kroju, kdor nima kroja, ne sme v sprevod. Na zletišču bo ta dan prvikrat zletna scena, katere program in vsebina pa še nista določena. — Dne 24. juniia tekma članstva za slovansko prvenstvo. To bo najzanimivejša točka vsega sporeda. — 25. juniia bodo tekme v nižjih oddelkih. 26. pa v viš-ih oddelkih. — 27., 28. in 29. junija glavni zletni dnevi z najrazličnejšim sporedom, zadnji dan sokolski sprevod po Pragi
Za jugoslovensko Sokolstvo sta določena dneva 27. in 29. junij, o načinu nastopa odloči tehnični odbor JSS. Proste vaje članov in članic bodo vadili Ju-gosloveni skupno s Čehi. Za proste vaje članov so bile sprejete sestave, ki sta jih zložila brata Havel in Erben. za moški naraščai pa je sestavil proste vaie br. Očenašek. Proste vaje za članice in za ženski naraščaj so že objavljene.
Soditi po skrbnSi in zgodnjih pripravah bo osmi zlet nadkriljeval vse dosedanje praške zlete. Jugoslovensko Sokolstvo se bo moralo takoj Po končanih medzletnih tskmah resno oprijeti dela za ta zlet, da ne bo zaostalo predaleč za Čehi.
Družabni večer na čast Jožicam in Jo-žetom priredi Sokol I. danes, v sredo zvečer, v društvenih prostorih na Taboru. Na sporedu jc godba, petje, šaljiva pošta in komični nastopi. Vstopnine ni. Vabijo se člani članice in prijatelji Tabora. Zdravo! 573
Sokol Vič priTedi v četrtek velik družabni večer r.a čast vsem Jožicam in Jože-tom na Viču. Koncertna godba, petje, ples. Vabljeni so vsi prijatelji in članstvo. 578
Godbenl odsek »Sokola I.« naznanja, da orkestralna vaja v sredo 18. t. m. vsled družabnega večera, odpade, ter se vrši v soboto 21. t. m. Za p i h a 1 a je vaja v petek dne 20. t. m. Vsi in točno. — Odbor 576
Šport
Pariseita
se predvaja povsod v 5 epohah
Elfflli prcsSefS'a t^skrsjšssa
■mn
o 2 estrisah. me..
■■■■■■■■■■■■■■■a
Službene objave LLAP.
(Iz seje hazenske sekcije 11. t. m.)
LASK je sprejet v hazensko sekcijo LLAP. in mora do 24. t m. ukreniti vse po« trebno glede verifikacije svojih hazcnašic. Tozadevne informacije dobi pri tehn. refe« rentu g. D. Sancinu, Narodna banka. V na« sprotnem slučaju se mu vsaka prvenstvena tekma šteje za izgubljeno.
S. K. Mura (Murska Sobota) se sprejme v hazensko sckeijo z dnevom, ko zadosti svojim članskim dolžnostim. Ta klub se ra« di finančnih in prometnih razlogov še ne pri pusti k pomladanskemu prvenstvenemu tek« movanju.
Hazenski sekciji ZLAP se za medmestno tekmo Ljubljana»Zagreb ponudi termin 26. aprila. Ako kolidira termin te tekme s ter« minom kake prvenstvene tekme, se prven« stvena tekma igra kot zadnja prv. tekma | pomladanske sezone. Izžrebajo se termini ' igrišča ia določilo sodniki za pomladansko J
prvenstveno sezono, kakor sledi: 29. III.: Ilirija : Hermes, igrišče Atene, sodnik g. Baltesar; 5. IV.: Atena : Hermes, igrišče Ilirije, sodnik g. Kavšck; 13. IV.: Ilirija : Atena, igrišče Atene, sednik g. Dermelj, 19. IV. Atena : Lask. igrišče Ilirije, sodnik g. Baltesar; 26. IV.: Lask : Hermes, igrišče Atena, sodnik g. Kavšek; 3. V.: Ilirija : Lask, igrišče Ilirije, sodni« g. Dermelj.
Prihodnja seja se vrši v petek, 20. t m. ob 20. uri v damski sobi kavarne Emona.
Smaške tekme v Planici
T. K. Skala je priredil v nedeljo dne 15. t. m. v Planici smuško tekmo za klubovo prvenstvo. Proga s startom na Slatni se je vila po pobočju Pone do Tamarja, od tu proti Ratcškemu Ozebniku do drevesne me« je, kjer se je polagoma spuščala zopet proti Tamarju ter dalje po desnem bregu doline do cilja v bližini Slatne. Člani, katerih je tekmovalo 31 so vozili progo 12.1 km, č!a» niče in naraščaj pa daljavo 5.2 km. Rezul« tati tekme so z ozirom na letošnjo suho sezono zadovoljivi ter je članstvo zlasti v tehniki lepo napredovalo. Klubovo prven« stvo si je pridobil že v tretje Vlado Kajzelj v času 1:i6.8. Sledili so v malih razdaljah Ogrin Gustav 1:17.44; Ojcelj Hubert 1:20.3, Kveder Janez 1:22.7 in Černe II. Franc 1:22.34. Zanimivo jc, da je 15. tekmovalec zaostal za prvim le za 15 minut Zelo dobro so se držali člani iz Kranjske gore in z Jc« senic.
Naraščajnikov jc tekmovalo 15 ter je do« segel Ogrin Janez zelo ugoden čas 26.22, drugi Ravhekar Fortunat 27.21, tretji Golob Lado v času 29.12.
Članice so tekmovale na isti progi. Pr. venstvo je dosegla Majcen Pina v času 36.21 Sledili sta Fcttich Erna in Kuralt Danica. Organizacija tekme je bila prav dobra tet se je tekma ob lepem vremenu izvršila v najlepšem redu.
Planico je ta dan posetilo rekordno šte« vilo smučarjev, okoli 150.
Še nekaj nedeljskih tekem
NOVI SAD: Novosadski atletski klub : Vojvodina 3 : 1.
BEOGRAD: Šumadija : Ruski S. K. 3 : 1 (1 : 1), Radnički : Dušanovac 4 : 3 (2 : 1), BSK. : Jedinstvo 5 : 1 (4 : 0).
TEPLICE: Teplitzer F. C. : Union žiž« kov 2 : 2.
ROUEN: Sp. C. Nacional CMontevideo) : team Normandije 5 : 0 (3 : 0).
NUERNBERG: Ker je dosedanji prvak Južne Nemčije L F. C. Nurnberg dosegel pri nedeljski tekmi proti Stuttgarter Ki« je V. f. R. Mannheim s 5 : 1 premagal F. ckers z 1 : 1 le neodločen rezultat in ker S. V. Frankfurt, je prvenstvo Južne Nem« čije takorekoč odločeno. Prvak Južne Nem« čijo postane za letos V. f. R. Mannheim.
LNP. (Službeno). Danes ob 19.30 se vr« ši seja poslovnega odbora v kavarni Enaoni. Tajnik IL
LNP. (službeno). Danes, v sredo ob 20. seja p. o., ob 21. seja u. o. v damski sobi kavarne «Emona». Tajnik I.
Prvenstvena tekma med Ilirijo in Her« mesom se vrši na praznik, 19. t. m. ob 1530 uri na igrišču Ilirije. Predtekma rezervnih moštev se prične ob 14. uri. Obe moštvi sta v kondiciji že toliko napredovali, da se lan« ko računa na to, da bo tekma zanimiva in športno na višjem nivoju od zadnjih pr« venstvenih tekem. Ilirija zavzema v prven« stveni tabeli prvo mesto s prednostjo šest točk pred naslednjim klubom. Hermes utegne biti momentano poleg Ilirije najbolj, še moštvo v podsavezu. Odlikuje g* zmi« selna kombinacijska igra in razmeroma do« bra povprečna tehnična irvežbanost.
Iz zbora nogometnih sodnikov. (S!už« beno). K nogometnim tekmam, ki se vrše v četrtek sc delegirajo za sodnike: Hcrme« : Ilirija g. Kramaršič, Hermes (rez.) : Iliri, ja (rez.) g. Raška, Primorje : Lask g. Mo« žina. — Načelnik.
Primorje : Lask. Jutri, v četrtek na praznik, odigrata oba kluba p.-ijateljsko tekmo, ki utegne biti z ozirom na dobro formo Laska zanimiva. Tekma prične ob 15. ter se vrši na igrišču Primorja, Dunaj« ska cesta.
Primorje II. : S. K. Šiikt. Pod predtela« ma k gornji tekmi s pričetkom ob 13.30.
S. K. Primorje, nogom. sekcija. Danes, v sredo ob 18.30 sestanek vseh moštev v zadnji sobi «Narodne kavarne*. Vsled važ« nosti sestanka se poživljajo vsi igralci ds se istega udeleže. — Načelnik.
Iz <rPrirr.orjst>. \Vindiš srednji krilec Primorja odhaja danes v vojaško službo. V tekmi proti Gradjanskemu je praznoval skupno z Jančigajem mal jubilej 50 tekme, ki jo je odigral za harve svojega kluba. Primorje ne bo baš lahko nadomestilo iz« gube tega požrtvovalnega in dobrega igral« ca. Simpatičnemu in vzornemu športniku želimo na njegovem novem mestu obilo sreoe.
Krize v Hašku. Kakor poroča <*Jutarnji list» je več članov Haška izstopilo iz lahko« atletske sekcije kluba. Pristopili so vsi k Akademskemu športnemu klubu, • katerera smo že nedavno poročali
Za predsednika zagrebške Coneordije je bil izvoljen bivši predsednik broeske Marsonije ravnatelj Bosnič.
Exce)la
jc najboljši in vendar najcenejši stroj za redbiao in ob. t — Nadonaestni deM za vse ^roje.
J. GOREČ, LJUBLJANA
P>l»t< Ljubljanske kreditne banke*
Dopisi
ZO. ŠlSKA." Voditelji samostojnežsv Sve I sedaj menda samo od naiih dopisov. Toda, Jkar Hm povemo, aobena stvar jim nI po [volji. Svetovali smo jim, naj povedo svojim IpristaSem, kako so razdelili podpore v viso-Ikih zneskih. In glejte, ozlasil se je z. čer-I ne, ter pravi, da se čuti prizadetega. Sve-Itujemo mu, da naj se opraviči svojim pri-Istašsm, nam se ni treba, ker ne zasleduje-I mo takih mahkiacij. Kako pa snubi voditelje sccijalistov, naj pove sledeči slučaj: Me-Igčansko šolo v Šiški obiskujoči otroci motajo plačati 100 Din šolnine. Ker je v občini nekaj revnih starišev, so prositi občino, naj I plača ona za njihove otroke šolnino, ki jo I sami ne morejo. Občina je to tudi uvidela in (odpustila dotfCnikom šolnino. In kaj se je 1 sgodiio! Tudi voditelji sairostojnežev so zahtevali plačilo šolnine od občHe, med njrmi seveda s. Černe, kl Ima meščansko | šolo obiskajočeea sina. Seveda je občinski svet uvidel, da to ne bi bilo socijalno in je I isto njeeovo prošnjo odklonil. Našli pa so »e nato ljudje, ki so se pritožili proti pla-I čilu šolnine za najrevnejše. Imena prttožni-I kov za enkrat nočemo objaviti, ker upamo, Ida bo storil to z. Cerne v »Kmetijskem H-I stu*. Upamo, da bodo socialistični voditelji uvideli, v kako družbo so zašli in naj se jato ne jezijo v svojem listu, ako samostojnih voditeljev ne nosimo na rokah. Njihpva časopisna polemika je namreč vie prej kot |jtvama, nedemokratična ln nesocijatna.
ŠMARTNO POD ŠMARNO GORO. V ne-Ideljo smo dobil! dva nova zvonova. Koliko koristnejšega bi se dalo napraviti za ta denar, od česar bi imel vsak posameznik svoj delež. Značilno je dejstvo, da so pri akciji sodelovali tudi nekateri samostojneži in socialisti, dočim so demokrati odločno odklonili. da bi delali štafažo klerikalnemu fa-rovškemu pompu, ki od vseh strani izžema ubogo nezavedno ljudstvo. Upamo, da bodo ravno ti zvonovi še marsikomu odprli oči. Slavnost blagoslovljenja je izgledala kakor navadna klerikalna manifestacija. V sprevodu so se OrU na konjih ponašali tudi z njim običajno kletvico p... m .. V svoj! častlhlepnosti so ignorirali celo svoje naj-poštenejše pristaše, ki jim je bilo v resnici ti stvar z verskega stališča, ne pa za politiko. Preblvald Tacna so imeli sedaj priliko spoznati klerikalne generale iz Šmartna, ki so jih na tako poniževalen načtn pustvH zadnji trenotek na cedilu, da se mora zzražati vsak pošten človek. Naj jim bo v opomin: Kolikor Šmartno za Tacen, toliko Tacen za Šmartno!
KRANJ. Dne 11. marca se je vršil tu I ustanovni občni zbor mladinske organizacije »Edinost« v Nar. domu. 2e po štev'lu navzočih se je spoznalo, da je zagotovljen lep razmah posebno tamburaškemu odseku ako mn bo kranjsko napredno meščanstvo omogočilo nabavo inštrumentov, ker ima že iz-vežbane, dobre moči. Ustanovnega občnega
zbora se je udeležil tudi delegat Iz Ljubljane br. Šimnovc, kl Je v jedrnatih besedah tolmačil pomen društva ter poživljal vse k intenzivnemu delu. Izvolil se j« odbor t agil-nimi močmi ne glade na stan. Upamo, da s« bo z vso energijo oprijbl dela; dober uspeh nru je zagotovljen!
RAKA, Kolikokrat smo svarili starš« pred klerikalno orlovsko vzgojo! Povedali smo Jim, da se bodo njihovi otroci naučili pri «Orlu» samo hinavščine, sovraštva, pijančevanja, in da se bodo moralno popolnoma pokvarili. Srce nas Je bolelo, ko smo videli, kako zaslepljeni so s arši, kl so naravnost silili svoje otroke, da se naj vpišejo k »Orlu*. Smilila se nam je mladina, ker smo vedeli, kaj jo čaka. Z grozo smo gledali početje orlovske družbe In čakali smo, da se odprejo staršem oči. Vsa čast onim, ki so že spregledali in so tej družbi obrnili hrbet Sramota pa za one, ki še danes ne vidijo, da vodi klerikalna vzgoja njihovo mladino v propast. Ne bomo naštevali posameznih ponočnih popivanj v fa-rovžu, farovški kleti, kaplani)!, pri Šiškotu itd. Tudi ne bomo opisovali dogodkov, ki so sledili tem popivanjem in pojedinam. Dogajale so se stvari, ki na ves glas kličejo: »Starši, potegnite svoje o;roke iz mlakuže, v katero so zašli!» Prav nič se ne čudimo, da bosta načelnik orlovskega naraščaja in voditeljica Marijinih devic v kratkem zibala. Začeli so naši Orli na ta način skrbeti za naraščal, ker ga drugače ne morejo dobili. Čudimo pa se glob:ki pokvarjenosti orlovske mladine, ker sicer ne bi slišali iz njihovih vrst besed: »Zakaj se pa grejo, če se ne znajo!« Ali ne zasluži ta družba, da se jo razžene s pasjim bičem, kar bo sicer postalo proklatsivo za vso faro? G. škerjancu In g. Božnarji ča-stltamo na takih uspehih 1 Kaj ne g. Šker-janc: « Kakor pojejo stari, tako čivkajo mladi*.
OBREZ PRI SREDIŠČU. Krajevna organizacija SDS za Obref - Orabe Je Imela v nedeljo dne 15. t m. v prostorih gostilne Rakuša v Cbrežu občni zbor, katerega se je udeležilo častno število naših pristašev iz Obreža tn Orab; lepo je bila zastopana tudi središka organizacija. Zboru ie predsedoval ta ga vodil predsednik kraj. organizacije, z. Martin Rakuša, kl Je uvodoma pozdravil navzoče ln poda! si ko de'ovanja organizacije v pretečenem letu. Nato je vrli domačin g. dr. Franjo Šalamun, ki se vedno rad odzove našemu povabilu In pohiti med nas, v daljšem govoru poudaril veliko značenje zmage Nar. bloka pri skup ščinskih volitvah, ki bo prinesla ured tev naših političnih in gospodarskih razmer. Pri nato vršeči se volitvi novega odbora je bil za predsednika ponovno Izvoljen naš ugledni ln agllni zaupnik g. Martin Rakuša, pos. v Obrežu, v odbor pa sledeči naši somišljeniki: Borko Ivan, pos., Obrež; Bra-tuša Jak., pos. sin, Obrež; Masten Matjaš, pos., Obrež; Glavnik Ivan, tesar, Obrež; Kunst Andraš pos., Obrež; Kukovec Ant, strojnik, Grabe; Kosi Lovro, gostilničar,
Orabe; Koclan Jak\, pos„ Orabe; Kocjan Martin, pos, Orabe; Škrlnjar Jak., pos. In zidar, Obrež ln Rakovec MatJ. pos. in kov. mojster Obrež. Pri slučajnosti Je govoril š« g. Franjo Robič, ki je pozdravil zbor v imenu središke kraj. organizacije ter Izrazil željo, da obe sosednji organizaciji ostaneta tudi za nadalje v tesni vezi In stik h in delujeta složno In sporazumno. G. Jakob Zadravec pa J« v strokovnlaškem govoru razjasnil težek problem davkov in naslikal tozadevne grehe klerikalne stranke ter omenil olajšave, kl lih v najkrajšem času uvede vlada Nar. bloka. Končno je bil sprejet z burnim pritrjevanjem predlog, da se poslancu z- dr. Plvku In stranknemu vodstvu izreče zaupnica, nakar |e predsednik zaključil občni zbor. kl }e potekel v najlepšem skladu. V občini Obrež-Grabe imamo močno pozicijo. Niša krajevna organizacija in njen agllnl odbor nam Je Jamstvo, da bo tudi ta v prejšnji letih močna klerikalna trdnjava kmalu popolnoma porušena.
Vesti iz Prekmurja
Gledališka predstava v M. Soboti. Dne 14. t. m. je priredilo sokolsko društvo v M. Soboti četrto gledališko predstavo v tej zimski sezoni. Vprizorlli so Nušičevo vese. lolgro »Navaden človek«. Marljivi igralci so dosegli lep moralni in gmotni uspeh. Prej so že vprizorili »Nebesa na zemlji«. »Voh kačini« in »Lokalno železnico«. S temi pred stavami vrši imenovano društvo važno pro« svetno in narodno delo.
Predrsar je o Masarvka s« bo vršilo v ?e. trtek. dne 10. t. m. ob 8. zvečar v Sokolski čitalnici, v M-trski Soboti. Predaval ho gost iz Maribora. Tako bo tudi Murska Sobota proslavila 751etnico tega velikega moža.
Nogometne sezona je začela tudi v Prek« murju. V nedeljo, 15. t. m. se je vršila prva nogometna tekma v pomladanski sezoni. S. K. Ptuj je igra! prijateljsko tekmo s «obo* škitn S. K. Mura in zmajal » 5 : 2 (3 : 0)
Polar. Posestniku Štefanu Sečku iz Gori. ce je zgorelo na njegovem posestvu v Če. kečki vesi seno v vrednosti 19.000 Din. Za. varovan ni bil. — Dne 7. t m. je zgorela posestniku Ivanu Titanu v Cemelavcih sla« ma, ki so jo užgali otroci.
Kraftvr.a organizacija JDS v M. Soboti bo prirejala zanaprej redne tedrnsk« prijatelj, »ke sestanke somišljenikov, in sicer ob če« trtkih v lokalih g. Turka. Začetek ob 8 zvečer. Namen sestankov je, da sc somi« iljeniki morejo posvetovati o tekočih vpra« šanjih. Predvideni ao tudi obvezni članski sestanki, ki bodo imeli značaj izrednih obč« nih zborov in bodo mogli sklepati o važnih zadevah, ki so nujne. En tak sestanek se je že vršil, in sicer v četrtek, 12. t. m, na ka« terem se je sklepalo o organizacijskih vpra* šanjih.
Nakup živine ta izvor so prekmurski iz« vozniki začasno ustavili radi slabe kon« junkture. Kakor smo zvedeli, je prodajna
cena 1 kg žive teže„ ki stane tukaj do 10 Din, na dunajskem trgu 12 Din. Na Dunaju se čuti ruska konkurcnca.
Zdravniška vest. Dr. Jožef Muster, prak. tični In zobozdravnik v M. Soboti, se je preselil s 15 t. m. iz dosedanjega poslopja v hišo g. Kučana v Zvezni ulici.
Sodišče
Spomini na občinske volitve
v Celju.
V soboto, dne 14. t. nt. s« je zagovarjal pred celjskim okrožnim sodiščem Josip 2u« mer. gostilničar v Celju, ker j« prišel v konflikt s § 104. srb. kar. zakona. Po veliki polomiji, ki ga je doživela dr. Ogrizkova zveza • celjsko nemškutarijo pri obč. vo« litvah. je bil gostilničar Zumer tisti, ki j« ▼ avojam »trastnem nasprotstvu do Narod« nega bloka nasedel govoricam, ki so mu jih prinašali razni sumljivi elementi. C«»ar niso hoteli riskirati niti Nemci, niti dr. Ogrizek sam. zato je dal svoj« ima gostilni« čar Žumer. V pisarni dr. Ogrizka »e ja sko« val dolg prizfv »oper občinska volitve, ki je bil poln klevet na posamezne vodilne pristaše Narodnega bloka in katerega je podpisal 2umer. Med drugim! ja dcliil upravitelja javna bolnic« Prekorška, da je odpovedal peku Lopanu ž« prihodnji dan po volitvah dobavo kruha m bolnico vsled tega, ker je volil Lopan listo nemškuta^ske« ga celjskega socij«lno<go«podarskega bloka, torej iz političnega nasprotatva in mašč«. vanja. Radi tega očitka je zasledovalo Žiim. ra državno pravdaištvo. te tekom pr«iaka« ve in pri obravnavi sami se je izkazalo, da sta zalagala bolnico menjaje vtake tri me« src« pekarni Lopan In Kiirbisch. Ker j« sb'fa;no dn« 1. oktobra, torej 2 dni po vo« litvah potekel rok za dobavo Lopanu. je prišel na vrito s tem delom Kurbiach. 2u« mer pa j« v avojem prizivu trdil, da s« je Lopanu od-iovedalo iz politlčiega nasprot« atva in maščevanja. Kakor j« tukaj pogorel, tako bi mu bila lahko tvdi razne dnige prizadete strank« pred sodiščem dokazal«, ka':o nepoštenih sredstev se je posližll v prizivu zoper pristaše Narodnega bloka. Ker p« je bil takrat š« po'itični novinec, nai mu hod odpuščeni njegovi dosedanji politični grehi. V tem sbičaju pa j« bil ob« aojen na 400 Din denarne globe, ozlr. na štiri dni zapora. Zagovarjal, ga je dr. Ogri« sek. d -ševni oče priziva, ki ga je pa pod« pisal 2umer.
•
§ Usodepolne posledice alkohola. Anton Lapornik 201etni posestnikov sin iz Št. L«« narta nad Laškim je bil 27. decembra v go« stilni Gračner v St Lenartu, kjer a« ga j« precej naleze!. V alkoholičnem razpolož«« nju je oklofutal najprej nekega tam s« na« haiajočcga Zcmeta, na to pa pobil na go« stilni več šip in hotel oditi v drugo krčmo. Med drugimi ga je pomirjeval na očetovo
prošnjo tudi neki Svare. Kakor hitro pa ga j« Lapornik zagledal, ae je spustil v njega in mu prizadejal težko telesno poškodbo na roki. Nato je sttkel še za bežečim Svarcern. a . ga ni mogel vet dohiteti. Obdolženec c«. lo zadevo zavija ter se zagovarja, da ga jo prav posebno razjezila lata, katero je držal baja švarc v svoji roki. Okrožno sodišče ▼ Celju je prisodilo Laporniku 3 mesece ječe.
§ Zagoneten zagovor s stlobranom. Dno 14. septembra je spoznal 30!etni posestni, kov sin Alojzij Brešar iz Št. llja nad Valde. kom v neki gostilni Alojzija Kr., o katerem mu j« bilo mano, da je imel poleti 1924. nastop z orožniki in bil tudi zaprt na so. dišču v Slov«njgradcu radi guma roparske« ga napada na neko mlado žensko, katero je privezal k drevesu. Ker j« Kr. videl v grtatilni pri njem denar in se tudi ni hotel od njega posloviti, dati mu je pokazal pot, za kar ga j« prosil, s« ga je baie začel re«. no bati. Ko j« Kr. vedno bolj silil za njim, ga je. da bi ae ga znebil, udaril enkrat • palico črez hrbet. Dasi je navedba zoper Kr. radi suma hudodelstva ropa po sodnih spisih točna, izpoveduje napadeni Alojzij Kr.. da mu je obdolženec re« kazal pot pro. ti domu. vendar pa jc nato počenil za nek® drevo ter ga udaril z debelo palico črez hrbet, tako. da mu je prelomil rebra In mu prizadejal težko telesno pošVodSo. Okrož« no sodišč« v Celju j« obsodilo Brešarja na en mesec ječ«.
Iz demokratske stranke
V	sredo, 18. t. m. se vrše sestanki v Lot Ikem potoku ob pol 8. zvečer, v Gradcu« Zagradac tn Podzemelj istočasno, ustanov, ni občni zbor K. O. pa se vrši «b 7. zveč«r v Do\'jem na Gorenjakem.
V	četrtek, 19. t. m. se vrše sestanki oh 10. dopoldne v Tržiču in v Novem kotu t«r v Gribljah, «b 2. pop. pa v Črnomlju.
V	petek, 20. t. m. se vrši sestanek K. O. JDS ab pol 8. zve5er v Hrastniku.
V	sobote, 21. t. m. ae vršita ob pol 8. zv«£«r sestanka v Metliki, v Selcah nad Škofjo Lok*.
V	nedeljo. 22. t. m. se vrše sled»či sestan« ki: ob 10. dopoldne v Dobovi pri Brežicah, ob 11. dop v Drairatnšu, oh 2. popoldne v Gcr. Logatcu in ob 3. v Rajhenburpu (za Raihenb'irg in SevnieoV V Hrastniku se vrši ob 3. popoldne občni zbor krajevne or» ganlzacij«.
Vseh teh sestankov in občnih zborov sa udeleže delegati iz centrale.
Izdajatelj tn lastnik: *Konzorcij rjutram Odgovorni urednik: Fran Brozovič.
Tisk Narodne tiskarne v Ljubljani.
Oglašujte v ..Jutru"
0
Mali oglasi, kl služIjo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda £0 par. Najmanjši znesek Din S'—.
Zenitve, dopisovanje ter ogle si strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1 • —. Najmanjši znesek Din 10-—.
Slamnike tn svilene klobuke
| ter vsakovrstno preoblikovanje priporoča M- JejUS, HtCTŠkora otie» SUv, 27.
lit
Ivan Magdič
troj«!, LjnMjana,
K'k» atica 6t. 7, e« prlpo-
rufa za spomladno eeiono.
131
Cementne cevi
itopiir., t.raro. ploSff. sa tlak. osrraje itd., izd.tnj« D CfhlSr. LJnbljici, t<■'<■-ton it. 735	«043
Mesn'co
iTl pr.Tcaievalairo. vrani« * ti a j . m r prom»t*Bm
lt»;a »olW«n pcina!«imrik. Kaslov pcv# upr. «Jntra».
tZZi
Priporoča 50
» po«'! rova li'gl]er'Sno sr,.»lt«T»e brivnike Nitto KimaE, Poljanska eetta 18 6!78
Več šivilj
rtohro fiurjPTiIh t» moffco peri'o, a« fprejme izven Ljubljane. — Po"u<1bp na unravo «Jutra> pod «H. C.>	* 6276
Hitra strojertfska
v#5Pa tirTi nPirSTc<»rra le-rika. prMna in zanesljiva, 0« iSče za takoj. Kaflov v upravi «Jutra».	6272
MVŠ' šofer
M W opravljal v«a	r
pVla^i^n. i5?e. Ponn-tb. - oniR^o zabfflv« ptač* na »r'-lvo .Jotra« poi zna^o •MaanfaVtnra 5f9S».
Ktthnrica
«imo-tn:no in 'Tnhro fcn-H i* op-»T'ja tn^i ''rujra ^ ■'rriaCc	m »prejme * i
L!nN:aae. K»slov »j »pravi <Ju«r»».	6SG4
Kočfjaža
In po«treščk'n?o
Iztirjeno šiviljo
54 jHia tnkoj. Naslov v nprari .Jutra«,	6S19
(iiie!o)
Uradnik
perf.kt.a knjigovodja, bi-laarilt, kor«»pond«nt v »lo-ven?k«M, erbohrvatikem la j.rltrn, x b«r*no ii veiletno tovarn. pr»Vo. i«li ( 1. jniv.m spremeniti mesto. Ponndbe aa npravo «Jotra» pod iltro »Vofiilno mesto«.	6143
I.esn'm Industrijam!
IMem slullt. pri kaki vfgjl
le«::i trjrovlnl ali lnrtn«fri)i. Sem SS !«t etar. neoma'1*-l»vane pr.teklosti, vrrziran v r.zanem. te?aaem iu okroffl.m letu. — Cenjeae dopise aa upravo .Jutra, pod «Lm 3S».	5756
Ekonom
s»m«lti strokovnjak. 2« let star. neomade?.van« prete-k!»«ti, iti". «!uib« npravi-t»'ja v»fj«ga posestva ali iiaj stičnega. Cenjene do-na urravo .Jutra« pod .Upravitelj 38».	SiU
Mesarski pomočnik
izvrsten dela.ee, p.it*. ta dostojen, i i { . slnib. n takoj. Kaelov oov. oprava •Jutra«.	6 IS«
Šofer-meh^nlk
a dobro prnkso. ieli stalne-(rsme«ta. N.i*Inv v np-avl .Jutra« v Mariboru pod «6o ler«.	6S1!
Kontorlstin?a
zmo?na v e e h pi-jarnirkib del. z večletno praliso. isfe mefcta ca takoj. Porulbs ns upr. .Jutra« pod Sl'ro .Marljiva 29151».	6.'34
Šivilia
ffr« tla dom Šivat. Naslov pove upravništvo .Jntra«.
«13
Mesarski potočiTc
irnčen ca deželi, i S i e elnlT-r. Karlov pove .Jutra*.	6SS0
Zakoniki par
iiEs »i«st». najraje prevzame!* op-avljanje Sivin, ali prašičere'0. Ponudbe pod .Brez otrok* sa upravo .Jutra*.	<24!
Trg. sotrudnlk
vesten i« »jilen Jp««rirt, i i i e mest. za takoj. Ponudbe na npr .Jutra* pod iitro .^pečenja S8M«.
623»
Trg. pomočnik
Otroški voz!čkl
■portei in luk'uini po najnižji reni ia najvefja zaloga. Prodaja na obroke — -enlti franko — .Tribuna« T B L., tovariš dvokole« iu otroSkih vozifkov, Ljub-1J) na, Karlovlka e«ta i
187
Lovci!
Naprodaj je eutska troe.vka brezpetelinka kal. 16 v 16 v 9 z avtomatično prestavo za kroflo. Kasi.v p.vb sprava .Jutra*	61»!
M"iko kolo
dobro ohranjeno, proda Ocvlrk, Reslieva ceeta 20.
«04
Žensko kolo
znamke «Waff»arad», dobro ohranjeno, t. proda. Ve? s. izve pri I. A., Kolodvori** cika itev. 18.
6315
Vinske trte
!tWl«t«e, l«p» hi mo*»e
Resi str. blagajna
.National* v dobrem stali 'n. se kupi. Ponudbe pod Si'ro .Registrirna* na unr. .Jutro«.	5623
Vrtne ?els^ne stol'"«
komadov dobro obra-nje.ih vrtnih 8el«nih stolie za »kloniti, kuni tvrdka Peter Kobal v Kranju. — Kavettl Je oeno ia prHo-Jiti sliko.	60»
Okna
95 v 14*—150 cm z fomjo »vetlobo, nova ali dobro ohranjena ter .no Rkatlo z« co,l| 4/4, kupim. — P.nudbe z navedbo e«. aa upr. .Jutra« pod Mrro .Okna 300«.	S285
Trgovina z gostHno
r Hiribora » bližini parka, obstoječ« lz 6 sob ia pri-tiklis, h zamenja sa 3-4-•obao stanovanje, po moS-nostl s kopalnico. Cenjene ponudbe pod .Kopalnica* na upravo .Jutra* v Maribora.	6318
Mesečna soba
•olnctia. ». odda solidni »ospodifni. V. Rotb, Re.-Ij.va coeu It l/I, n. »>.p-nir«.	6176
Soba za 2 gospoda
s. odda v Milini obrtno »ol«. K,slov pov. uprava .Jutra*.	61SS
Kroji
najmodernejši, po m«t. »» d»rr. ia po^iod« s n»tanP-nim ponkom 16 tc»rca te-*aj za Vro;nže. Hvilj« ln ra Mtnonporsbot — Od ministr. za hvovino in obrt konce«. kro:b» Sola » Ljubljaii, Židovska I.	i»76
mlad in dobro trv.Iban v (^mincA naprodaj v trgovini, ilče me.ta ra E:0n4i0vi uli'i 6/1. «338
Pomočnik
! m (tavbo mlinov ia lig,
»rvovr^tna. i??em. — Tr»l- i trajnega dela. Ponudbe
nost. po<t.nost in pridnost „, aaslov: Ijnac Gorenš.k. r-edrojpj. Nj.Iov v np-»vi rra-ikoloto, poŠta Vojnik. ■Jntra«.	6244 ■
Prodajalka
Sedlarski pomočnik
'obro izurjena v mar.u- ' veK vseh v to stroko spa-taklnrnl strdki, ee »prej«', dajočib del. i š i e slulbo. takoj. Ponudb« na upravo Dopise na oaslov: JoSef •Jfra« pod iilro «Doh'a B u 1 o v e e, Begunje, Oo-prodajalka«.	6250, renjsko.	5466
dfcieli. Nastopi takoj pot v«aklm porojeni. Naelov v upravi .Juira*.	«870
Lepe suhe orehe
»ndi po najnižji .eni Lju-devit Sire v Kranju. 5743
Trbovelskl premo?
in bukova drva, ia^ana in
sekana, nudi nalcenej. M. Miklave, Kolenskega ulica lt. 32.	4604
VloHn-ceflo
e. proda za 1230 Din. — Naslov pove upr. .Jutra*.
6243
Daljnogled
prodam ta 230 dinarjev. Otleda in piafa ee v upr. •Jutra«.	6237
Pletilnl stroj
Stev. 8 skoro nov. zelo »Rodno naprodaj. Naslov v opravi .Jutra«.	4360
f»rtdna in poltena, »e sprej-07ir» se le na dolro-'na spri?ev.i'a. Ponudbo »iS na»lov: Matija Perko, mizantvo v Zgornji Siiki.
S 40.000 Din kavcije
zmofna računstva 1» pisarniških del, ieli« »luibe na deželi. — Ponudbe pod .Zanesljiva 2957» na po-dmloieo .Jutra* r Celju.
Proda se:
lovska polka dvocevka, kai. 16 za 6<>0 dinarjev in fotoaparat 9/lt em e 7'2 anianaiom in v^emi jiotreb-ičinami za 9t0 dinarjev. — Naelov v opravi cjstra*.
6292
Slika Madona
v zlatem okvirju in otroEti voziček, se proda na Kra-kovakam nasipa 4. pritličje
foto-aparpt
6 v znamk. «!ca*. f
dvojnim ana.tigmatoni tn dvojnim izvlečkom ter nfr-kaj potrebščin, prodam. — Naslov pove upr. .Jutra*.
«6!
Avton"»h'lno folo
trsmke «riat 15 Ter*, to proda. — Naslov pove upr <Jbtra>.	(363
Avto-šasija
jako dobro ohranjena, do tono kg nosilce teie. 34 do 30 FP, samo dobre znamke, z dobro, ali brea pnevmatike. »e po ugodni eenl kupi. Natančen popi* pod .Redno >977» n* »pravo
Za ma!o matnro
iz »atersatik. — pripravlja nrofe«or za zmeren bon.rar Ponudb, na opravo «Jitr&» pod <Mat«mal'ka». 6171
Prodam h'šo
» staro klju6-tv.!5arsko io m.haaičBo obrtjo z orodj.m i* stroji. Eiektrilna razsvetljava Hi vodovod » hfIl W15a j» pripravna za vsako večje pod let j. Naslov pove oprava .Jutra*.	5848
Pekarila
v Mariboru, dobro vpeljana, j. ■ rit. vrod naprodaj. Naslov: V. Lojkovšek, Celje. Caokarjava ulica S.
6K»
Posestvo
■ vem gospodarski« p»-•lopj«m. za H) riav Sivino, ietrt ore od Litije, prodan. Pojasnila daj« foto-grai Kotno v Litiji. 6288
Kupim ali v najem
vaamem dobro vpeljano Ipo-eerijsko trgovino ali večjo gostilno » me«tc ali na defelL Ponudb* oa »pravo po4 «&Uv. ioni*.
Na stanovanje
In k rano sprejmem dijaka poleg obrtne lol*. Naslov p«ve oprava .Jutra*. 6149
Soba s hrano
s* odda v Bilki gospodo ali gospodični. — Naslov t opravi .Jutra*. 63B1
Sobo
« posebnim vbodom. *veni.
§ souporabo kopalnice, v »redini mest« Bfe za ta-koj gospod. Ponudbe aa na«'ov: D. Knelt. Vardar, zavarovalna druiba, Aleksandrova c#»ta Jtev. 12,H.
6280
Stanovanje
e hrano, »e odda go«po-dični pri boljM rodbini. — Naelov pov* »pr. Jo:-«,.
6113
Gospodična
H s* nahaja v zadrevi, pr«l lOOO Din po-ojila proti obrwrtim. — Kdor Jo aoč. relttf. nai polije cenj. naslov pod tPomoi aa opravo <Jotra«. 62*3
M*n'šo dn'*shnlco
polt.no (k trgovini, mlekarni ali »ličn«mV lite go-»podiftia. — Ponudbe pod .Agilna £004» na opravo .Jotra*.	6314
10.000 Dtn nosojla
dai onemu, k! ml pro-skrb; stanovanje: so Ki :o kohlnjo. Ponudbe oa »pr. .Jutra« pod ansčt? »Posojilo 3M6*.	6N8
la angleški llvarnlški koks la angleški premog la angleški ko.aiki premog la trboveljski premog
K
v plombiranih vrečah a 50 kg na to«e In v celili vagonih promntno in eiice-ejetrg koriv« D. ČEBIN L nbilana, Woifeva I/II
Tvorničar
akadem. aaobrafea. star 28 let, ki prevzam. večjo to-v.mo, Ieli z«sn'a • «Iwip»-tifiaa i» trgovsko aa.brate«. go»podi**o. Ponudbe s sliko in točsira naslovom pod lifro «Ia^u«trija »38. sa upravo .Jutra«. 6174
aka^Mitk« izobratan atla-Upe zunanjorti. s roiptKflSm mlm^^a z^nfa-ia, za pom1a^ani>ke Iz1»te. Dot»;m 8 sliko pod znalk* 1K> aa npra^o cJutra*.	6900
Anny D.....o
Drirnite pit»e ▼ npravi «Jutra>.	6280
Srvn
b\ fa ie* po-
lftie ©finala ▼ r^jo po^po-darjn, kateri razpok ra z ▼eijira orraianfm tramatim rrtom t Ljn>>"ani. Pi«w^ne pri a ve na upravo «Jutra» pod 4Srna*.	6301
P-s «T)oKerman»
11	ftar. Je ra^l
preselitve naprodaj. Na^ov pov« uprava «Jvtra». 6902
Psa cFofc«JfcrJa»
mTa^ejfa In čistokrvnega, kvpia Ponn^he i nav»^o eene na upravo «Jutr*» po^ «Fok»t».	«"«0
pod «Foks!».	6?«
Opozarjamo
vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih upravništvo pismeno reM, brezootojno pri'ožiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v znesku D!n 2-—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti
peš je naslove od malih oglasov. Vsa vprašan a in prošnje glede naslovov od .malih oglasov* bodo romale v koš, ako ne co priloženih
Din 2- —

Reeltia zastopstva
ilč« tvrdka v Ce''u. — Ponudbe pod .Solidna firma« na podruinico .Jutra« v C«lju.	5091
Stanovanje
na Bajlep?em prometnem krajo, se odda v najem. — Ns«,rv nove upr. «Jutra». v Maribora pod ma^ko .Sreča*.	SKW
Boljši gospod
s. epr«;m« kot (Stanovalec in ima pornej. n« 1.1 jo lahko sam sobo 8<il>a ima poseben vbod io električ«) rassvtljavo. Jani jeva «H-a K. IS.	6279
Oddam lepo sobico
boljletno gospodo. — T»dl labko i vso po«t»«!bo. — Naelov pov« opr. .Jotra*.
Mirna gospodična
i M. pazao sobo. Ponudbe Je poslati na opr. .Jutra* pod znat ko	968».
6*77
Stanovanje
dve eobi, kobtnja. klet hi pritiklin^ lepo opremljeno aH prazno »li samo dv« •obi, v novi hi«i v MH-njea predmestja, oddan ■trni »tiankl br« otrok. Ogledati si J« na praaoik «11 v nedeljo popoldaa. — Naslov pov« upr. <J«tra>.
Zn?rja ze!!
Wleten, trgovsko naobra-len gospod, sedaj driavoi »sluSbenec, z mlado go-spodjčn« radi poinejl. nitv*. katera naj bi ne bila samodobra ro«podln;a, temveč tudi dn^evoa dru-Tica. Cenj. dopis« ■ kratkim življenjepisom lo sliko na upr. .Jutra« pod Iitro .Strogo zaupljivo*. 4299
Samec
srednjih let. br*s otrok t» • premoienjo). Soli poročiti polteno stareilo lensko braa otrok. U M imela posMtvo »li trgovin* na Štajerskem. — Naalov pov* oprava «J»tra*.	6308

Planino
dobro ohranjen, kupim. — Ponodbo s navedbo cene n« »pr. «Jntra» pod Iitro .Glaaba »78».	6282
Nogav'ce
raznovrstne, s« poceni pod-pletajo Prod Škofijo l/I. i_1«
Deklico
1 in pol leta staro, oddam na braao ali todi za svojo Ponudbe na »pravo «Jutra» rod značko <Z-lravo». 69H
Koncesije
Fakture likasira. opomin« izvTio'« la t«r:atve vnov.
čuje . ee«!|r*ni«jn GOSPODARSKA PTS^RMA. drotba z o a. v I.Jobljani, WoIfova ulica l/II. 83
Stavbnim podjetjem
Juge-lavij«. — Bprelm.m la izvrlujem ZKLlZOnBTON-SKK k.nltrokcij« it armiranega betona, popolnoma samostojno, aat.ntn. po »atrtik. Zel«to uporabljam str.ro ekonomično. Cenjen, ponudb« pod .Armater« na »pravo «J»tr»*.	8(46
Vsak dan sveže" namočena n-r
polenovka
litsi m LMa
Harmonika
trtvr»tna, kromatitna, skoraj popolnoma nova. ** »a SrtOO Din proda. Ogleda .»e lahko pri E. Uit, Mestni
»tg U,	«■
ID
vclno f mil M leni JaBET-teme
Lc&liana. B onitrgt
x* jull t. 1. vsled nepredvidenih zaprek se ne more vršiti. — Prosi se stranke, katere so dobile srečke, da jih vrnejo proti 10% popustu.
B. Veselinovič £ Comp.
Maribor. Gosposka ulica 26.
-. IfiFE-. HflOFf-
Rloli« In filma, dali* llmoaa, Satrap, Ko. dak->a*ip'a, vs« foto-po-trebit'ne in fot grafitne soa-rate Erneman. f.ontesa K<dsk GSrtz ie od 160 Din eaprej ima stalno v zalogi
ft iarija litci ft:cc si n
Ijobllm. 2ldonka »«ca 1. Zsh:«».-jte ccnikt 1078-»
3csip m Hajko Turk
Prevažanje baga.
spedid ako pedjetje
v Ljubljani,
VlJoidanjka tasta it. S
Ocarinjen;« b a?a.
prevzetna vsakov stne vožnje blaga, kakor premoga, drv, matiufaklure, stavonrgi maieiija a itd-o na nižjih cenah. Istotan so ludi prrovli.nl porotni vozovi (bruni z gumastimi kolesi) po izjemne nizki ri cenah na razpo ago. aM
Roman
Ulempiegel in Um Dobrin
Junak« vesellaka Iz dežela Flanrierake.
Stane broš. Din 60, vez. D n 70 brez poStnine.
N*pro^»| t knjigami .TlS'<0\rNE ZADRUGE' v L ubij-ni, Prešernova u. 54. (Nasproti glavne poite.)
ALEKSANDER. - DUAAJ
ZVESTOBA
DO GROBA
(LA-DAAE DE* AONSOf^£AU)
95
rv.
KAKO JE SAINT LUC POKAZAL MONSOREAUU KRALJEV]
SUNEK.
Gospod d« Monsoraau je na oni strani zidu počakal Saint Luca z mečem v roki. »Ali si gotov?« mu vikne, ker se ni več mogel vzdržati «No, prav dobro mesto ste si odbrali!« odgovori Saint Luc. Hrbet od solnca, ki na meni sij« v oči, je li? Prav dobro iebirate!« De Mosoreau se okrene za četrtino. «To mi ugaja!« klikne Saint Luc. «Vi torej želite, da me ubijete za vsako ceno!« «Da, to želim!« odgovarja Monsoreau. »Človek obrača, bog obrne! Vidite, sem že potaguil!« Vidite tam šop cvetja? Tjakaj vas bom položil!«
In Saint Luc se pripravi na borbo, ter stopi v prežo. Pri tem se neprestano smehlja.
Monsoreau besno napade in izvede nekoliko udarcev in sunkov z veliko veštino in okretnostjo, ali Saint Luc jih vse prestreže in odbije.
»Tako mi duše, dragi Monsoreau,« pravi Saint Luc in se poigrava z mečem svojega protivnika. «vi pa prav dobro obračate svoje železo! Kje sta se pa naučili? Glej, glej, razven mene in Bussyia bi bil pri vaših napadih vsakdo izgubljen!«
Monsoreau silno prebledi, ko zapazi, s kom ima posla.
«Vidim, vidim, da se čudite, ker ste našli v meni boljega protivnika!« pravi Saint Luc hladnokrvno sredi borbe. Saj veste, sla me kralj ima zelo rad. On me je podučeval v mečevanju, in vsak dan sva se borila na hodniku, in naučil me je tudj sunek, katerega vas bom takoj naučil. To pripominjam, da vam bo v zadoščenje, ako vas s tem udarcem usmrtim, z udarom ali bolje sunkom, katerega sem se naučil od samega kral.ia. S kraljevim sunkom torej, to je za vas zelo laskavo «
«Vi ste zelo duhovit!« odvrne Monsoreau, ki sc trudi biti Jednako hladnokrven, ki mu pa vsa kri navaija na srce, ko se' mu je ponesrečil zadnji sunek, tako strašen, da bi bil prebil zid.
»Prokletstvo! Storimo pač. kar je možno!« se norčuje Saint Luc. »Vaša krivda ni. da se vam ni posrečilo!« In Saint Luc od-skoči pred novim obupnim sunkom ter tako prisili Monsoreaua, da mu sledi in napravi novega pol obrata na levo. Toda s tem obratem ie dobil solnce v oSL »No, sedaj ste približno tam.
kjer sem vas hotel imeti, prijatelj moj!« pravi Saint Luc »In ste tudi blizu onega mesta, na katero vas bom p-' "il. Pozor! Vidite, ena, dve, tri, hej, ta udarec sem prav dobro izvrši], je li, to morate sami priznati, pozor! Ena, dve! Popreje je bilo samo pol verjetnosti, da boste usmrčeni, a sedaj je že devetdeset in devet odstotkov gotovosti, da vas ubijem!« In z brzino, ki bi mu je nikdo ne pripisoval, se mladi in precej nežni mož zažene v nasprotnika, podvoji in potroji udarce in sunke proti nasprotniku, katerega je ta nepričakovana navala vsega omamila, da se ni mogel braniti z vso pozornostjo. Šesti udrec je bila prima proti glavi, dvojna finta, odboj Monsoreauovega oprostilnega sunka in takojšnja riposta s finto, ko je prvo polovico Monsoreau ni videl zaradi solnca. druge polovice pa zato ne, ker se mu je jekio skrilo v njegovih prsih.
Za dih še iMonsoreau obstane, potem se zamaje, kakor izkoreninjen hrast, ki čaka na sunek vetra, in zapre oči ter pobesi roko. »Zapomnite si, gospod,« pravi Saint Luc, »vi padate sedai natančno na ono mosto, katero sem vam popreje označil! Tako!« Grofove sile so opustile, meč je zropotal iz odrevenele roke, kolena mu klecnejo, iz ust se vlije potok svetlordeče pljučne krvi na prsa, glava se Monsoreauu nagne naprej in mož se zruši vstran na rdeče cvetje, katero še pomoči s svojo krvjo.
Saint Luc mirno obriše okrvavljeni meč v travo. »O, usmrtili ste me!« zahrope Monsoreau na travi »Da, to sem želel!« potrdi Sa!nt Luc. »Sedaj ko vas vidim objemu angela smrti, mi je skoraj žal. Sedaj ste za mene sveti, gospod moj. Sicer ste strašno ljubosumni, ali ste hraber plemič!«
In Saint Luc klekne k težko rajenem« in mu pravi: »Želite, izreči svojo poslednjo vel jo? Tako mi plemiške besede, izvršena bo! Ranjenci so navadno žejni. Ali tudi vi čutite to težavo? Ako želite, vam prinesem vode!«
Monsoreau ne odgovori. Z licem se je okrenil k zemlji, grize travo in se muči v svoji krvi. »Ubogi vrag!« zašepeta Saint Luc in vstane od ležečega. »O prijateljstvo, prijateljstvo, tt si zelo
pretenciozno božanstvo!«
Monsoreau odpre na pol ugaslo oko, pogleda svojega zmagovitega protivnfta, potem zapre okq, glava se mu zruši na tla, mož globoko vidjhne in obleži. »Hajdi! Mrtev j«!» si misli Saint Luc. »Ne mislimo več nanj. Vsejtdno, človeka sem usmrtil. Ali v pošteni borbi!«
Naglo skoči čez zid, pohiti čez peščeno ravnlnico, skozi park in v dvor. Prvi človsk, katerega je zagledal, je bila Diaaa, ki se je razgovarjala s svojo prijateljico, z njegovo ženo.
»Črna žalna obleka se jej bo prav lepo podala!« si je mislil Saint Luc pri pogledu na lepotico. Potem se približa obema ženama, prikloni se ln pravi: »Prosim oproščenja Diana, ali nekaj besed moram na samem govoriti s svojo ženo!«
»Seveda, samo izvolit«, dragi moj gost! Jaz odidem v kniž-nico in pogledam, kako je z mojim očkom. Tam me potem najdete!«
In Saint Luc pove ženi, kaj se je zgodilo. Dogodek je gospo de Saint Luc pretresel. Seveda sta se soproga takoj sporazumela, da po tem dogodku seveda ne moreta več ostati v Me-ridoru. Jeanne je odšla, da obvesti Diano o dogodku, Saint Luc pa v hlev, da pripravi konje in orožje.
Po povratku vprašuje Jeanne: »In kam sedaj?«
»V Pariz seveda! Nazaj!«
»Nazaj? Pa kralj?«
»Kralj je že zdavnaj vse pozabil. Toliko se je dogodilo, odkar se nismo več videli, in moje mesto je ob njegovi strani, ako pride do državljanske vojne, kar je verjetno.«
Saint Luc odide nato v svojo sobo in napiše tam pismo Bussyju:
»Dragi prijatelj, najbrže ste že čuli o nesreči, ki je obiskala Meridor. Zadela je Monsoreaua. V starem srezu, blizu zida, kjer je nekoliko sledov, da je pri hrastu neznanec večkrat prihajal čez zid, in kjer je Monsoreau našel nekoč nekega konia nepoznanega gospodarja, tam sva se z Monsoreauom sprla radi tega zidu in takšnih konj. Spor je postal tako hud. da se je Monsoreau končno zrušil na zeleno travo, in je padel tako nesrečno, da je na mestu preminil.
Za vedno vaš prijatelj, Saint Luc.«
Pripis: »Da se vam ne bo vest zdela povsem neverjetna, še dostavljam, da sva v trenotku njegovega padca oba imela golo meče v rokah. Jaz sedaj takoj potujem v Pariz, da se poklonim kralju, ker se mi po vseh praznih dogodkih zdi, da Angers ni več siguren kraj.«
Deset minut pozneje j« že korakal sluga barona Meridora. nesoč to pismo v Angers k Bussyju. Gospod in gospa de Saint Luc pa sta tiho odpotovala skozi zadnja vrata gradu, a Diana je v solzah in nepriliki bronu, svojemu očetu, pripovedovala dvoboju in njega izidu.
»Evo. takšna je hvaležnost sveta!« je godrnjal Saint Luc. «Samo jaz znam biti hvaležen, zato pa seve nimam zahvale!«
«Jutrov» roman
mm
katertpa skoziBikoz ea: vs»bi»a. prepUt.aa • laa-taa»i{»i«U lajletljaji «d n.
iatka do k«u.'j. ki pri«*. Saj« UT4u;»«m« iiuulj« z ipt»r«.aatDjiu raiM.tri-
ranjn« r.ak hip pr.s.o*-čenja, ki »sa le fl.di raz. očaranje in l-.R*ternncija ia sop«t pr.«aa.t«aj. tak*, da w • ' .ulji aestrpa« priča, korali v=ak« aadaljeTaaj. ronana. j. iti.l i o ■« dobiva pri npra.i <Juira» t Ljnbljaai.
Vsi ki so ga čitall in oni, ki niso imeli te prilike, naj si sa takoj n a r o č e za domače knjižnice. Do!j zabavati Vas ne Fiore nebena knjiga!
Varana ttane P!n 5."'—. Broširana pa Dia 45'—.
Vsak Jugoslovan
mora poznati svojo domovino!
Vse, kar moraš vedeti, dobiš v knjigi
Melik:
III
Mm (Ms m sa
oa M|fn 1UO isrcz m\m
Prodala se v kn;igarni
Edini Etap
7 LJUBLJANI
Prešernova ulica 54
nasproti glavne pošte
Originalne (prave) potrebščine
(tisat, ptesetvai) aa	»i . yi
^©palograph"
fcaker tudi kompletne aparate dobite fiaai« pri
isa B&mm, ,JK5r£iui
VELIKI
ZEMLJEVID SLOVENIJE
Merilo : 1 : 130.000
za ura9e, šole, pisarne in javne tekale, z jniaoveišo politično razselitvijo Slsvesiie v okrožja in z najnovejšo Državno mejo
je pravkar izšel. Nenalepljen zemljevid, sestavljen iz šest listov stane .... 120 Din nalepljen na močnejSi papir s platnenimi pregibi .... 240 Din nalepljen na platno s palicami 360 Din Zemljevid se naroča v
knjigi mi diskovne zsSruge
V UUSUANI, Prešernova ul. 54
nasproti glavne pošte
Parna žaga
se zaradi družinskih razmer eeno preda. Obstoji iz Lanzove loko-mobile 4S konjskih moči, kuri se z žagarrem, polnojarmenik 75cm širok, cirkuiarna žaga in sploh vse, kar je notrebno za dobro idočo žago. Prodam tudi samo stroje, ako kdo želi. — Vprašanja na Grundaeriev mlin, Peif&ane.
Iščemo sa svoj vcleindustrijskl papirniški obrat Vevče, 6 kra od Ljubljane
pomožnega obratnega
s strojno in elektrotehnično visokošolsko izobrazbo in primerno prakso v indu-.trijskih podjetjih. Jugoslovansko državljanstvo
in popolno obviadanje slo.enskega ali srbohrvatskega ter
---...
nemškega jezikajn starost ne pod 28 leti pogoj.
ao me«
»mci
imajo prednost Službeni nastop najkasneje do meseca iu-n a 1.1. Curriculum v tse, navedba referenc in zahte kc glede plače vsebujoče ponadbe naj fe naslove na: TajniStv Združenih papirnic d. d . Ljubljana Dunajska cesta št. 1 b/T!
!359 - a
Zahvala in priporočilo!
Dne 26. februarja t.1. ml je poginil koni, za katerega sem bil zavarovan pri zavarovalni dražbi .COMMERCIAL UNION" v Liubljani. Zavarovalna družba, filijala za Slovenijo v Ljubljani mi je v najkrajšem časa točno izplačale, za pogine lega konia zavarovano vsoto od Din 8.000.—.
Zahvaljujem se s tem omenjeni družbi za hitro in res kulantno izplačilo ter obenem priporočam vsem posestnikom, da zavarujejo pri tej dražbi svoje konje in drago živino.
MLACE, dne 13. marca 1925.
PETER FLECK, priča.
1405«
JURIJ PRAH FRANC KOŽUH
„0peka"
prvovrstne zidake, priporoča opekarna
»Emona" d. d
v Ljubljani. — Tovar a na Viču (Brdo). — PI sama v Pražakovi ul 3, pritličje. 114-e
SRHEaSSETi
Ustanovljeno 1S42.
39-1
Električni obrat.
sMsila ii Marsla M i
prevzema pleskanje stavb, pehiStva, centralnih ped, železnih konstrukcij i. t d.
trliilllintii" steklo-2idp,atno'
les, pločevino i. t d.
Brsta Ebsrl n;sl. Martine, Cerne & Comp, družba z o. z.
Ljubljana, Igriške ul. ii. 6 (peleg dram. gledališča).
ZDRAVNICA
dr. med ELEOHORS JEKKD-GRD¥ERJEVfl
do obiave ne ordinira
Za gospode
nanovo nutane cone
srajce, bele,	prej 80 sedaj 79 Din
. s plqceprsi . 108 . 08 . . l-a tfaiflon . 148 , 138 . . track	m »05 „ 148 „
kravate pe znatno znižanih cenaft ao 25 %pipusti
8. Šinkovec bbiI. K. Sdss
Ljabijaaa, VtMi trg 10. 77-a m
FRANCOSKA KNJIGARNA ZAGREB, JurMKeva ul. 6
je otvorjena s 16. marcem t. 1., cenj. občinstvu nudi veliko i z bero francoskih -	knjig in
| MODNIH ZURNALOV
iz Pariza in Londona
Dobro izvežbanega
pomočnika ali prodajalko
papirne oz. galanterijske stroke sprejme tvrdka
(joričar & £eskovsek, Celje
14-«
L. Miku*
LJUBLJANA, ifiestni trg 19 dežnike*
Ma debelo!
izdeievaieil
Ka drobn«! Zaloga sprehajalnih pallo
Stari dežaiN se nanovo preebtecep.

+
Vsa neskončna ljubezen nam ni mogla ohraniti najbližjega materinega srca.
Zapustila nas je danes, 17. t. 'm. ob pol 11. dopoldne naša zlata mamica, gospa
Josipina Gomilšek
vdan aadzernln jaene žeiezake
v starosti 77 let po težki, mukepolni bolenni, vdana v svoje trpljenje m se preselila, spravljena z Bogom, k Vse-mog čnemu.
Pogreb nenadomeatate, nepozabne mamice se viši dne 19. t m. ob pol 4. iz hiše žalesti, Rimska c. 9, odkoder jo spremimo k rečnemu počitku k 9v. Križu.
Miše zaduSaice se bodo brale v različni k cerkvah.
Ljubljana, dne 17. marca 192».
Mniaifla, 9.toi, Mi mi ca,
Brajiea, Toati
visii, otroci.
vnuk.
Mesto posebnega obvestila.
1401-a
Rast las za?amiu|e „LEOA"
zakonito zavarovano sredstvo proti plešavostij izpadanju las in prhutu. Dobiva se vseh lekarnah, drogerijah in brivnicah, ali na ga pošilia po povzetju za 100 Din (in 10 Din poštnina),
M iataatctij „LE0A" v ZasrsK Mina t
Samo 135 dimrjev
velja ta hiSa v Maribora z električno razsvetljavo, vodovod, velik vrt, veliko prosto stanovanje, opremljeno s pohiStvora, kuhinja, opremljena s kuhinjsko rosodo, dva lokala, pripravna za trgovino s stelažami in pndelni. — Pojasnila {x>d „Fortuna" na Aloma Company, Ljubljuia. Za cdgovac Je prDa&d zaamJ» aa 2 Dia. tac*«
Tržiška posojilnica r. z. z t. z. v Tržiču
vabi svoje člane na
21* redni občni zbor
ki bo « redčilo, dne £9- marca 19SS ob psi 10. url v gostilni pri Slugi v Tržiču.
DNEVNI RED:	1399,
1.	Poročilo načelstva.
2.	Čitanje zapisn ka zadnjega občnega zbora. 3 Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskrga zaključka za leto 1924. in razbremenitev upravnega sveta.
5.	Razdelitev čistega dobička.
6.	Volitev načelstva ln nadzorst a.
7.	Slučajnosti.
Ako ta občni zbor ne bi bil sklepčen, sc vrSi drugi ob'nt zbor ob 10. uri istega dne z istim dnevnim redom, ki sklepa biezpogojno.

Podeželske odre
opozarjamo
oa naMe iP iz zbirke Bdei:
Scbdnherr, Zemlja. Živ^enska komedija, is Din, p* poS« 75 p ve«. Svoboda-Govekar, Poslednji moi. Veseloigra, 14 Din, po pošti 75 p vet Linhart Županova Micka. Komedija. Veseli dan ali Matiček sa ženL Komedija, to Din, po pošti 1 Din več.
V kratkem Uide: KiSMmkir, Narodni poslana«
Naročila aprejama:
Mini zadma i tiiUjui
Preierneva ulica o4.
Industrijska, ebrtniika in trgovska podjetja, ti! nudijo ptpelao varstva z vknjižbo in z zastavo aalog blaga MCajo
m 12. frtiihii! ali kuti
Ponadbe sprejema in pojasnila daje
Gospodarska pita* na, družba z o. z.
v Ljubljani, Woifova ul. 1-11.	7»-«
Trgovcem in Industrijalcem
priporočamo
Zakon in raredbo oprTUi poravnavi izvan konfeurza
Id sta izSla v brošuri, katera velja s poit nina vred 8 50 Dia in se naroča pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
Prešernova ulica štev. 64.
GI
adružna hranilnica
registrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z
v Liubljani
Sv. Petra cesta štev.
sprejema vloge na Hranilno bn^itSco in tekočI račnn ter jih obrestuje najugodneje. Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in zastavitvi
oa rtrrfžflE
J