Poštnina plačana v gotovini Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Ivan Mauser — predsednik, Franc Koporec — podpredsednik in člani: Marinka Farčnik, Slavka Rojina, Francka Hribar, Zlata Marjančič in Dušan Štiglic. Tisk: ČP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO XVII. — 9. 3. 1973 Št. 2 tekstilec GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ IZ VSEBINE: — Ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela — Občni zbor SP plemenitilnice I in gravure — XV. tekstiliada Bded-Zatrnik 1973 — Ukrepi na področju cen — Solidarnostni stanovanjski sklad — Montaža brezvretenskih predil-nih strojev BD-200 — Proizvodno ekonomski učinek — Obisk v Torinu — Letni občni zbor gasilcev Ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela S spretjemom programa nadaljnjega della na uresničevanju ustavnih dopolnili — sprejeti ga je de-latvslki sivet na seji dne 23. 1. 1973 in vsebuje talko posamezne faze dela, ikot rolke za njihovo izvršitev — smo si zadal dolločene nailoge na tem področju. Zato je prav, da občasno pregledamo, kako to delo potoka. Razen tega pa morajo biti vsi člani ddlovnega kolektiva s to akcijo dobro seznanjeni. O ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela smo sicer že pisali. Vendar pa verjetno ne bo odveč, če na kraltiko in nazorno ponovno orišemo, za kaj pri tem gre. Predvsem nam izraz: temeljna organizacija združenega dela — ne sme biti nekaj tujega in nejasnega oziroma nerazumljivega. Pojem: organizacija združenega dela — smo že doslej pogosto uporabljali. Ta izraz se je že doslej uporabljal v širšem smislu in v ožjem smislu. V širšem smislu je pod organizacijo združenega dela razumeti npr. tudi podjetje kot celoto. V ožjem smislu pa je pod organizacijo združenega dela razumeti notranje organizacijske enote v okviru podjetja. Tako je v našem statutu zapisano, da je podjetje organizirano po delovnih enotah ,koit organizicijah združene, ga dela. Ko smio razčistili morebitne nejasnosti v zvezi z izrazom: organizacija združenega dela, lahko preidemo na temeljne organizacije združenega dala. Ta izraz je bil v zakonske predpise uveden z ustavnimi dopolnili, katere je sprejela zvezna Skupščina sredi leta 1971. Temeljne se imenujejo zato, ker so to osnovne organiza- cijske olblilke, v katerih delavci na podlagi svojega dela neposredno in enakopravno urejajo medsebojne odnose, upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije in odločajo o dohodku. Temeljne pa se imenujejo tudi zato, iker imajo svoje pravice in obveznosti na podlagi same ustave. Pri tem pa je treba še posebej vedeti, da ustavna določila dopuščajo, da znotraj posamezne temeljne organizacije združenega dela lahko obstajajo druge organizacijske enote z določenim obsegom samoupravnih .pravic — Ikot npr. pri nas delovne enote. Z ozirom na vse navedeno bi biilo popolnoma napačno sedanje delovne enote preimenovati v temeljne organizacije združenega dela in organizacijsko prilagoditi poslovanje. Ko se odloča o tem pomembnem vprašanju, je treba predhodno temeljito proučiti bistvo takoimenovanib »delavskih dopolnil«. Bistvo pa je v tem, da se zagotovi resnično samoupravljanje, .ko delavec neposredno in enakopravno odloča o medsebojnih razmerjih v združenem delu, ko postane dejanski upravljavec in ne samo izvrševalec delovnih nalog. Razen tega pa se tudi dosledno in do kraja izvede dohodkovni sistem. Dohodkovni sistem namreč izhaja iz vodilne miislld, da delavci v razmerjih, ko Obstajata družbena lastnina proizvajalnih sredstev in delavsko samoupravljanje, za svoje delo ne prejemajo več vnaprej določene plače, temveč osebne dohodke, ki so sestavni dal dohodka podjetja. Zaradi tega se z ustavnimi dopolnili izrecno poudarja, da se dohodek ustvarja ie v tamal|j nilh organizacijah zdiru- Iskrene čestitke za praznik 8. marec dan žena žen ega dda in ne na ravni podjetja kolt celote ter da o ustvarjenem dohodku odločajo Mdjučno le delavci v posamezni temeljni organizaciji združenega dala. Sicer pa ustavna dopolnila določajo pogoje, ki j,ih mora izpolnjevati posamezni del poidjetja, da se lahko formira kot temeljna organizacija združenega dela. Ti po-goji so predvsem naslednji: — da talk del podjetja predstavlja delovno celoto, to je tehnološko enoto, — da se uspeh skupnega dela delavcev potrdi kot vrednost na trgu ali v delovni organizaciji, to je — da se lahko proda, — da se ne smejo kršiti pravice delovnih ljudi v drugih delih podjetja in interesi podjetja kot celo. Pini vsem tem se moramo namreč zavedati, da namen ustavnih dopolnil ni v razdelitvi podjetja ali v drobljenju gospodarske moči, marveč je osnovni namen ta, da se zagotovi odločanje o dohodku tistim, ki so ga ustvarili. Zaradi primerjave sedanjega stanja s stanjem, h kateremu moramo težiti v smisto ustavnih dopolnil, naij navedemo nekatere značilnosti: 1. Sedaj imamo v podjetju deset delovnih enot, kar je znano slehernemu izmed nas. O ustanovitvi novih delovnih en-ot in o ukinitvi obstoječih delovnih enot odloča delavski svet. V bodoče bomo imCJi ndkaj temeljnih organizacij združenega dela. V sestavi temeljne organizacije združenega dala bodo lahko delovne enote. O ustanovitvi temeljne organizacije združenega dela odločajo delavci neposredno in za tako odločitev ni potrebno soglasje delavskega sveta. 2. Sedaj se izvaja delavsko samoupravljanje posredno — to se pravi, da upravljajo v .imenu delavcev izvoljeni organi: delavski svat, sveti delovnih enot, kolektivni izvršilni organi. V bodoče bodo o najpomembnejših zadevah upravljanja in urejanja medsebojnih odnosov ter o delitvi dohodka odločali delavci neposredno in enakopravno. Seveda bodo tudi v bodoče obstajali organi upravljanja, vendar bodo ti opravljali le tiste zadeve, katere |jim bodo poverili delavci v skladu z ustavnimi dopolnili. 3. Sedaj iimajo sveti delovnih enot določene pristojnosti, kot je to navedeno v statutu podjetja. 0 spremembi din dopolnitvi statuta odloča delavski svet po predhodni javni obravnavi. V bodoče bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela odločali o vseh zadevah in sredstvih družbene reprodukcije in predvsem o celotnem dohodku, ki -doseže v temeljni organizaciji združenega dela. 4. Sedaj se je delali obračun uspeha na ravni podjetja kot celote in je izkazoval rentabilnost podjetja. V bodoče se bo obračunaval dohodek po temeljnih organizacijah združenega dela in se bo izkazovala tudi rentabilnost posameznega dela podjetja. S tem se bodo zagotovila čista ekonomska raz- dani plemenitilnice I na občnem zboru Občni zbor SP plemenitilnice I in gravure V torek, dne 13. februarja, je bil v sejni sobi delavskega sveta občni zbor sindikalne podružnice plemenitilnica I in gravura. Predsednik Vili Klenovšek se je v svojem poročilu dotaknil vseh bistve. nih problemov, ki tarejo podjetje in obe enoti. V svojem poročilu je obravnaval tudi ustanavljanje TOZD, poleg tega pa je bil vabljen tudi član RO sindikata industrije in rudarstva Slovenije tovariš Evgenij Valjavec, ki je natančneje obrazložil bistveni namen ustanavljanja TOZD in možne variante, ki pridejo v poštev v našem podjetju. Iz poročila je bilo razvidno, da je dosedanji 10 na svojih sejah obravnaval pereče probleme v obratu, da pa bo moral novi odbor posvetiti večjo pozornost informiranosti med članstvom, posebno še sedaj, ker so na pragu ustavne spremembe. Na koncu je bil izvoljen nov izvršni odbor sindikalne podružnice in člani za tovarniško konferenco sindikata. Na svoji prvi redni seji pa je izvršni odbor izvolil Kabaš Nazifa za predsednika v nadaljnjem mandatnem obdobju. A. O. merda in pa racionalno gospodarjenje v vseh deliiih podjetja. 5. Sedaj se vrši prebivanje sredstev med posameznimi deli podjetja (npr. pri investiranju) na podlagi Sklepa delavskega sveta. V bodoče se bo tako prelivanje sredstev vršilo le na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju, katerega sklenejo temeljne organizacije združenega dela kot enakopravni partnerji. 6. Sedaj se ije proizvodni plan sprejemal na delavskem svetu in je bil po sprejemu obvezen za vse delovne enote. Enako se je na da-lavskm svetu sprejemal plan novih investicij in investicijiskega vzdrževanja. V bodoče se bo proizvodni plan sprejemal na podlagi sporazuma •temeljnih organizacij združenega dela. Enako se bo na podlagi sporazuma sprejemal plan novih investicij, dočim bo plan investicijskega vzdrževanja sprejemala vsaka temeljna organizacija združenega dela posebno. Seveda pa se moramo pri vsem tem zavedati, da prevzemajo temeljne organizacije združenega dela poleg pravic tudi dolžnosti in obveznosti, če se razporedijo sedanja sredstva podjetja na posamezne temeljne organizaoiije združenega dela in če se dohodek obračunava izključno po temeljnih organizacijah združenega dela, potem je jasno, da morajo temeljne organizacije združenega dela prevzeti tudi za obstoječe obveznosti podjetja. Predvsem pa bo dolžnost delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, da zagotove vestno gospodarjenje, ki mora biti v interesu podjetja kot celote ter da vsaka temeljna organizacija združenega dela izpolnjuje obveznosti do drugih temeljnih organizacij združenega dala. Pri notò ureditvi se nujno pojavi skupni interes v okviru podjetja. Razlika ja le v tem, da je doslej interes podjetja oblikoval delavski svet, odslej pa ga oblikujejo temeijme organizacije združenega dela s samoupravnim sporazumom o združevanju. Sicer pa bodoča ureditev še bolj kot dosedanja zahteva vsepovsod vestnega, razsodnega in gospodarsko mislečega delavca. Zavedati se moramo, da je celotno podjetje v obsežni dolgoročni rekonstrukciji, ki naj pripelje do modernizacije in gospodarske stabilnosti podjetja. Za izvedbo te naloge bodo potrebni veliki skupni napoti in bi bilo zato popolnoma nedopustljivo uveljavljanje kakršnih koli egoističnih interesov posameznih delov podjetja. Na pravkar opravljenih občnih zborih in skupščini sindikalne organizacije je bil podan predlog za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela, katerega je pripravila komisija za uresničevanje ustavnih dopolnil. Razveseljiva je ugotovitev, da je bilo o tem vprašanju precej zelo objektivne razprave, kar kaže na to, da imajo člani delovne skupnosti zanimanje za ta problem, če se jim obrazloži na razumljiv način. Predlog navedene komisije je naslednji: a) Delovni skupnosti se predlaga ustanovitev naslednjih organizacij, skih enot: — Temeljna organizacija združene, ga dela Predilnica, ki vključuje predilnico I in predilnico II, (Nadaljevanje na 5. strani) XV. Tekstiliada Bled - Zatrnik 1973 Tekmovanje slovenskih tekstilcev v movanje, saj smo bili pred veliko podjetij so prihajale na Bled že preizkušnjo — namreč izpeljati to nekaj dni prej, tako da so lahko tekmovanje kar se da uspešno, dodobra spoznale smučarske tere-Poleg ostalih priprav je imel or- ne na Zatmiku, saj so to novi te-ganizacijski komite največjo skrb reni, ki slovenskim smučarjem do-zaradi letošnje slabe zime in se sedaj še niso bili poznani. Teh-je bilo bati, da se bo moralo tek- nični odbor je pripravil na Zatmi-movanje odložiti na drug termin ku dve progi, eno za mladince in oziroma na drug teren. Vendar mlajše člane, ki je imela 34 vratič, je na srečo štirinajst dni pred drugo pa za seniorje, ženske in tekmovanjem zapadlo dovolj sne- starejše člane, ki je imela 23 vr-ga, tako da je bilo tekmovanje Stic. Progi sta bili nekoliko trdi, s tehnične plati lahko brezhibno ker je ponoči močno zmrzovalo, izvedeno. Ekipe oddaljenejših zato so jo uspešno prevozili le smučarji, ki so imeli že nekaj več prakse v tem športu. Merjenje na obeh progah je bilo z električnimi merilnimi napravami Longines, tako da so bili rezultati res absolutni. Kot je bilo pričakovati, je bila najuspešnejša spet ekipa BPT Tržič, saj se je ekipno uvrstila zopet na prvo mesto in tako že tretjič osvojila prehodni pokal pokrovitelja RO sindikata industrije in rudarstva SRS in ga tako prejela v trajno last. Prvi trije uvrščeni tekmovalci iz posameznih tekmovalnih kategorij so prejeli pokal v trajno last, člani prvih treh uvrščenih ekip so prejeli medalje in pokal, vsi uvrščeni tekmovalci pa so prejeli praktična darila, ki so jih prispevala slovenska tekstilna podjetja v ta namen. Tekstiliade se je udeležillo 25 tekmovalcev Tekstilindusa, ki so se uvrstili v posameznih disciplinah razmeroma dobro, saj je Marinka Lapuh v kategoriji žensk dosegla odlično 3. mesto izmed 114 prijavljenih tekmovalk, med mlajšimi člani pa je bil med našimi najboljši Jože Humerca, ki je bil odličen 13. med 201 prijavljenimi tekmovalci. Po izjavah predstavnikov tekstilnih podjetij je XV. tekstiliada na Zatrniku izredno uspela in tako smo dokazali, da smo sposobni organizirati tako veliko prireditev brez spodrsljajev. Med neo-ficialnimi nagrajenci pa je bil tudi naš dolgoletni športni delavec Ivo Jereb, ki je aktivno sodeloval na vseh 15 tekstiliadah in pripomogel smučarskemu športu v našem podjetju, da nas je uspešno zastopal na vseh pomembnejših prireditvah. Naslednjo XVI. tekstiliado je prevzela Gorenjska predilnica iz škofje Loke, ki jo bo organizirala na Starem vrhu nad Škofjo Loko. Ivo Jereb, nagrajenec za dolgoletno delo na športnem področju in želimo ji, da bi jo izvedla kar Tone Care, predsednik organizacijskega komiteja najbolje. Sindikalna organizacija našega podjetja je bila v soboto, 24. februarja, že tretjič prireditelj tradicionalnega tekmovanja slovenskih tekstilcev v veleslalomu na Zatrniku nad Bledom. Prijavljenih je bilo 485 tekmovalcev iz 45 podjetij iz vse Slovenije. To je bila rekordna udeležba slovenskih tekstilcev na vseh dosedanjih tekstiliadah, zato je imel organizacijski odbor XV. tekstiliade že nekaj mesecev prej temeljite priprave na tako veliko tek- Ukrepi na področju cen datnem obdavčevanju posameznih proizvodov itn. Smatramo, da morajo biti ukrepi za doseganje stabilizacije usklajeni in javno dogovorjeni. Pri vseh ukrepih je nujno treba računati z vsemi možnimi posledicami. Predsedstvo republiškega odbora se pridružuje opozorilom, ki so bila izrečena na seji biroja ZKJ in predsedstva SFRJ in ki ugotavlja stvarno nevarnost takega enostranskega ukrepanja. Zato poziva organizacije in organe sindikata, da se na področjih svojega delovanja zavzamejo za prepreče- vanje stihije v ukrepih delovnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti, storilo pa bo to tudi samo na nivoju SR Slovenije in zveze. Predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev v industriji in rudarstvu Slovenije poziva skupščinske organe, gospodarsko zbornico SRS in izvršni svet skupščine SRS, naj v okvirih svojih pristojnosti poduzamejo odločne sistemske in druge ukrepe, da se prepreči stihijo, ki lahko resno ogrozi osnovni smoter stabilizacijskih ukrepov. Letne sindikalne igre zaključene Predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev v industriji in rudarstvu Slovenije je 6. februarja letos na pobudo več organizacij in organov sindikata razpravljalo o razmerah, ki so nastale zaradi že poduzetih ali najavljenih ukrepov na področju cen, ker posredno ali neposredno zadevajo življenjski standard delavcev. Predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev v industriji in rudarstvu Slovenije je ugotovilo: Družba kot celota, delovni kolektivi in vsi delovni ljudje so z veliko vnemo in zaupanjem sprejeli ukrepe, ki naj zagotovijo bolj stabilna družbeno ekonomska gibanja. Zlasti ukrepe, ki so bili sprejeti za odpravo nelikvidnosti, saj so v delovnih kolektivihi povečali zaupanje delavcev, da bomo odločneje odpravljali dosedanje napake. Po sprejetju samoupravnih sporazumov je gibanje osebnih dohodkov v skladu s predpostavkami ekonomske politike. Zaskrbljujoča pa je ugotovitev, da so v zadnjem času vse pogostejši ukrepi nekaterih delovnih kolektivov in družbenopolitičnih skupnosti, ki vidijo edini izhod iz svojih posamičnih težav v dviganju cen, v do- V četrtek, 15. februarja, je bila v delavskem domu v Kranju zaključna slovesnost ob razglasitvi rezultatov najboljših ekip in posameznikov VI. letnih sindikalnih športnih iger v Kranju v preteklem letu. Sodelovalo je 82 ekip iz 46 sindikalnih organizacij. Pomerili so se v 8 tekmovalnih panogah, tako da je sodelovalo preko 840 tekmovalcev. Naši tekmovalci so se v posameznih panogah dobro uvrstili. Rezultati: Mali nogomet: 1. Sava, 2. IBI, 3. Tekstilindus; Kegljanje: 1. Merkur, 2. Creina, 3. T ekstilindus; Šah — ekipno: 1. Sava, 2. Tekstilindus, 3. Iskra; Balinanje: 1. T ekstilindus, 2. Iskra, 3. Cestno podjetje; V ostalih športnih panogah naši tekmovalci niso nastopili. A. O. veleslalomu Srečanje slovenskih tekstilcev je iz leta v leto množičnejše, kar dokazujemo z vedno večjo udeležbo na vseh pomembnejših tekmovanjih. Taka udeležba je dokaz, da si slovenski tekstilni delavec želi poleg obveznosti na delu še rekreacije, ki mu bo pripomogla, da bo svoje delovne naloge izpolnjeval kar najuspešneje. REZULTATI: ženske: 1. Rojs (MTT) 43.33, 2. Bobrun (Dekorativna) 44.85, 3. Lapuh (Tekstilindus) 44.92, 4. Rupnik (Dekorativna) 47.15, 5. Ahačič (BPT) 48.04 ... Uvrstitve ostalih naših tekmovalk: 42. Jakopin 1.13,60, 57. Gašperšič 1.26,56, 59. Tisak 1.29,30, 64. Farčnik 1.43,65, 65. Jerančič 1.43,82, 67. Grabec 1.46,35. Skupno je bilo prijavljenih 114 tekmovalk. Seniorji (nad 45 let): 1. Uršič (Toper) 40,77, 2. Vodopivec (TC) 43,59, 3. Carman (BPT) 45,42, 4. Pogačnik (TC) 46,81, 5. Češenj (Veletekstil) 47,94 ... Uvrstitve naših tekmovalcev: 17. Hladnik 58,24, 21. Česen 1.02,19, 27. Čeme 1.08,46, 29. Bajželj 1.15,75. Prijavljenih je bilo 43 tekmovalcev. Starejši člani (od 35 do 44 let): 1. Gorjanc (TC) 39,52, 2. Šarabon (BPT) 40,16, 3. Sevčnikar (ŠC Maribor) 41,18, 4. Ahačič (BPT) 42,04, 5. Lang (BPT) 44,24... Uvrstitev našega tekmovalca: 52. Justin 55,71. Skupno je bilo prijavljenih 89 tekmovalcev. Mlajši člani (od 19 do 34 let): 1. Baumgartner (Utensilia) 1.15,74, 2. Lajbacher (BPT) 1.16,20, 3. Teran (BPT) 1.21,99, 4. Klanjšček (MTT) 1.22,32, 5. Bogataj (BPT) 1.22,61. Uvrstiteve naših tekmovalcev: 13. Humerca 1.29,75, 19. Kotnik 1.33,21, 29. Cvirn 1.40,28, 31. Fireder 1.40,83, 45. Sajovic 1.46,57, 59. Grabec 1.53,93, 84. Rupar 2.03,51, 111. Križaj 2.21,94, 119. Erbežnik 2.25,74, 153. Koritnik 3.14,02. Odstopila: Gašperšič in šprajcar. Prijavljen je bil 201 tekmovalec. Mladinci (do 18 let): 1. Žvokelj (TC) 1.28,76, 2. Rakovec (IBI) 1.32,87, 3. Bukovnik (BPT) 1.41,84. Naših tekmovalcev v tej disciplini ni bilo. EKIPNE UVRSTITVE: 1. BPT Tržič 2.91,81, 2. MTT Maribor 3.02,26, 3. Jugotekstil Ljubljana 3.38,99, 4. Tekstilni center Kranj 3.41,52, 5. Tekstilindus Kranj 3.41,83, 6. Modna hiša Ljubljana 3.42,73, 7. Almira Radovljica 3.96,14, 8. Metka Celje 3.97,29, 9. Gor. pred. šk. Loka 4.13,07, 10. Toper Celje 4.17,57. Ekipa je štela 1 žensko, 2 mlajša člana, 1 starejšega člana in 1 seniorja. Na koncu se v imenu organizacijskega komiteja zahvaljujem vsem članom našega kolektiva, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni realizaciji XV. tekstiliade in svetom delovnih enot, ki so z razumevanjem odobrili izredne dopuste za naše organizatorje in tekmovalce. A. Omejc Darila prireditelju naslednje Tekstiliade: Gorenjski predilnici Šk. Loka Zaključna slovesnost je potekala v prijetnem vzdušju Uradna razglasitev rezultatov * » /s XV. TEKSTI LI ADA najboljša uvrstitev: ekipa BPT Tržič cilj Tone Japelj, vodja tekmovanja zdravniška služba Marinka lapuh, naša najbolje uvrščena moški del naše ekipe na cilju pred ’’razglasnim semaforjem” direktor spremlja tekmovanje skupim naših tekmovalk Obisk v Torinu Modna 'konfekcijska in tekstilna, industrija v svetu sezonsko predstavlja svoje dosežke v tkaninah, desertih, barvah in modelih. Proizvajalci tekmujejo, 'kdo bo zanimivejši, izvimejši, bolj privlačen in komkurečen, škratika — borba za osvajanje tržišča. Zato tudi tako hitre spremembe v desenih, kvalitetah in linijah. Po vseh večjih mestih Evrope se mesečno vršijo najrazličnejši sejmi, ki se razlikujejo po svoji specifičnosti,. Tako prireja npr. Paris konfekcicjslke sejme, poznane po naslovu Pret-a-Ponte, ki je najbolj izviren in obširen, od tu črpajo ideje ostale modne konfekcije. Potem so še razni sejmi np,r. moška moda, ženska gornja oblačila, pletenine, športna oblačila, otroška moda, dekoracija itd. V Frankfurtu se vrši 2-kraJt na leto največjii vzorčni sejem na svetu. To je sejem za konfdkcionarje, kjer lahko izbirajo v bogatih kolekcijah najrazličnejših materialov. Enega takšnih sejmov smo obiskali tud; mi, in sicer »SAMIA« v Torinu. Tukaj se srečujejo konfekcije iz Italije, Francije, Španije, Belgije, Grčije, Izraela. Vsaka teh držav predstavlja svojstvene izdelke. Idejne osnutke črpajo tudi iz bogatih zakladnic lastne in Torino, po velikosti 4 mesto v Italiji. Na sliki tovarna avtomobilov Fiat tuje ornamentike, posebno iz Orienta. Itallija je poznana po lepih desenih, posebno na svili. Videli smo tudii presenetljivo veliko charmense jerseya z 'izredno lepimi desani in briljantnimi barvami. Tkanine so lahkotne in zelo prijetne za nošenje, primerne pa za najrazličnejše prilike. Verjetno bo zanimivo, kaj prinaša nastopajoča sezona 1973. ŽenSka moda prinaša čisto in ravno linijo, dolžino do kolen, naravna ramena, kimono rokave za kostime, pllašče in komplete. Obleke imajo okrogle ali V izreze, poudarjen žiivotek in nagubano krilo. Zelo priljubljene so še vedno srajčne obleke, ker so zelo praktične in prijetne za nošenje. Moda ima še vedno rada Mače s spodaj razširjenimi hlačnicami, nova pariška moda pa že lansiira hlače ravnega kroja, ali pa v dolžini do beder in široko ukrojene z zavihki. Jopice, blazerjii, so zelo priljubljene, še posebno moderne k Mačam ali nagubanemu krilu. Favorit za letos pa je kairo obleka in enobarvni blazer. Barve so izredno živahne prav tako kombinacije. K rdečim Mačam Iaihlko oblečete tinkizne barve jakno. Za večerne prireditve pa priporočajo dolge obleke z romantičnim navdihom, z volančki. Rokavi so lahko tudi zelo široki ali celo netopirski. Vzorci so zelo različni, od cvetličnih motivov, pik, fantazije, ornamentike in razkošnih ve- Spomenik Garibaldiju, italijanski 1807—1882 ženin. Mlade bodo oblekle hairlle-Ikin model iz svile. Moške obleke so udobno krojene v klasični dolžini. Hlače so tesno prilegajoče, hlačnice pa spodaj rahlo razširjene. Barvni trend za zvečer: barva kamelje dlake, prek ožganih tonov, do temno modre, Vključno nebesno modro. Srajce so še vedno prilegajoče, vendar že bolj mehkega kraja. Pojavljajo se v novih barvah: nianse od nebesno modre, kaimeiljja dlaka, zelena, rumena modra in rdeča. Za zvečer se lahko oblečete tudi v »Torero« stilu s širokim drapira-nim pasom in rdečo srajco. Moda za mlade je izredno lepa in eilegamitna, v najrazličnejših revolucionar in borec za svobodo kombinacijah. Krilca so še precej kratka. Karakteristični so vstavljeni, pasovi pri plaščih, všiitiki in gube pri oblekah. Vzdušje v otroški modi je zelo Cljubko, čeprav tudi tu nastopajo barve odraslih. Otroški modeli so kombinirani, krajem pa iz materialov z raznimi otroškimi motivi, pilk, rožic itd. V kvalitetah ni po-posebnih sprememb. Barve: ažurno modra, rdeča, črna, rumena, roza — pink, tobačno ijavi toni. Torbice so veltlke in mehko oblikovane v modernih barvah, čevlji pa dobivajo še debelejše podplate, barve se vežejo na ostale dodatke. MaK Proizvodno ekonomski učinek - »PEU« Odbor za nagrajevanje na 20. seji, dne 13, 1. 1972, sprejel sklep o reviziji nagrajevanja po proizvodno ekonomskem učinku (PEU), ker se je ugotovilo nesorazmerje pri delitvi osebnih dohodkov med posameznimi delovnimi mesti, nagrajevanimi po PEU s pripombo, da je k reviziji treba pristopiti takoj, da se osebni dohodki za približno enako delo v različnih delovnih enotah kolikor mogoče uskladijo. V zvezi s tem je bila izdelana analiza med posamenimi delovnimi enotami, s katero je bilo ugotovljeno, da so razlike oziroma odstopanja prevelika in neupravičena, vendar je ta problem v kratkem času izredno težko rešiti pri dosedanji delitvi osebnih dohodkov. Po daljši razpravi je odbor za nagrajevanje na svoji 23. seji, dne 2. 3. 1972, sprejel sklep, da je potrebno zadevo PEU temeljito obdelati in najti ustrezno rešitev. Pristopilo se je k obdelavi PEU za vsako delovno enoto posebej. Osnovni namen je bil ugotoviti v prvi vrsti upravičenost posameznih vezancev na PEU, kakor tudi najti ustrezna izhodišča za izdelavo meril-tabel in s tem doseči izboljšanje proizvodno ekonomskih rezultatov delovne enote, kakor tudi večji delež delovne enote na sredstvih za osebne dohodke in realnejše nagrajevanje delavcev, ki se nagrajujejo po proizvodno ekonomskem učinku. S sodelovanjem delovnih enot se je izdelalo tabele, ki temeljijo na planskih osnovah glede izkoriščanja strojev, kvalitete in storilnosti. Pri kvaliteti je potrebno omeniti, da so se kvalitetni normativi izdelali za posameznega upravičenca po njegovem delokrogu — oddelku, za katerega je odgovoren, dočim so bili dosedanji normativi izdelani za celoten obrat. Poleg tega se je kot važen element nagrajevanja vključilo tudi izpolnjevanje operativnega plana, v katerem je zajet asortiman, količina, kvaliteta in izdelavni rok. Pri sami izbiri elementov se je stremelo za tem, da bi z njimi nagrajevali čimveč osebnega prizadevanja oziroma posameznega upravičenca se veže na tiste elemente, na katere lahko največ osebno vpliva. Pri tem je še omeniti novost, da se je v pravilnikih o nagrajevanju po proizvodno ekonomskem učinku uvedlo tudi znižanje izračunanega PEU z ozirom na ugotovljeno škodo, ki je nastala zaradi kvalitetne napake ali zamuditve roka iz subjektivne vzroka. Razstaviščni prostor, vhod v'glavno halo Montaža brezvretenskih predilnih strojev BD-200 Solidarnostni stanovanjski sklad V letu 1972 je prišlo v naši zakonodaji do precejšnjih sprememb v zvezi z reševanjem stanovanjske problematike oziroma glede financiranja in graditve stanovanj. Poleg Zakona o programiranju in financiranju stanovanjske graditve, o katerem smo že dali obrazložitev v enem izmed prejšnjih številk Tekstilca, je izšel tudi ZAKON O DRUŽBENI POMOČI V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU. Ta zakon sloni na načelih, da se, ob uvajanju ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, ne sme poslabšati obstoječa življenjska raven občanov z nizkimi oziroma poprečnimi osebnimi dohodki. Da se to zagotovi, so bili ob zaključku leta 1972 ustanovljeni solidarnostni stanovanjski skladi pri vseh občinah, ki naj bi ob upoštevanju načela vzajemnosti in solidarnosti, nudili pomoč občanom z nižjimi osebnimi dohodki, starim ljudem in mladim družinam. Sistem družbene pomoči se nanaša na subvencioniranje, to je delno nadomestitev stanarin, na kreditiranje graditve najemnih družbenih stanovanj, namenjenih starim ljudem in mladim družinam ter na premiranje namenskega varčevanja za stanovanja. Subvencioniranje stanarin in kreditiranje graditve najemnih stanovanj je obvezna oblika dajanja družbene pomoči, dočim je premiranje namenskega varčevanja za stanovanja oblika pomoči, ki jo daje solidarnostni stanovanjski sklad po svoji prosti presoji. Vse te oblike družbene pomoči pa temeljijo na sistemu diferenciranja in to glede na premoženjsko stanje oziroma osebne dohodke občana, ki prosi takšno pomoč, kar zagotavlja smotrno uporabo zbranih sredstev v ta namen. Materialno kritje solidarnostnih stanovanjskih skladov zagotavljajo gospodarske in druge organizacije ter zavezanci s tem, da vplačujejo v ta sklad določen odstotek iz sredstev, ki so jih te organizacije namenile za stanovanjsko gradnjo na podlagi samoupravnih sporazumov, sklenjenih ob zaključku leta 1972. S sredstvi, ki se bodo zbrala v omenjenih novo formiranih stanovanjskih skladih pri vsaki občini bodo upravljali, na samoupravni podlagi predstavniki vseh gospodarskih organizacij, ki temu skladu sredstva zagotavljajo ter predstavniki krajevnih skupnosti in občinske skupščine. Družbene pomoči iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada bodo deležni občani, katerih dohodki na člana družine ne presegajo višine, kot je to določeno (Nadaljevanje na 5. strani) ki ima radialno izvrtane odprtine skozi katere zaradi centrifugalne sile izstopa zrak, vlakna pa se zbirajo na notranjem obodu, od koder gredo v obliki preje skozi lijak na križni navitek (previjanje odpade). Tako spredena preja ima za do 2 % večjo razteznost, preja je na pogled debeiejša-prostomejša in je pri nizkih številkah (36 tex) do 18 °/o volumenoznejša, zaradi česar imajo tkanine boljšo izolacijo — so toplejše, imajo boljšo sprejemljivost za škrobljenje, barvanje ter apreturo. Trdnost preje je slabša za 15 do 20 %, je pa bolj enakomerna, tako da se pri tkanju število pretrgov ne poveča, ker je manj tankih mest. Stroji so nabavljeni zaradi pomanjkanja prpje. Kupljenih je 5 strojev s po 200 predilnimi mesti. Predle se bodo večinoma le nižje številke preje (od 64 do 30 tex) pri katerih se doseže najboljši uspeh. Glavni pogoji za nemoteno predenje pa so: 1. Dobro očiščen bombaž v pred-prediinici oziroma da se za te preje uporabljajo dobro egrenira-ni bombaži, npr. 50 % Rusija I. ki. in 50 % II. klasa. 2. Čimbolj enakomeren pramen. 3. V kanalih, kamor se odvaja zrak iz predilnih komor, mora biti podtlak okrog 15 mm vodnega stolpca. Iz ugotovljene vrednosti škode se zniža PEU po naslednji tabeli: Vrednost od 10.000 din do 30.000 din = 25 % PEU Vrednost nad 30.000 din do 60.000 din = 50 % PEU Vrednost nad 60.000 din do 100.000 din = 75 % PEU Vrednost nad 100.000 din = 100 % PEU Tudi v bodoče bo potrebno temu nagrajevanju posvečati več pozornosti, sproti zasledovati rezultate in prilagajati merila spremembam, ki nastanejo v delovnih enotah oziroma na posameznih delovnih mestih upravičencev. J. S. Del paviljona na letošnjem sejmu V mesecu februarju se je začela montaža novih brezvretenskih predilnih strojev BD-200. Ti najmodernejši stroji so izdelani na Češkem, kjer je bil tudi izdelan prvi stroj za predenje s prediino komor-turbino. Sedaj obstoja že nekoliko proizvajalcev brezvretenskih predilnih strojev, vsi pa predejo prejo na isti način. Stroju se predloži pramen po raztezanju na raztezalkah (pred-predenje na flajerjih odpade). Ta pramen se na to razvlakni in tak vstopa v hitro se vrtečo turbino, mode v Ljubljani Ustanavljanje temeljnih organizacij.. d) Pokrivanje izgub temeljnih čistiti vprašanje razdelitve seda-organizacij združenega dela je po- njih sredstev podjetja na posa-sebej delikatno vprašanje. Možno mezne temeljne organizacije zdru-je namreč, da bo periodični ali ženega dela. Enako kot sredstva (Nadaljevanje s 1. strani) tkalnici po njenih naročilnicah, točno evidentirajo sredstva po po. zaključni račun pokazal, da je te- se bodo morale razdeliti tudi ob- — Temeljna organizacija združene- Enako tkalnica oddaja in zaraču- sameznih TOZD: Poseben status melj na organizacija združenega de- stoječe obveznosti, ki jih ima pod- ga dela Tkalnica, ki vključuje nava surove tkanine plemenitilni- (lastnost pravne osebe, lasten žiro la posimi z izgubo. Za tak jetje navzven. Potrebno bo sesta-tkalnico I in tkalnico II, ci pa njenih naročilnicah. Pleme- račun, samostojno nabavno-pro- primer lbo v samoupravnem spora, viti začetne bilance vseh temeljnih — Temeljna organizacija združene- nitilnica oddaja vse proizvedeno dajno poslovanje) imajo TOZD Zumu o združevanju potrebno organizacij združenega dela. ga dela Plemenitilnica, ki vključu. blago v skladišče gotovega blaga. Obrat za PVC proizvode, »Triglav« pre(jvideti izdelavo sanacijskega Nakazali smo le nekatera najpo-je plemenitilnico I, plemenitilnico c) Vse dobavljeno oz. oddano konfekcija in delno DEPO. programa in dodelitev kredita iz membnejša vprašanja, ki jih bo II in gravuro, blago se obračunava po dogovor- f) Poslovanje podjetja po teh do- oročenih sredstev, ki so združena treba rešiti. Pred nami vsemi je — Temeljna organizacija združene- jenih internih cenah. Vse stroške ločilih naj bi se v celoti vršilo od lla ravni poVi pomoči in je sestavljen na podlagi zahtev, vloženih v teku leta in v okviru sredstev, s katerimi bo sklad razpolagal v poslovnem letu. Da bi bila sredstva sklada namensko uporabljena glede na obseg in vrsto pomoči, pa zakon določa, da mora samoupravni organ sklada vsako leto predložiti občinski skupščini in vsem organizacijam, ki vplačujejo sredstva v ta sklad, letni finančni program in letno poročilo o delu sklada z zaključnim računom. Že uvodoma je bilo omenjeno, da sta za solidarnostni stanovanjski sklad po zakonu obvezni predvsem dve obliki dajanja družbene pomoči in sicer: 1. Pomoč pri kreditiranju graditve najemnih družbenih stanovanj. Solidarnostni stanovanjski sklad pri graditvi najemnih stanovanj v družbeni lastnini iz sredstev, zbranih v tem skladu ne more biti investitor, ampak takš- rih bo razviden skupni dohodek njegove družine, število družine in velikost ter opremljenost stanovanja, ki ga uporablja. To bo prišlo v poštev šele tedaj, ko bodo solidarnostni stanovanjski skladi pričeli delovati oziroma, ko bo odpravljeno dosedanje linearno subvencioniranje stanarin in uvedeno diferencirano. Cim bo občan vložil prošnjo z vsemi potrebnimi listinami za priznanje subvencije na stanarino, bo že uveden postopek pri solidarnostnem stanovanjskem skladu, ki bo moral biti rešen v roku ta predlog nikakor ni smatrati kot obvezen in dokončen, marveč je le podlaga za obravnavo v delovni skupnosti. Končna odločitev gre delavcem, kot je -bilo že rečeno, članov Vendar Pa se moramo zavedati, ila pri ustanavljanju -temeljnih organizacij združenega dela ne smemo iti na drobljenje podjetja. Tudi ne smemo izgubiti izpred oči vprašanje ekonomičnosti. Razumljivo je, da vsaka reorganizacija zanteva neke dodatne stroške, dedati mo-ramo, da porast stroškov poslovanja ne bo večji od porasta dohodka, ki ga pričakujemo z novo ureditvijo. Vzporedno z ustanovitvijo temeljnih organizacij združenega de- društev podjetij Save in Iskra, ter la, bo treba določiti tudi osnove iz Stražišča). Valbdllu so se odzvali letni občni zbor gasilcev Gasilci našega podjetja so se o preventivni požarni varnosti in 28. 1. 1973 zbrali na svojem let- o pravilni uporabi (ročnih gasilskih nem obnčean zboru, kjer so ob- aparatov ter orodja za gašenje ravnavali (dosedanje delo v pre- začetnih požarov. tokjlem Mu k sprejel bodoče na- 3 Mučiti v oasflsko društvo loge za prihodnje Joto 1973. čimveč 01ajlWj pa tudi Občnega zlbora so se pdleg čla- žensk dn strokovnega kadra. nov društva udeležili še: zastopnik 4. Izvajati -preventivno požarno Občinske gasilske zveze tv. Franc službo pö obraüh m Lukez, glava: poveljnik Miro Rav- Qp07arja/ti ^ ^ nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki so v nasprotju s predpisi o požarni varnosti. moral Dill resen V IUJS.U. tuui vauwv ul VJv «u-TJiuu. ou r Ti oli 4 v, 30 dni po prejemu predpisano vlo- bodočih medsebojnih odnosov. Za- tudi predstavniki podjetja, med °ga 'se_ as žene zahteve. Rešitev vloge občana to je prav, da se o teh vprašanjih njimi gllavni direktor Dušan Hor- ™dlkleSa lkaidra m vseh Otonov ko-. ---...--- -i= —-------- s- —-»-.j —j— iektsva. pa je lahko pozitivna ali pa nega- razmišlja že sedaj. Medsebojno tivna. poslovanje temeljnih organizacij 3. Premiranje namenskega var- združenega dela se uredi s samo- c • idirusi upravnim sporazumom o združe- s 4 jak, predsednica DS Olga ing. Abramič, tehnični direktor Zvone cevanja Premiranje namenskega varčeva- v družbeni lastnini ali občina oziroma to podjetje in občina skupaj. Stanovanja, ki se gradijo iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada pa so izključno namenjena le za družine z nižjimi osebnimi dohodki, mlade družine in stare ljudi in se tudi po izpraznitvi takšno stanovanje namensko uporabi oziroma dodeli družini, ki je po zakonu do takšne rešitve njenega stanovanjskega problema upravičena. Mlade dru- vanju, katerega sklenejo temeljne Iz poročili in razprave povzemanja^hTposebm^^ organizacije združenega dela na mo nekaj sklepov, ki so bili spre- pomoči ki jo lahko nudi solidar- ba“ prostovoljnosti in popolne jetj m občnem zbonu društva: ^ ______;j enakooravnosti. Tu tore) ne more .. 1. Izvesti 44 vaj in sicer 28 subbiti gospodarske in druge orga- razum. hib in 16 mokrih. Vaje bodo io- nizacije, pač pa le občani, ki na- V tem samoupravnem sporazu- dene na terenu in po obeh obia- 5. Sodelovati pri elemntarnih nesrečah, preprečevati' nesreče in materialno škodo v okviru civilne zaščite. 6. Izboljšati red in čistočo po obratih in skrbeti za redno čiščenje strojev v predilnici fin tkalnici. Za uspešno preventivno delo v , . , . , t . nostni stanovanjski sklad po svoji enakopravnosti. Tu torej ne more no gradnjo le kreditira, kot inve- ü oji premije ne morejo bl« Preglasovanja, ampak le spo-stitor pa lahko nastopa le podjet- ^ ^ .... ie za gospodarjenje s stanovanji J .........-• • iiiz.au-.ijt., pav c* —----- - —*** “*****''■ ***-*“ , «QT1') ■' j j v, , mensko varčujejo za stanovanje mu o združevanju bo treba urediti tih. Organizirali bomo (tudi skup- *elu tie prejelo društvo od u o pri poslovni banki. Takšno pre- predvsem naslednja najvažnejša ne .vaje z todustrijslhimd gasilski- činske gasilske zveze Kranj diplo- mijo solidarnostni stanovanjski vprašanja: mj društvi tovarn Save, Iškra, pa mo- končanem občnem zboru sklad nakaže banki, pri kateri ob- a) združevanje sredstev. Da bi tudi v Okviru Obdnske gasilske Pa je predsednica delavskega svečan varčuje. Namen tega je, da se zagotovilo najoptimalnejše eko- zveze. .ta Slavnostno izročila društvu nov spodbudi občane k varčevanju sredstev za stanovanjsko gradnjo in s tem pomaga k porastu zasebnih sredstev v ta namen. Zakon ne določa načina in pogojev za nomske učinke in enotno politiko razvoja podjetja bo nujno potrebno določen del sredstev koncentrirati na ravni podjetja. To združevanje sredstev bi se vršilo v smi- 2. Organizirati predavanja za člane društva .in člane kolektiva gasilski avto tipa kombi. I. A. , , V * “lile OIVUOICV Ul ac v a oriu V OUU- kreditiranja. Vsekakor pa bo vana sredstva, ampak to odločitev ^ sredstva k -l dsko tre. , v prepušča najvišjemu organu soli- , __ ° žine bodo dobivale taksna stano- Varnostnega stanovanjskega skla- ba vodit, kot sredstva posameznih vanja le za določeno dobo, to je da vendar mora ,ta organ pri tem temeljnih organizacij združenega -mišljena doba, v kateri se druži- upoStevati višino letnega dohod- dela- « na formira in finančno opomore ka na alana družine varčevalca, b) Medsebojni poslovni odnosi in potem sama rešuje svoj stano- vjjjno privarčevanih sredstev in se bodo odvijali na podlagi po-vanjski problem z odkupom etaž- dobo varčevanja. Ta oblika druž- godb, katere bodo sklepale temeljnega stanovanja, gradnjo stano- bene p0moči za solidarnostne ne organizacije združenega dela vanjske hiše ali pa ji gospodar- stanovanjske sklade ni obvezna kot enakopravni partnerji. Vsaka ska organizacija, kjer so^zaposle- po zakonu, temeljna organizacija združenega A,-,,-, j£akor v drugih občinah je bil dela bo morala izpolnjevati obvez-tudi v kranjski občini z odlokom nosti napram drugim temeljnim občinske skupščine ustanovljen organizacijam združenega dela in solidarnostni stanovanjski sklad, s tem omogočiti normalno proiz-kateremu morajo vse gospodarske vodnjo v celotnem podjetju. Krši-in druge organizacije ter zavezan- tev pogodbenih obveznosti bo moči vplačevati 2 % od bruto oseb- rala imeti za posledico odškodnin-nih dohodkov od 1.1.1973 dalje, da sko odgovornost, se s tem zagotovijo sredstva za c) Planiranje bo morai0 temeljL delovanje tega sklada. ti na smemicah in ciljih družbe- Ta sklad je takorekoč šele for- no-političnih skupnosti ter na miran oziroma imenovan in ni še medsebojnem samoupravnem spo-pričel s svojim delom. Imenovan razumu. Temeljne _ organizacije ___= i___________^ _________ _____ je bil iniciativni odbor, ki naj bi združenega dela bo izdelale svoje di tega pri nudenju takšne druž- pripravil vse potrebno za pričetek plane v sodelovanju s strokovnimi bene pomoči mladim družinam dela tega sklada. službami in po vskladitvi v okviru niso poudarjeni samo socialni mo- H. Francelj podjetja. ni dodeli večje najemniško družbeno stanovanje. Takšen način reševanja mladih družin je v sedanji zakonodaji novost. Uvedba takšne pomoči je narekovala prisotna situacija, ker večina mladih zakoncev, ko sta komaj stopila na delo, ob vseh drugih izdatkih, ki jih zahteva oblikovanje družine, nista bila sposobna varčevati še za stanovanje. Ob uvajanju takšne pomoči mladim družinam se od njih tudi pričakuje, da bodo same, ko se bodo finančno opomogle, iskale drugo rešitev. Zara- Nov gasilski kombi, ki je bil pred upravno stavbo svečano izročen društvu Sodeluj v Tekstilcu! Vozniki motornih vozil! VEDITE, da na avtocesti hitrost ni omejena, atnpaik mora biti tako 'kot na dirugih cestah prilagojena cesti, (vidJIjivosti, vremenskim razmeram, vozilu in tovoru, gosto-tasti prometa in drugim prometnim razmeram. ZATO VOZITE s tako hitrostjo, da boste lahko vsak hip in popolnoma obvJadaJS vozilo in ga usta- vili pred vsako oviro, ki jo v danih razmerah lahko pričakujete. VOZITE VSELEJ PO SREDINI PROMETNEGA PASU! PREDEN PREHITEVATE, se prepričajte, adi lahko to varno storite. Po prehitevanju se znova uvrstite na prometni pas, na katerem ste vozili prej. ODSTAVNI PAS uporabljajte le, če morate vozilo ustaviti zaradi višje sile. Če morate stopiti iz vozila, storite to kar se da previdno. Hoja ali vožnjia po odstavnem pasu ni dovoljena. PARKIRATI na avtocesti smete le na parkirnih prostorih, ki so za to določeni'. OB NESREČI postavite varnostni trikotnik takoj — vsaj 100 m za vozilom — druge voznike pa opozarjajte na nevarnost naleta z ustreznimi pripomočki (roko, lučjo itd.), in to z varnega mesta. Poskrbite tudi, da bodo vsi potniki takoj izstopili iz vodila in se umaknili na varno mesto. OB MEGLI prižgite zasenčene luči ali meglenke. Nikoli ne vozite v megli z lučmi za označevanje vozila (parkirnimi lučmi). SVET SRS SLOVENIJE ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU Francu Prdanu v spomin Težko je slovo od prijateljev, tovarišev, še težje pa je slovo od človeka, ki nam je bil vsem svetal vzgled nesebičnosti in skrbi za sočloveka. Ko smo zvedeli za kruto resnico, da si zbolel zà neozdravljivo boleznijo, ti tega ni upal nihče pri- znati, saj smo bili ves čas priča, kako si bojeval v sebi boj za vsak dan življenja, kako si iskal resnico v gibu naših usten, ali je še kaj upanja. In prav v tem upanju te nismo hoteli prikrajšati. Zato pa ti nismo mogli niti povedati vsega tega, kar smo želeli in kar bi ti morali povedati. Preveč naglo si odšel od nas in nikakor se ne moremo vživeti, da te res ne bo več. Zapustil si sredino, v kateri si bil od prvih začetkov; že pred vojno si kot mlad fant prvič prestopil prag našega podjetja, ko se je predilnica šele gradila. Verjetno še zdaleč nisi pomislil na to, da ti bo ta delovna skupnost, da ti bo to podjetje tvoj drugi dom in da bo v njem vgrajen tudi delček tebe, da boš tudi ti prispeval svoj delež, da bo podjetje doseglo tolikšen napredek. V tem času nisi bil samo mojster, bil si mnogo več; bil si človek, nesebičen tovariš, vedno pripravljen pomagati, sodelovati in se veseliti z nami vseh naših uspehov. Nisi poznal malodušja, saj si vedno znal na vse v svoji sredini ohrabrujoče vplivati. Svojemu delu v tovarni si bil predan z vsem srcem, znanjem in tvojo pridnostjo in še danes nam ni jasno, kako si uspel v svojem prostem času sodelovati tudi na terenu v mnogih organizacijah. Nepozabni nam bodo ostali v spominu dnevi, ko smo v letih obnove hodili na razna tekmovanja, kjer smo s tvojo pomočjo vedno dosegali lepe uspehe. Tekom zaposlitve si vseskozi delal v treh izmenah, brez da bi kdajkoli izostal. Pred enajstimi leti, ko je bila v predilnici rekonstrukcija, si žrtvoval ves prosti čas za podjetje. Kljub temu si bil vedno odlično razpoložen in si znal spraviti v dobro voljo vse okoli sebe. Na vsakem izletu si nas spremljal s Tvojo nepogrešljivo harmoniko; žal je sedaj za vedno onemela. Onemeli smo tudi mi, ki smo se morali za vedno posloviti od Tebe. Sedaj šele, ko Te ni več, čutimo, kolikšna praznina je ostala za Teboj, kako zelo si nam bil v pomoč. Ko bi bil še živ, bi se nam verjetno posmejal, rekoč, besede, besede... Škoda, da jih izrečemo velikokrat prepozno. P. B. Zahvale Sindikalni organizaciji tkalnice II se lepo zahvaljujem za darilo, ki sem ga prejela ob odhodu v pokoj. Vsem sodelavcem pa želim še veliko delovnih uspehov. Francka Kalan Od odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavkam adjustirnega oddelka obrata I ter sindikalni organizaciji za lepa darila, ki mi bodo ostala drag spomin. Obenem želim veliko sreče in mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. Rezka Nadižovec Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem IO sindikalne organizacije DE tkalnice I za darilo in pogostitev. Vsem sodelavcem želim še mnogo uspehov pri njihovem nadaljnjem delu. Hedvika Hafner Iskrena hvala vsem za prekrasno darilo, ki ste mi ga poklonili ob odhodu v pokoj.. Jelki, Ivki in Nadi pa še za obisk na domu. Vsem skupaj želim mnogo sreče in uspehov pri nadaljnjem delu. Manca Rehberger previ j alka v tkalnici II Ob tragični izgubi mojega moža METODA ZUPANA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam tkalnice I za finančno pomoč in izraženo sožalje. Rozalija Zupan Ob boleči, prerani izgubi moje drage žene in mame TONČKE ZGONC se iskreno zahvaljujem dr. Petru Štularju, ki ji je z vso skrbjo lajšal bolečine v času njene težke bolezni, nadalje dr. Ivanu Hriberniku, dr. Jaku Vadnjalu in Mileni Skubic ter ostalemu kolektivu Zdravstvenega doma Kranj. Prisrčna zahvala vsem, ki ste jo obiskali med boleznijo in ji vlivali vero v življenje. Posebna zahvala velja kolektivu uprave, plemenitilnice in tkalnice obrata I za zbrano denarno pomoč. Zahvaljujem se vsem, ki ste jo pospremili k njenemu zadnjemu počitku in zasuli njen prerani grob s cvetjem, nam izrekli sošalje ter govornikom za ganljive poslovilne besede. Za vse, kar ste storili zanjo in v njen spomin, še enkrat naša topla zahvala. Vinko Zgonc z otrokoma Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža FRANCA PRDANA mojstra predilnice I se iskreno zahvaljujemo kolektivu in vodstvu predilnice I, Društvu mojstrov, IO sindikalne podružnice predilnice I in njegovim sodelavkam za poklonjene vence, izraze sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. žena Milka in sinova Sestri Tončki v spomin Sleherna smrt človeka, pa če je še tako v letih, nas ,presune, ker nas pač spomni, da je smrt usoda vsega živega. Toliko bolj pa nas je prizadela vest o smrti komaj štiridesetletne žene, matere in naše sodelavke, medicinske sestre tov. Tončke Zgonc. Čeprav je vsa soseska vedela, da za njeno bolezen danes še ni zdravila, so se ljudje ob tej novici zbirali v gručah na cesti in v uradih in zresnjeni ter ožaloščeni komentirali njeno smrt. Umrla je namreč človeško dragocena mlada žena. V čast mi je, da sem z vami, draga sestra Tončka, pet let sodeloval v obratni ambulanti Tekstilinidusa. Poznal sem vas kot mirno, vestno, do pacientov in sodelavcev vedno ljubeznivo, za vse dobro in pošteno, vneto in strokovno dobro podkovano medicinsko sestro. Radi ste se zasmejali, vedno pa čisto na kratko in se takoj zopet zresnili. Danes, ko smo vas bolje spoznali, lahko rečem, da ste bili rojeni v duru, življenje vas je pa uglasilo v molu. Resni, preresni ste bili za vaša mlada leta, vedno pa življenjsko neoporečna žena in požrtvovalna mati obema otrokoma. Tega pri današnji vsesplošni potrošniški miselnosti ljudi ni mogoče pogosto izreči ob grobu. A prav ta trpka vdanost in dostojanstveno prenašanje lastne usode v zdravju in bolezni, vam je priklicala na lice nek poseben čar in milino. V času vaše bolezni sem vas večkrat obiskoval na domu, da nadoknadim nekaj tistega, kar sem zamudil v življenju, ko sem si kot vaš predpostavljeni premalo prizadeval, da bi zvedel vzrok vaše trpke resnosti. Ob slehernem obisku je bila naša Tončka šibkejša, drobnejša, bolj bleda in prozornejša, a duša vse bolj sproščena, kot bi se povračala v svoja otroška leta. In tako sem vas spoznaval takšno, kot vas za časa vašega zdravja nisem poznal. Kakšna zlata, življenja željna duša se je skrivala v tej naši medicinski sestri! Kako hvaležni ste bili za sleherno dobro besedo, kako živo ste se razveselili dovtipom in vaš smeh je otroško prešerno žuborel iz vaše težke bolniške postelje. Čutil sem, da so vam šteti bolj tedni kot meseci in v najinih sproščenih razgovorih sem vas začel na lepem tikati in dovolite mi, Tončka, da vas tudi sedaj ob poslednjem slovesu zopet potikam ob vsem spoštova-» nju — tvoje osebnosti. Eno samo željo si mi izrazila, en sam droben protest si ob nekem obisku izustila v prisotnosti svojih najdražjih. Le-ta pa mi je razodel skrivnost tvoje življenjske žalosti, ko si rekla: »Že dolga leta visi moja novo skrojena plesna obleka v omari, pa mi ni bilo dano, da bi jo kdaj koli oblekla!« In v tem očitku, v \tej tvoji nedolžni želji, kakor je to tudi želja sleherne žene, da bi se kdaj pokazala lepa, je bil skrit precejšen delež tvoje življenjske bolečine: neza-plesana je ostala tvoja nedeljska — tvoja plesna obleka! Rodilo te je Ljubljansko polje in vase te bodo vzele moči grude sorške zemljé. Oboje je zemlja slovenska, tebi in nam vsem vsem vsekdar sveta in draga. Boš videla Tončka, draga naša Tončka, ti mrzli snegovi bodo kmalu prešli in pomlad bo prišla v deželo. Živi jo bomo začutili v toplih 'spomladanskih sapicah, in vam mrtvim se bo oznanjala v nemiru korenin. Z vigrednimi vonjavami se bo naša v zimskem mrazu zakrknjena in strupena narava zmehčala, duša se nam bo razmajala in bolj dovzetni bomo za dobro in sočutno. In ko bomo hodili mimo obratne ambulante Tekstilindusa, kjer je naša Tončka 16 let zvesto in ljubeznivo služila svojim ljudem in mimo njenega stanovanja na Delavski cesti štev. 4, se bomo ob prenašanju tvoje bolečine zravnali in bolj pokončni hodili in bolj potrpežljivo prenašali naše lastne življenjske krize. Tvojemu možu in otrokoma, tvoji materi in vsem tvojim najbližjim izrekam globoko sočutje. Tebi pa hvala za — življenjski vzgled! dr. Ivan Hribernik