Leto VIL, št 28 („jutro« xvM št. 154 a> Ljubljana, ponedeljek 9. julija 1934
upzavuuavo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 Ui 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št. 2455.
Podriižnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru fit. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št- 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja.
........... iiiiiimiiii—^m^m
		
		
	i	h
Ponedeljska izdaja
Papen ruši Hitlerja
Y soboto le v dolgi avdijenci Hindenburgu dokazoval, da je
__- _	m M m	m _ m m	* _ M	______•
smrt — Hindenburg se je baje solidariziral s Papenovim naziranjem
obsojen na
Berlin, 8. julija, p. Papen se je včeraj odpeljal v Neudeck, kjer je prosil za avdijenco pri predsedniku republike Hindenburgu. Bil je takoj sprejet. Njegov razgovor s predsednikom republike je trajal polne tri ure. Vlada je izdala o tej avdiienci, ki ji pripisujejo v političnih krogih veliko politično važnost, čisto kratek in brezpomemben komunike. V političnih krogih so prepričam, da se je razgovor podkancelarja Pape-na s predsednikom republike nanašal izključno na notranje politične zadeve in da more imeti spričo zaupanja, ki ga uživa Papen pri Hindenburgu, še dalekosežne posledice.
V krogih, ki so o Papenovih akcijah zelo dobro poučeni, zatrjujejo, da i« Papen obvestil Hindenburga o dogodkih 30. junija. Pri tem ie zlasti opozarjal na to. da Hitlerjeva vlada skuša zaviti vse te dogodke v nekako tajnost in nikakor noče pomiriti razburjene javnosti z objavo dejstev in točnega števila ustreljenih in aretiranih oseb. Prav tako smatra Papen, da bi bilo v interesu notranjega pomir|enja in zunanjega ugleda Nemčije neobhodno potrebno, da vlada točno pojasni, kaj so ustreljeni in aretirani zakrivili. Papen je z navedbo stvarnih dejstev dokazal Hindenburgu, da se je Hitlerizem z dogodki 30. junija do skrajnosti kompromitiral in blamiral Nemčijo pred vsem svetom. Hitlerizem je sedaj silno oslabljen, kompromitiran ter obsojen na razpad. Samo z umetnimi sredstvi se lahko še nekaj časa drži. Papen je tudi podčrtal svoje obžalovanje, da bo moral nemški narod, kakor vse kaže, še nadalje prelivati svojo kri za reševanje tega na smrt obsojenega pokreta, ki se ie pokazal v mnogih pravcih za skrajno škodljivega za interese in ugled nemškega naroda in nemške države. Zatretje dozdevne pobune in zarote, s katero sedaj opravičujeta Hitler in Gormg svoje ukrepe, je bilo izvršeno na neverjetno surov način, ki presega vse meje in okvire ustavnosti in zakonitosti, ki sta se doslej v Nemčiji vedno spoštovali. Papen je končno Hindenburgu ponovno izjavil, da on s pobuno nezadovoljnih napadalnih oddelkov ni imel prav nobene zveze in da tudi sicer ni sodeloval pri nikaki zaroti proti režimu.
Hindenburg je napram Papenu obžaloval dogodke in se docela solidariziral z njegovim mnenjem, vendar pa misli, da je treba počakati na nadaljnji razvoj, ki bo, kakor sam upa, prinesel likvidacijo sedanjega režima in spravil na krmilo ljudi njegovega osebnega zaupanja, ki bodo rešili ugied in prestiž nemškega naroda.
V političnih krogih vidijo v tem že očiten airont Hindenburga proti Hitlerju in pričakujejo že za bližnjo bodočnost senzacionalnih dogodkov. Splošno smatrajo, da bo skupno potovanje Hitlerja in generala Bloinberga po Severnem morju, ki se bo na zunaj deklariralo kot odmor, služilo posvetovanju, kako bi se sedanji nevzdržni položaj najhitreje razčistil in likvidiral, ne da bi pri tem preveč utrpel ugled in prestiž Hitlerja.
Vojaška diktatura neizogibna?
Varšava, 8. julija, g. Od dobro poučene strani je vaš poročevalec dobil naslednje važne informacije o mnenju merodajnih političnih krogov o krvavih dogodkih v Nemčiji in o njihovih zunanje-političnih posledicah:
Na Poljskem smatrajo, da je v nadaljnjem razvoju neizogibna diktatura državne brambe in zaradi tega tudi revizija nemške zunanje politike. Namesto Hitlerjeve in Goebbelsove Poljski prijazne politike^ bi diktatura državne brambe zopet skušala obnoviti zvezo Nemčije z Rusijo. Posledica takega preokreta nemške zunanje politike bi bila v tem, da bi se Poljska zopet popolnoma vrnila k zvezi s Francijo. V zvezi s tem poudarjajo, da je potovanje Bar-thouja v Rim že sklenjeno. To dokazuje, da bi se moglo med Italijo in Francijo doseči zbližanje in sporazum glede velikih vprašanj evropske politike.
Nemška samotolažba
Berlin, 8. julija. AA. DNB poroča: Neki tuji listi, posebno organi nemških emigrantov, so skušali izrabiti dogodke, ki so se pripetili 30. junija in 1. julija v Nemčiji. Izmislili so si neverjetne, da celo groteskne informacije in trditve, ki so popolnoma .protislovne in neresnične. Tako so neki listi pisali, da je ustreljen bivši minister Treviranus, medtem ko priznava včerajšnji angleški listi »Dailv Express«, da se mudi Treviranus živ in zdrav v Dorsetu na Angleškem. Spet drugi listi pa pišejo, da je popustilo navdušenje do Hitlerja, in vendar je vse bavarsko prebivalstvo priredilo te dni Hitlerju, ko se je tamkaj mudil, burne in spontane ovacije.
Samomor Rohmove matere
Pariz, 8. julija. AA. Po vesich z Dunaja tamkaj trde, da si je mati pokojnega stotnika Rohma, bivšega načelnika štaba napadalnih čet včeraj sama vzela življenje.
Knjige zarotnikov na indeksu
Berlin, 8. julija, p. Predsednik nemške zveze knjigarnarjev je obvestil vse knji-
garne, da so stavljene na indeks vse knjige zaradi zadnjih dogodkov ustreljenih in konfrontiranih narodno-socialističnih voditeljev. Med drugimi je prepovedana prodaja Rohmovega »DnevniKa« in več knjig, ki jih je napisal pokojni dr. Jnng, eden izmed najožjih sotrudnikov Papena.
Reorganizacij SA.
Berlin, 8. julija, č. Novi poveljnik hitler-jevskih napadalnih oddelkov Lutze je izdal
danes proglas na vse člane napadalnih oddelkov, v katerem odločno demantira vse vesti, da bodo napadalni oddelki po poteku enomesečnega dopusta, na katerega so bili poslani, ukinjeni in razpuščeni. Lutze na-glaša, da Hitler niti ne misli na to, da bi se odrekel svoji najzanesljivejši opori, na kateri sloni glavni del narodno-socialističnega pokreta, res pa je, da bodo izvršene nekatere reforme, ki pa se tičejo Ie notranje organizacije. Del napadalnih oddelkov bo
Ljubljana, 8. Julija.
Danes so se vršile v nekaterih občinah sreza Ljubljana-okolica naknadne občinske volitve. Tudi te volitve so pokazale, da je JNS čvrsto zasidrana ter da je tudi na teh vročih tleh, ki so se vedno smatrale za domeno klerikaliz-ma, prevladala treznost in prevdar-nost ter razumevanje za složno delo v prid skupnosti. Le v eni občini so zmagali združeni bojevniki in klerikalci z dvema glasovoma večine, a še ta zmaga je dokaj dvomljiva, ker so se posluževali nezaslišanega terorja. Rezultati so naslednji:
Ig: volilnih upravičencev 723, oddanih .glasov 548, Usta JNS z nosilcem Josipom Hitejcoin je dobila 303 glasove in 15 odbornikov, opozicijska lista Josipa Tonija pa 245 glasov in 3 odbornike. Volilna udeležba je znašala 65.8 odstotka.
Varna, 8. julija p. Sinoči je nastala v eni največjih bolgarskih smodnišnic v takozvani smodnišnici A men al, ki se nahaja več kilometrov daleč od Varne na samotnem polju« strahovita eksplozija. 15 km daleč na okrog so popokale vse šipe. Zračni pritisk pa je bil tako silen, da sta se celo v Varni sesuli dve hiši. O tovarni sami ni več nobenega sledu. Eksplozija je veliko poslopje dobesedno raznesla, tako da ni ostal kamen na kamenu. Ker se v tem času ni več delalo, mislijo, da ni bilo večjega
Vojaški sokolski dan v Zagrebu
Zagreb, 8. julija. Danes so se vršile v Maksimiru pred več ko 5000 gledalci vojaške sokolske tekme. Razdeljene so bile v dve skupini: v prvi skupini se je tekmovalo v četveroboju, v drugi pa v vojaški gimnastiki. V prvi skupini je tekmovalo 112 vojakov, v drugih pa 96. V vsaki skupini so bile ratzpisane tri nagrade. V obeh skupinah je prvo nagrado podaril vojni minister, drugo Savez Sokola kraljevine Jugoslavije, tretjo nagrado je pa dal v prvi skupini poveljnik 4. armije, v drugi skupini pa inšpektor za državno obrambo.
Prvo nagrado v četveroboju si je priboril narednik 17. pešpolka Ignjat Niko-lid s 109 točkami, v drugi skupini pa podporočnik 35. pešpolka Svetozar Bogiče-vič.
V posemaznih disciplinah so dosegli tele rezulta e: v metanju bombe je bil prvi kaplar Vujičič od 35. pešpolka (22.4 m); v skoku v daljavo podporočnik Madžialifi od istega polica (5.57 m); v teku na 50 metrov z bremenom 30 kg je zmagal narednik 4. letalskega polka Krivokapič (8.6 sekunde); v skoku z zaprekami je pa bil prvi podporočnik Svetozar Bogičevid od 35. pešpolka (19.4 sekunde).
Razid makedonstvu juščih
Sofija, 8. julija. AA. Bolgarska agencija poroča: Makedonska revolucionarna organizacija frakcije protogerovcev je izdala obvestilo, da se ta organizacija v zvezi z izpremembami od 19. maja t. 1. razpusti. Organizacija poziva svoje člane, nai bodo lojalni bolgarski državljani. Komunike zaključuje, da bolgarska tla poslej preneha io biti prizorišče revolucionarnih akcij.
Cena 2 Din
Ponedeljska u-aaja »juuat uuutja vsak ponedeljek zjutraj. <— Na> roda se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznatei-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Uredništvo:
LJubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126.
Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440.
Celje: Stroesmayerjeva uL 1. TeL 66.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
najbrže že v drugi polovici julija poklican z dopusta.
Hitlerjevski begunci nedobijo podpore
London., 8. julija, n. Kakor poročajo listi, se bo prihodnje dni sestal mednarodni odbor za podpiranje beguncev lz Nemčije. Razpravljal bo o najnovejših narodno-socialističnih emigrantih iz Nemčije. Kakor napovedujejo bo odbor pristal na to, da se tudi tem beguncem izdajo tako zvani Nan-senovi potni listi, na vsak način pa bo odklonil pobeglim hitlerjevcem vsako finančno podporo. V odboru imajo glavno besedo židje, ki pa so odločno proti temu, da bi se z njihovim denarjem podpirali oni, ki so jih najbolj preganjali.
Odbor se bo sestal jutri dopoldne k svoji prvi seji, da razpravlja o hitlerjevskih beguncih in zavzame načelno stališče.
Preserje: volilnih upravičencev 546, oddanih glasov 377, lista JNS ž nosilcem Francem Kirnom je dobila 192 glasov in 15 odbornikov, opozicijska lista Jožeta Debevca pa 185 glasov in 3 odbornike. Volilna udeležba je znašala 69 odstotkov.
Dobrava: volilnih upravičencev 589, oddanih glasov 470, lista JNS z nosilcem Stankom Vrhovcem je dobila 234 glasov in 3 mandate, opozicijska kleri-kalno-boievniška lista z nosilcem Francem Černetom pa 236 glasov, torej samo za 2 več in 15 mandatov. Volilna udeležba je znašala 79.7 odstotka.
Preteklo nedeljo so se vršile naknadne občinske volitve tudi v občini Log. Tu je bila vložena samo lista JNS z nosilcem Ivanom Remškarjem. Izmed 282 volilnih upravičencev se je udeležilo volitev 180 volilcev. ki so vsi glasovali za to listo. Volilna udeležba je znašala 63 odstotkov.
števila človeških žrtev, pač pa je izginila vojaška straža, ki je imela službo pri smodnišnici.
Kakor so naknadno ugotovili, je nastala eksplozija v podzemnih prostorih, kjer je bilo vskladiščenih nad 3500 kg raznovrstnih eksploziv. Kako je nastala eksplozija, še ni pojasnjeno. Mislijo pa, da je pripisovati nesrečo na-klučju in da ne gre za noben zločin. Danes je odšla na lice mesta posebna vojaška in strokovna komisija, da izvrši natančno preiskavo.
Konferenca guvernerjev Narodnih bank
Pariz, 8. julija. AA. Iz Basla poročajo, da se bo tamkaj vršila v začetku prihodnjega tedna važna konferenca guvernerjev evropskih narodnih bank. Pri tej priliki bodo razpravljali tudi o važnih denarstvenih vprašanjih, kakor o vojnih dolgovih, o vračanju Youngovega in Dawesovega jiosojila ter o drugih finančnih problemih. V Basel so se že pripeljali guverner britanske narodne banke Montague Norman, predsednik newvorške federalne rezervne banke Georges Harrison in znani ameriški finančnik in predsednik upravnega odbora ene izmed največjih ameriških bank, Strauss. Guvernerja britanske narodne banke ia predsednika federalne rezervne banke je na baselski železniški postaji sprejel predsednik upravnega odbora banke za medna' rodna plačila Fraser.
Neposlušna Albanija
Rim, 7. julija, n. Italijanski tisk se Selo sedaj obširneje bavi z afero, ki je nastala zaradi poseta italijanske vojne mornarice v Draču. Skoro vsi listi pišejo enako in poudarjajo, da se je Albanija izkazala za neposlušno dete, ki odreka pokorščino svojemu očetu. Italija je v materijalnem in moralnem pogledu ustvarila in podpirala Albanijo. Politika Italije do Albanije je bila vedno iskrena. Obstojala je v tem, da ie Albaniji neprestano dajala, ne da bi za to kaj dobila. Ta politika Italije je bila vseskozi idealna. »Giomale d' Italia« edini 5e dodaie, da je Albanija nasedla intrigam svojih sosedov, ki so jo spravili v položaj jagnjeta, ki kali vodo volku. Ali hoče Albanija res tudi doživeti usodo teg-a jagnjeta? Italija se ni nikdar vmešavala v balkanske pre tresljaje.
Zakaj DolISuss ne more zatreti hitlerizma?
Ogorčenje ljudstva proti režimu je glavni vzrok, da se hitlerizem v Avstriji vedno bolj širi
Dunaj, 8. julija, r. Prevaran v svojem upanju, da bodo dogodki v Nemčiji zlomili ali vsaj zmanjšali odpor narodnih socialistov in njihovo teroristično akcijo, se je Dollfussov klerofašistični režim odločil za ukrepe, ki na novo obeležujejo reakcionarnost sedanjih avstrijskih vlastodržcev. Klerofašisti so se spravili sedaj tudi na univerze. Univerzitetni profesorji smejo biti samo še propagatorji patriotske fronte. Dollfuss-ova vlada je razglasila, da bo odslej potrjevala izvoljene akademske oblasti samo tedaj, če bodo v njih izključno le pristaši klerofašizma.
Kašen »raj« uživajo pod klerikalnim režimom gospodarski krogi, najbolje ilustrira okrožnica, ki jo po nalogu vlade te dni razpošiljajo avstrijski sreski načelniki. V okrožnici groze z odpustom vsem državnim uradnikom in javnim nameščencem, ki ne bodo brez ugovora izvrševali vseh navodil režima. Po tem uvodu naroča okrožnica, da noben državni uradnik ne sme več kupovati pri trgovcu, obrtniku ali kakem podjetniku, ki ni pristaš režima. Gospodarstvenik, ki se noče hliniti in ki je ohranil toliko samostojnosti, da misli z lastno glavo, je torej pod klerikalnim režimom obsojen na propast in proti njemu je proglašen bojkot.
Da pa bo klerofaši stična tragikome-
dija še hujša, so sedaj začeli propagirati batinanje za politične aretirance in osumljence. Po nalogu vlade pošiljajo razne občine take predloge oblastem, da bi izgledalo, kakor da se vse to dogaja na pobudo iz ljudstva. Seveda je bila ta akcija dobrodošel migljaj klero-fašistom, ki uvajajo v Avstriji pravcato srednjeveško inkvizicijo. Treba je samo, da kdo izrazi sum do kogar, že zadostuje, da ga pretepejo, mu razbi-jejo okna in pomažejo hišo. Zadnje dni se je zgodilo že več takih primerov in vladne kroge je že same postalo strah, kam bo to dovedlo, če se ne bo takoj energično napravilo konec takemu početju. Pa kdor je rekel A, mora tudi B in tako si Dollfuss skriva oči in zatiska ušesa, da bi ne videl in slišal, kaj počenjajo njegovi gardisti, ki so »izven zakona«.
Prav nič ni čuda, če se v takih razmerah hitlerizem v Avstriji z vsakim dnem bolj širi. Ljuds:vo je ogorčeno nad početjem režima in se v vedno večjih množicah pridružuje narodnim socialistom. V tem je tudi glavni vzrok, zakai so vsi ukrepi vlade proti hitlerjevcem brezuspešni in zakaj se kljub najstrožjim odredbam z vsakim dnem množe atentati, atentatorjev pa ne morejo dobiti.
Barthou v Londonu
Sinoči je prispel v London, kjer bo imel važne razgovore z angleškimi državniki
London, 8. julija, g. Zunanjega ministra Barthouja, ki je prispel nocoj iz Pariza, je na kolodvoru sprejel zunanji minister Simon. Razgovori med obema državnikoma, katerih se bodo na francoski strani poleg zunanjega ministra udeleževali tudi mornariški minister Pietri, politični direktor zunanjega ministra Leger ter strokovnjak za razorožitev Massigli, na angleški strani pa poleg Simona še lord Eden in državni podtajnik v vojnem ministrstvu lord S-tamhope, se bodo pričeli v ponedeljek dopoldne v zunanjem ministrstvu ter se bodo popoldne nadaljevali. Z zastopnikom ministrskega predsednika Baldvi-nom se bo Barthou sestal šele v torek na zajtrku. Vesti, da se bo na teh razgovorih razpravljalo o sklepu zveze ali tajnega sporazuma med Francijo in An glino, se označujejo od poluradne
strani za netočne.
Pariz, 8. julija. w. Zunanji minister Barthou je dopoldne sprejel belgijskega poslanika, s katerim je predvsem razpravljal o svojem potovanju v London. V Belgiji namreč žele, da bi tudi Anglija z delnim dogovorom, kakor že dalje časa obstoji med Francijo in Belgijo, zajamčila preko locarn-ske pogodbe nevtralnost Belgije. Menijo, da
sta oba državnika razpravljala predvsem o tem vprašanju.
Pariz, 8. julija. w. Izjave Baldwina in Edena o nalogah londonske konterence potrjujejo mnenje francoskih krogov, da ni govora o vojaški antanti med Anglijo in Francijo, temveč samo o tesnejšem in organiziranem sodelovanju obeh držav za ohranitev miru v Evropi. Francoski zunanji minister Barthou na seji zbornice na -*pra-šanje o njegovem potovanju ni mogel dati odgovora, vendar pa je na včerajšnji seji zbornične komisije izjavil, da se priprave za londonske razgovore tičejo zaključka pogodbe o skupnih varnostnih ukrepih prc ti morebitnim napadom. Iz tega je razvidno, da so bili razgovori obeh generalnih štabov uspešni.
Pariz, 8. julija. V zvezi z londonsko konferenco smatrajo za posebno važno, ker je zunanji minister Barthou naročil francoskemu poslaniku v Rimu Chabrunu, naj se z Mussolinijem porazgovori o datumu osebnega sestanka. Barthou pripisuje čim prejšnjemu sestanku z Mussolinijem tem večjo važnost, ker so postala zrela razna francosko-.italijanska vprašanja, kakor vprašanja Sredozemskega morja, mornariška pariteta in problem srednje Evrope. Italijanski poslanik je včeraj sporočil Bar-thouju, da si tudi Mussolini želi razgovora z Barthoujem.
V Amsterdamu zopet red in mir
Vlada je energično zatrla komunistične izgrede Amsterdamska vojaška posadka bo povečana
Pariz, 8. julija. AA. Po najnovejših vesteh iz Amsterdama se zdi, da so tam že napravili red in mir in da sta policija in vojska gospodar položaja. Snoči je izšlo uradno poročilo, da je bilo pri včerajšnjih in predvčerajšnjih neredih ranjenih skupaj 41 oseb, štirje so pa mrtvi. Vendar trde, da je razen teh še mnogo drugih ranjencev, ki se niso prijavili oblastvom in se zdravijo doma, tako da je dejansko število ranjencev mnogo večje od tistega, ki ga navaja uradno poročilo. Vse kaže, da je veliko število vojakov, ki so jih pozvali v Amsterdam. napravilo vtis na nemirne elemente, tako da so opustili nadaljnje poskuse za prirejanje izgredov.
Vzlic emu vlada misli, da niso izključene nove demonstracije; zato je včeraj sklenila okrepiti amsterdamsko garnizijo še z novimi četami iz notranjosti države.
Včeraj so se pripetili večji neredi tudi v prestolnici Haagu. Več ljudi je ranjenih, mnogi med njimi nevarno.
Ukinitev obsednega stanja v Argentiniji
Buenos Aires, 8. juli;a. A A. Predsednik republike je podpisal odlok, da se od ponedeljka 9. t. m. ukine obsedno stanje v vseh krajih Argentine, kjer je doslej bilo še v veljavi.
Novi uspehi JNS pri občinskih volitvah
Naknadne občinske volitve jasno kažejo, da odobrava
ljudstvo stvarno delo JNS
Bolgarska smodnišnica zletela v zrak
V soboto zvečer je eksplodiralo v kletnih prostorih 3500 kg eksploziv — 15 km daleč naokrog so popokale
vse šipe

Sokolski praznik na Viču
Slavnost 25 letnice viškega Sokola sta zaključila razvitje naraščajskega prapora in lepo uspela Javna
Javna telovadba
Vič, 8. junija.
Ob najkrasnejšem vremenu je danes viški Sokol proslavil srebrni jubilej, ki je znova pričal o moči sokolske misli na Viču. Vsa občina je pokazala velike simpatije vi-škemu Sokolu, vse je bilo v državnih tro-bojnicah in zelenju. Sinoči se je vršila bak-lada po viški občini, katere so se udeležili članstvo, naraščaj in številno občinstvo. Neumorno je igrala godba Sokola I in slišale so se navdušene ovacije kraljevskemu domu in Jugoslaviji.'	*
Na današnji glavni slavnostni dan so se vršile dopoldne skušnje, popoldne pa so se zbrali Sokoli in narodne noše pred Mestnim domom, odkoder je krenil lep sprevod s prapori, člani in naraščajem v krojih in številno sokolsko konjenico na Vič skozi Rožno dolino, kjer je bil sprejem gostov. Pred slavolokom sta čakala sprevod viški Sokol in lepa skupina narodnih noš. V imenu viškega Sokola je pozdravil Sokolstvo starosta br. Rems, nakar pa je krenil sprevod med navdušenim pozdravljanjem pred Sokolski dom, kjer se je vršilo slavnostno razvitje naraščajskega prapora, ki mu je kumoval Nj. Vis. prestolonaslednik Peter.
Slavnost razvitja je otvoril starosta br. Rems, ki je najprej pozdravil zastopnika visokega kuma, polkovnika br. Ljubo ži-vanoviča, nadalje zastopnika bana, prosvetnega šefa br. Josipa Breznika, zastopnika župe br. Milka Krapeža in vse ostale zastopnike sokolskih društev, narodnih organizacij in korporacij. Nato je zastopnik kuma razvil prapor in privezal nanj krasen
trak, darilo prestolonaslednika Petra. V iz-podbudnih besedah je podčrtal pomen naraščajskega prapora, nazdravil prvemu Sokolu Nj. Vel. kralju, prestolonasledniku Petru in vsemu kraljevskemu domu, zatem je godba zaigrala državno himno. Starosta br. Rems je izročil prapor praporščaku na-raščajniku Slavku Lazniku, ki je prisegel nanj in se v imenu, viškega naraščaja zahvalil za krasno darilo.
V imenu župne uprave je čestital društvu podstarosta br. Milko Krapež, za odsotnega bana in podbana pa prosvetni šef br. Josip Breznik, ki je med drugim izrazil iskreno željo, naj bi novi sokolski prapor zbral pod svojim okriljem vso viško mladino, da se bo vzgajala v duhu narodnega in državnega edinstva. Naposled se je brat starosta zahvalil vsem gostom za odličen obisk, sledil je mimohod pred predstavniki ob igranju godbe Sokola I.
Po razvitju je bil na telovadišču najprej promenadni koncert godbe Sokola I., a ob 16. se je začela javna telovadba, ki sta jo vzorno vodila načelnik br. Bruno Borštnik in načelnica sestra Nataša Tičarjeva. Nastopili so vsi društveni oddelki v zelo močnem številu. Zlasti je tudi ugajal nastop naše hrabre vojske in pa jezdnega odseka viškega Sokola. Telovadba je pokazala velik napredek viškega Sokola in je dostojno zaključila srebrni jubilej.
Po telovadbi je bila na telovadišču prijetna narodna veselica ob ogromni udeležbi občinstva. Marljivemu viškemu Sokolu tudi mi iskreno čestitamo k doseženim uspehom.
§0 letnica Mengeške godbe
Toliko godbenikov kakor včeraj v Mengšu, se še ni nikoli zbralo v kamniškem srezu
Mengš, 8. julija.
Od odkritja spominske plošče pisatelju Janezu Trdini ob lOOletnici njegovega rojstva starodavni Mengš še ni doživel takega praznika, kakor je bila današnja proslava 50 letnice ustanovitve Mengeške godbe Pripravljalni odbor je pod vodstvom tovarnarja g. Alojzija Kanca st. vzorno rešil svojo nelahko nalogo.
Proslava Mengeške godbe, za katero je prevzel pokroviteljstvo g. ban, se je začela že v soboto zvečer s koncertom na dvorišču tovarne Stemberger in Melitzer, kjer se je rodil pisatelj Trdina. Nastopila je Mengeška godba pod vodstvom kapel-nika g Petra Liparja in zbor snujocega se mengeškega pevskega društva Pod vodstvom konservatorista Petra Liparja ml. Koncert je bil rekordno obiskan, prenašal ga je tudi Radio Ljubljana. Po koncertu je bil obhod po trgu z baklado.
Zjutraj je vesela budnica spravila po koncu ves Mengeš, ki je bil že od ranega, jutra v svečanem razpoloženju. Ob 9. uri so na postaji v Jaršah pričakali goste iz Ljubljane, nato pa se je pričel pomikati proti Mengšu dolg sprevod, ki so ga otvo-rili konjeniki in narodne noše. V sprevodu so igrale tri godbe. Mengeš je bil ves v zastavah, slavolokih in mlajih, ko je prikorakal sprevod sredi trga do Funtkove restavracije, kjer je pozdravil vse goste v imenu Mengšanov akademik g. Cene Funtek Prav iskren pozdrav je izrazil tudi zastopniku bana višjemu svetniku gosp. Svetkn.
Ob 10. uri je bila na prostem pred cerkvijo maša, ki jo je bral stolni dekan g. dr Kimovec. Po maši je pozdravil vse goste in domačine kapelnik Mengeške god-
be g. Peter Lipar, ki že nad četrt stoletja vodi godbo in je tudi danes praznoval svojo oOletnico. Prebral je brzojavne pozdrave, ki jih je prejela godba od vseh strani. Za njim je govoril g. dr. Anton Dolinar, h koncu pa je banov zastopnik g. Svetek izrekel pozdrav in čestitke Mengeški godbi. Nato so zborovalci sprejeli predlog, da se odpošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju.
Glavna privlačnost pa je bil popoldanski sprevod in veselica na velikem senčnatem vrtu pri Dorniku. Sprevod so otvorili konjeniki z državno trobojnico na čelu. Za njimi je korakala Mengeška godba, za njo pa vsi oni Mengšani, ki so pred 50 leti polagali temelje godbi. V sprevodu je korakalo še 8 godb, in sicer iz Domžal, Cerkelj, Kamnika, Kranja, Šenčurja, Vodic, Vrhnike in Polja. Tri godbe, ki so bile še prijavljene, so izostale, številno so bili zastopani gasilci iz Mengša, Sto-ba, Most in od drugod, dalje mengeška društva in občinstvo, nadvse lepa pa je bila udeležba narodnih noš, katerih je bilo nad 150. Toliko lepih narodnih noš se redko vidi na kaki podeželski prireditvi, pa tudi toliko godbenikov se še nikoli ni sestalo v kamniškem srezu kakor to pot v Mengšu.
Na veselici se je zbralo izredno mnogo gostov iz Ljubljane, iz Kamnika in iz vseh krajev kamniškega sreza. Kamniška in Vrhniška godba sta na veseličnem prostoru odigrali skupen koncert z nad 60 godbeniki. številni govorniki so čestitali k jubileju godbi in kapelniku g. Liparju. V najlepšem redu je bila zaključena velika prireditev, ki je Mengeš lahk0 ponosen na njo.
Mariborska Glasbena Matica je zborovala
Maribor, 8. julija.
Snoči je imela mariborska Glasbena Matica v društvenih prostorih letni občni zbor, za katerega je bilo precejšnje zanimanje. Ves čas od lani, ko so se pojavile neke vesti o razpustu in prevzemu glasbene šole Matice je javnost z nekako rezerviranostjo pričakovala razčiščenja zadev. Veliko ogorčenje je bilo zaradi teh spletk v prizadetih vrstah. Kako kvarno so vplivali ti dogodki na poslovanje v preteklem jubilejnem letu, jasno pričajo poročila, ki so jih podali društveni funkcijonarji na zboru, ki ga je vodil že dolgoletni predsednik, upokojeni gimnazijski ravnatelj g. dr. Josip Tominšek Iz vsakega poročila zveni, da je bila na Glasbeni Matici storjena huda napaka.
Po otvoritvi in pozdravu vseh navzočnih se je predsednik g. dr. Tominšek toplo zahvalil vsem podpornikom, zlasti državi, mariborski mestni občini, banovini in pivovarni Unionu. Iz njegovega poročila posnemamo, da je imel društveni odbor v pretekli dobi velike težave ter je bila potrebna neprestana pozornost. Odbor se je prav dobro zavedal, da je naša Matica eminentno važen kulturni činitelj v našem mestu, ki je bilo v zadnjih letih prikrajšno za marsikatero važno institucijo. Matico morajo čuvati vsi resni in zavedni rodoljubi na naši ogroženi meji, zavedajoč se, da se vsak razdiralec narodne sloge sam izključuje iz narodne fronte. Preteklo poslovno leto, ki je polno podzemskih napadov, je Matica še bolj strnila svoje vrste. Pevski zbor je dobil moderen poslovnik, na novo je bil ustanovljen artistični odsek, poživljen je bil orkestralni odsek, njena glasbena šola je uspešno delovala, izdelan je načrt za poglobitev in razširjenje koncertnega biroja na trgovski podlagi, arhiv in gospodarstvo sta v najlepšem redu.
Gmotno stanje je kljub vsem poizkusom, da bi ji škodovali, povsem varno in trdno, kar dokazujeta znaten prebitek in njena precejšnja imovina. Lahko se reče, da je bilo v notranjem življenju minulo leto — leto sloge, kakor še ni bilo nikoli. Tudi na zunaj v javnosti je našla Matica polno razumevanje in vsestransko uvaževanje Bridke izkušnje zadnjega leta so jo izučile da ie Dostala nasproti posameznikom bolj iprema in da bo v bodoče nasproti njim mnogo manj obzirna. Svoje kleno poročilo je predsednik dr. Tominšek končal z ugotovitvijo, da se je leto srečno končalo m da bo napočilo novo s še večjim delom, k nai se ga vodstvo poprime kakor doslej preudarno, nesebično, pošteno in odločno.
Namesto službeno zadržanega tajnika g.
Ivana Cvetka je podala njegovo poročilo arhivarka gdč. Marija Rožmanova. Vložni zapisnik centralnega odbora in odsekov izkazuje rekordno število 1240. Pri vsem delu so vsi odborniki z vso resnostjo in vestnostjo sodelovali. Največ dela pa je imel predsednik dr. Tominšek, ki je nesebično posvetil marsikatero noč v prid Glasbeni Matici. Društvo „ šteje skupno 325 članov.
V svojem poročilu je tajnik tudi naglasil, da je in bo Glasbena Matica vršila svoje veliko plodonosno in plemenito delo na področju slovanske umetne in narodne glasbe. Ostro je obsodil one razdiralne elemente, ki skušajo rušiti to nacionalno svetinjo, ki so jo ustvarili naši v ljubezni do svojega naroda in rojstne grude prežeti starini.
Vestno in skrbno sestavljeno blagajniško poročilo je podal g. Rudolf Vodeb. Skupnih dohodkov je imela Matica v preteklem letu okroglo 166.000, izdatkov pa okroglo 123 000 Din. Njen inventar predstavlja vrednost 600.000 Din. V imenu nadzornega odbora je predlagal razrešnico blagajniku g. Fran štor in je bil njegov predlog z odobravanjem soglasno sprejet.
Namesto odsotnega gospodarja Petra škofica je poročal predsednik. Iz poročila arhivarke gdč. Rozmanove je razvidno, da ima ce'oku?ni arhiv Glasbene Matice 1518 glasbenih del, od tega 398 zborov ki imajo vsak no 100 partiturnih pisanih izvodov. Sledilo je poročilo o založništvu in o koncertnem biroju. Obe poročili je podal predsednik e. dr. Tominšek.
Za pevski odsek je poročal njegov dolgo-letnf načelnik g. Janko Arnuš. Z velikim zadovoljstvom je bilo sprejetof njegove.poročijo Ker se je dirigent prof. g Vasilij Mirk poslovil c*i pevskega zbora, ki ga je vpetih letih dvignil na visoko stopnjo tako da je treba dobo njegovega vodstva označiti v Glasbeni Matici za Mirkovo dobo se je hotel tudi centralni odbor Glasbene Matice oddolžiti nieeovi veliki požrtvovalnosti. Profesor gJ Srk je bil na predsednikov predlog z velikim aplavzom izvoljen za čast-nega člana Glasbene Matice. Poročno orkestralnega in artističnega odseka m društvene glasbene šole je podal predsednik dr. Tominšek. V glasbeni šoli se je učilo klavirja 73, gosli 34, čela 4, teorije 19, harmonije 5, skupno 135 učencev. V preteklem šolskem letu je bilo 30 učencev na novo vpisanih. Dve, v vsakem oziru sijajno uspeli javni produkciji sta pokazali, da je matična šola ohranila svoj sloves, šolo je vodil g> Vr&bcc«
Na dnevnem redu je bila nato izpremem-ba pravil s posebnim ozirom na glasbeno šolo. Po novih pravilih je dana šoli možnost
preosnove in se bo konstituiral poseben ku-ratorij, v katerega bodo imenovali prosvetno ministrstvo, banska uprava in mariborska mestna občina po enega zastopnika, ostali člani kuratorija pa bodo izvoljeni iz vrst članov Matice in staršev učencev glasbene šole. Odbor se bo delil na šolski, pevski in orkestralni odsek. Kuratorij bo imel posvetovalno pravico, o sklepih pa bo odločal definitivno odbor. V zvezi z izpremembo pravil se bodo izpremenile tudi nekatere službene pragmatike učnih moči. Predlagana izprememba pravil je bilo soglasno sprejeta. Enako tudi predlog, da ostane članarina neizpremenjena.
Deseta točka dnevnega reda, razdiralna akcija proti društvu, je bila predmet dolgotrajne in živahne debate. Predsedstvo je sestavilo stvarno in izčrpno poročilo, ki je zapustilo dojem popolnega zaupanja centralnemu odboru in ostre obsodbe početja bivšega ravnatelja šole Glasbene Matice g. Hladka. Občni zbor je protestiral proti raz-veljavljenju nekaterih točk veljavnih društvenih pravil Glasbene Matice in zahteval pojasnila, kako je mogel biti dotični odlok o razpustitvi šole Glasbene Matice dostavljen mimo društva, mimo poklicanih obla-stev in mimo zakona o društvih privatni osebi. Tudi je občni zbor z vso odločnostjo zahteval, da se obvaruje zakonito zaščiteno in nadvse častno in ugledno ime Glasbene Matice. K tej zahtevi je občni zbor sprejel posebno resolucijo, ki bo dostavljena odločilnim činiteljem.
Pri debati se je oglasilo k besedi več govornikov, ki so vsi najenergičneje obsojali razdiralno delo.
Sledile so nato volitve odbora. Soglasno je bil spet izvoljen stari odbor s predsednikom g. dr. Josipom Tominškom na čelu. Ob 24. je ponovno izvoljeni predsednik zaključil štiri ure trajajoče zborovanje, ki je poteklo nadvse stvarno in resno.
Prisrčna prireditev emigrantskega »Tabora«
Ljubljana, 8. julija. S prireditvami tako siromašne nedelje, kakor je bila današnja, že dolgo ne pomnimo. Mesto je bilo v popoldanskih urah celo v središču okoli pošte skoroda izumrlo. Solnce, ki je danes prvič pokazalo vse svoje poletno razkošje in pa tudi svojo moč, je pognalo staro in mlado iz mesta, v planine, na Savo, Ljubljanico in tja k Malemu grabnu, kjer je brencljev in komarjev na pretek. Poznalo se je pa tudi, da smo v dobi počitnic. Saj kdor le more, zapusti za nekaj dni ljubljansko dolgočasje, da si kje ob morju, na kmetih ali med skalami malo opomore od dela in si pozdravi živce, pa še kakšno drugo bolezen in da se povrne, sicer bolj ali manj zdrav, toda z novo, prav za prav »okrepljeno« boleznijo, ki ima za poletni čas kakor nalašč lepo besedo: suša.
Pa še nekaj smo danes pogrešili v še-lenburgovi, Prešernovi ulici in na Aleksandrovi cesti: tisto čudovito mešano promenado ljubljanskega preprostega ljudstva: služkinj, hišen, kuharic, vajencev in pomočnikov, ki dajejo bančnemu delu mesta ob nedeljah svoj poseben, res slovensko mikaven obraz, še ti, zlasti dekleta, ki jim je čas tako pičlo odmerjen, so pohiteli v bližnjo okolico, da se v svobodni naturi nauži-jejo poletnega dne in se tu pa tam pove-sele malo ob korajžnih fantih, malo ob harmonikah in plesu.
■ Vendar naša vrla emigrantska primorska mladina, vsaj tista, ki si na vse mogoče načine resno prizadeva na kulturno-nacional-nem polju, Ljubljane le ni zapustila. Tam na prijetnem, senčnem vrtu pri Levu je imelo agilno društvo primorske mladine >Tabor« lepo vrtno prireditev, katere so se udeležili številni zastopniki raznih korporacij in število ljubljansko občinstvo, ki je tako dokazalo simpatije do nacionalnega dela tiste mlade veje našega naroda, ki nima svoje rodne zemlje v svoji posesti.
Da je njihova prireditev doživela tako lep obisk, gre zasluga predsedniku društva g. štreklju in odboru, ki se je potrudil za izvrsten program. Prireditev je otvoril član narodnega gledališča g. Milan Skrbinšek z Župančičevo pesmijo »železna čelada« in z Gregorčičevo »Soči«. Efektno, deklamato-rično izvrstno podani pesmi sta zbudili pri vseh vihar navdušenja. Prav tako lepo je bil sprejet tudi tenorist g. Angel J are, katerega je pri klavirju spremljal konserva-torist g. Kumar; pel je Medvedovo »Pogled v nedolžno oko«, arijo iz opere »Poljub« in narodno: »Men* vseeno je...«
Sledila je prosta zabava s plesom, srečo-lovom in drugimi igrami. Tristo dobitkov je lepo vleklo. In godba »Zarja« je mlademu svetu kaj kmalu in z ne mnogo truda užga-la kri.
Malo pred mrakom je nastopil znani mešani pevski zbor »Tabora« pod vodstvom vrlega pevovodje g. Venturlnja. Zbor je zapel poleg nekaterih drugih osem tržaških narodnih pesmi, in sicer: »Tedaj pa zbogom, zbogom dekle«, »Temna noč se je storila«, »Na vročem zglavju vroča glava«, »Vince rajno nam se sveti«, »Ko ljubezni razodeti«, »Ne boš me zabila nikdar«, »Tak je sladka« in »Prepevajmo Slovenci«.
Pevci, pevke in pevovodja so bili deležni viharnega odobravanja. Saj zbor rase res od leta do leta. Program je dopolnilo še nekaj kupletov in izvrstno podana Pregljeva »Ubiti zvon«, ki jo je recitiral akademik g. Figar.
Zvečerilo se je. In na vrtu »Pri Levu« so se v lepem razpoloženju razživeli duhovi.
Ves čisti dobiček je namenjen bednim emigrantom.
Huda prometna nesreča
Ježica, 8. julija.
Včeraj zjutraj bi bil Magistrov avtobus skoro povozil čevljarskega mojstra gosp. Ivana Kušarja. G. Kušar se je peljal s kolesom v smeri Davlje-Ježica in bi bil moral pri Balantovem križu križati Dunajsko cesto. Istočasno pa se je pripeljal po Flor. jančkovem klancu navzgor Magistrov avtobus. Kolesar in avtobus sta bila v trenutku drug pred drugim. Previdnosti m duševni prisotnosti obeh se je zahvaliti, da ni prišel kolesar naravnost pod avtobus. Avtobus je zavil z vso silo na levo, kolesar pa na desno.
Nesreče pa le ni bilo motgoce čisto preprečiti. Avtobus je povozil zadnji del kolesa in pri tem z vso sUo odbil na cesto kolesarja, ki je obležal nezavesten. Ponesrečenca so zanesli v bližnjo hišo, kjer so mu nudili prvo pomoč. Poklicani zdravnin je g. Kušarja obvezal in ga pustil v domači oskrbi. Poškodovanec je potolčen po glavi in ima veliko rano na komolcu. Ra-■zen tega se mu je strgala obleka in je uničeno kolo. Vzrok nesreče je čisto naključje.
Bombni napad na Krško
KrSko, 8. julija.
Danes se je v zgodnjih popoldanskih urah vršila vaja letalskega" bombnega napada na Krško. V to svrho so se rabila aktivna napadalna m obrambna sredstva, in sicer letala, bombe in drugo. Pasivna obramba je bila v rokah mestnega odbora za obrambo proti zračnim napadom. Sestavljeni so bili sanitetni oddelek, oddelek za ugotavljanje in uničevanje vojnih strupov, tehnični in gasilni oddelek.
Alarm je bdi podan s tem, da je začelo biti plat zvona v vseh cerkvah. Takoj nato se je ustavil ves promet na vseh ulicah in cestah in ljudje so se točno držali navodil, ki Jih je izdalo županstvo. Ob 14.10 se je pojavilo nad Krškim, prvo vojno letalo in začelo metati bombe v obliki vži-galnih raket. Nekajkrat je obkrožilo mesto. Takoj, ko se je pojavilo letalo, so spustili v akcijo obrambne baterije, ki so jih markirali topovi za razprševanje oblakov. Ko so padle prve »bombe«, so nastopile patrulje za ugotavljanje plinov. Glavni napad je bil osredotočen na poslopje sreske-ga načelstva in na trg pred sodiščem. Oddelki za ugotavljanje plinov so ugotovili yperin in so to nakazali z vidnimi tablicami. Takoj za njimi so prišli reševalni oddelki s plinskimi maskami in izvedli vajo, ki naj ljudstvu predoči način obrambe proti plinom. Zlasti se je izkazal oddelek 50 samaritanov in samaritank pod vodstvom sreskoga sanitetnega referenta
dr. Vidmarja in zdravnika dr. Ravniharja, Oddelek za ugotavljanje plinov, ki šteje 19 kemičarjev in kemičark pod vodstvom magistra Stevana Gregorina, je izvedel vajo za uničenje plinov. Vežba Je bila vseskozi nazorna in koristna. Ljudje so se točno po navodilih umaknili v svoje hiše in stanovanja in čakali izida.
-po končanem plinskem napadu se je vršila na poslopju sreskega načelstva in sreskega sodišča gasilna vaja, pri kateri Je sodelovalo sedem gasilnih društev, in sicer Krško, Leskovec, Veliki Podlog, Raka, Videm, Studenec in Cerklje.
Po gasilni vaji je sledil sprevod, v katerem je bilo nad 300 uniformiranih gasilcev. Po sprevodu so bile na sejmišču gasilne tekme. Posebno zanimanje je zbujala tekma v hitrosti dobavljanja vode. Pri motornih brizgalnah je dobilo prvo mesto gasilno društvo iz Krškega, ki je dobavilo vodo v eni minuta in sedmih sekundah. Na drugem mestu je Veliki Podlog, pri ročnih brizgalnah je prvo gasilno društvo z Rake, ki je dobavilo vodo v 55 sekundah. Na drugem mestu je Leskove« z eno minuto, na tretjem Kršlio z eno minuto in 1 sekundo, na četrtem pa Studenec z eno minuto in 10 sekundami, isto vajo je ponovil tudi naraščaj in jo izvedel nadvse vzorno. Naraščaj krškega gasilnega društva Je dobavil vodo v eni minuti in 20 sekundah.
Med Poljsko in Litvo
Varšava, 4. julija. Na vzhodu Evrope je še precej neporavnanih računov, bodisi iz preteklosti, bodisi iz zadnjih dob. ki še vedno ovirajo popolno pacifikacijo. Novejša doba stoji v znamenju likvidacije starih konfliktov m ne* sporazumljenj in se bodisi pod pritiskom historičnega razvoja, političnih in ekonomskih potreb, bodisi po zavestno usmerjenem prizadevanju vodilnih državnikov oblikuje v smeri konsolidacije vzhodnih držav in njihovega medsebojnega razmerja. Poskusi za medsebojno ureditev baltiških držav, za njih utrditev in nevtrali-zacijo, katera je v veliki meri odvisna od odnošajev med njimi in njih mogočnimi sosedi, so značilen primer za to stremlje-
njPredlogov za ustaljenje mednarodnega položaja v Baltiku je bilo več, toda njih usoda ni bila baš najboljša in več na veliko zasnovanih načrtov se je razbilo ob še presvežih spominih na preteklost Znan je finski odpor proti vsaki ožji skupnosti s sovjetsko Rusijo, še bolj pa se je izkazal kot kamen spodtike konflikt med Litvo in sosedno poljsko republiko. Danes, ko je mirovna organizacija vzhodne Evrope ena prvih programnih točk evropske politike, se naravno oči politične javnosti po vsej Evropi z večjim zanimaniem obračajo na probleme, ki so s to politiko v najožji zvezi.
Med Poljsko in Litvo že polnih štirinajst let ni diplomatskih stikov, ni niti železniških, niti poštnih zvez in seveda nobenega trgovskega občevanja. To razmerje traja že od leta 1920. ko je bilo Vilno z zaledjem vred zasedeno po poljskem generalu Zeligowskem. Poljaki se postavljajo na stališče, da je Vilno s svojo pokrajino vred neločljiv del poljske države. Litva pa se temu nasproti pritožuje, da ji je bilo Vilno vzeto z nasiljem z voja&o okupacijo, proti mednarodnim pogodbam. Sklicuje se pri tem na staro zgodovino in na ustavo novoustanovljene litovske države, po kateri je bilo Vilno določeno za njeno glavno mesto. Vso dobo od usodnega leta 1920 sem se vsako leto v »začasnem« glavnem mestu Kaunasu (ki je od poprej znano pod imenom Kowno), obnavlja 9. septembra spomin vilenske izgube z velikimi manifestacijami, ki kulminirajo v slovesnem proglasu, da se litovski narod Vilnu in vilenski pokrajini nikdar ne odreče.
Toda politične razmere se menjajo in so se tudi glede meddržavne situacije Litve precej občutno spremenile. Litva je imela do zadnjih let veliko oporo v sovjetski diplomaciji. Na dragi strani se je litovska politika opirala na Nemčijo, ki je živela s Poljaki v stalni napetosti, vodila s poljsko državo carinsko vojno in si skušala v Baltiku ustvariti operacijsko bazo za svojo vzhodno ekspanzijo.
S to dvostransko zaslombo je bila politična hrbtenica Litve znatno učvrščena in na zbližanje s Poljsko ni bilo niti misliti, saj ni niti uspelo vzpostavit? količkaj zadovoljiv modus vivendi, tako da se je lahko govorilo o trajnem vojnem stanju brez vojne. Minulo leto pa je prineslo Litvi nepričakovana presenečenja. Najprej sta se začeli približevati Varšava in Moskva m je njuno medsebojno razmerje postalo vedno boli prijateljsko. Sledil pa je se polj-sko-nem5ki pakt. ki je ustvaril med obema državama politično premirje za deset let. Tako rekoč z enim mahom je bila Litva osamljena in zapuščena od obeh svojih velikih protektorjev. Se več: nemsko-litovski medsebojni položaj se je bistveno poostril zaradi hitlerjevske agresivne agitacije v Klajpedi. Popolnoma naravno m vseskozi razumljivo je, da so začeli v Kaunasu misliti na revizijo svoje protvpoljske politike in na postopno likvidacijo vilenskega konflikta Ta preokret. ki se je začel v javnem mnenju, je srečal simpatičen odziv v poljski publicistiki in na obeh straneh se je pripravljalo razpoloženje za temeljito revizijo vprašanja Vilna. Šlo je težko m iz-puščali so se v začetku od obeh sirarn v javnosti le poskusni balončki, doam so oficielni krogi bodisi molčali, bodisi de-mantirali.
V zadnjem času pa se zdi, da je bil v medsebojnem zbližan ju storjen bistven korak naprej. Prišlo je do misije bivšega predsednika poljske vlade Prystorja To ni bila službena diplomatska akcija. PTjstor je zaprosil litovsko vlado za potno dovoljenje v Kaunas. da obišče svoje sorodnike, in je to dovoljenje tudi brez težav dosegel. Na obeh straneh se je podčrtaval vseskozi zasebni značaj Prvstorjevega potovanja^
vendar so obojestranski vodilnii list,^o njem živahno poročali in niso pozabih podčrta vati, da je Prystor velepomembna poMie-na osebnost in da uživa največje zaupan e maršala Pilsudskega. s katerim je od prvih početkov intimno sodeloval.
Ves potek potovanja je stvarno deman-tiral službena zatrjevanja o osebnem ali z-olj turističnem značaju Prystorjevega poseta in ni čuda, da se je z njim 1bav.1 , prav živahno tudi nemški m ruski tisk. Res
je v času, ko je poljski politik bival na Litvi, državni predsednik Smetona na veliki ljudski slavnosti v Košidarfh še proglašal, da se Litva Vilnu nikdar ne odreče in da je treba v tem neizprosnem duhu vzgojiti tudi vse bodoče generacije. To pa ni oviralo, da ne bi bil Prvstor posetil litovskega notranjega in zunanjega ministra in naposled samega predsednika Sme-tono ter imel z njimi dolgotrajne konference. V Kaunasu je v spremstvu politikov: in generalov posetil rame zavode in javne institucije in priredil naposled spreje m novinarjev, katerim je v laskavih besedah (in v litovskem jeziku!) poudarjal svoje najboljše vtise o vsestranskem gospodarskem in kulturnem napredku mlade države. Iz Kaunasa je odpotoval Prvstor v Vilno, kjer je zopet napram zastopnikom poljskega tiska ditirambično govoril o svojih, litovskih vtisih.
Značilno je, da se je v obojestranski jav-* nosti ohranil topli ton poročanja o potovanju in o medsebojnem razmerju. Opozarjalo se je, da je bil to prvi slučaj, da jo aktivni poljski politik in prijatelj Pilsudskega posetili Litvo. Prva vidna posledici Prystorjeve misije je na poljski strani predlog, da se ustanovi društvo za poljsko-litovsko zbližanje, predlog, ki ga je javnost simpatično sprejela in takoj pristopila k njegovi praktični realizaciji. Na drugi strani pa se je opazilo, da sta bila litovski poslanika v Rigi in Berlinu takoj po Pry-storjevem odhodu pozvana domov k važnim konferencam v ministrskem kabinetu.
Res je, da tudi danes še ni nobenih službenih akcij zbližanja od strani obojestranskih vlad. Vendar se sme verjeti poznavalcem razmer, da je led prebit in da je v doglednem času pričakovati bistvenega izboljšanja odnošajev med Poljsko in njeno baltiško sosedo. To pa se po pravici splošno presoja kot važen korak k pomirjenju in konsolidaciji vzhodne Evrope in kot pomemben prispevek k organizaciji evropskega miru.
Mariborska nedelja
Maribor, S. julija.
Današnja nedelja je imela številne prireditve. Lepo vreme je pripomoglo, da so prireditelji kakor tudi posetniki prišli na svoj račun. Dopoldne ob 10. je bil v Bistrici pri Limbušu svečano otvorjen tretji zbor skavtov dravske župe. Otvoritvi je prisostvovalo precej občinstva. Pokrovitelja ministra za telesno vzgojo g. Andjelinoviča je zastopal sreski načelnik dr. SeneKovič, bana pa sreski načelnik g. Makar. Vsi, ki so si ogledali tabor naših skavtov, se niso mogli dovolj načuditi vzornemu redu in disciplini. Taborišče ima naravnost idealno lego. Prišli so na toborjenje tudi skavti iz drugih krajev naše države in odposlanstvo avstrijskih skavtov z načelnikom g. Rosen-majerjem in tajnikom g. Reitmajerjem na čelu. Najavljeni poljski skavti kolesarji pa niso mogli prispeti, ker jim delajo madžarska oblastva na meji težkoče. Na otvoritev s0 poslali le tričlansko delegacijo. Taborjenje bo trajalo do 15. t m. Skavti bodo ta čas porabili za razne izlete v okolico in za reševanje raznih organizacij-gj^jjj z&dev«
Mnogo Mariborčanov se je odpeljalo popoldne
v starodavne Ruše na proslavo 20letnlce tamošnjega pevskega društva.
Prijatelji in številni pripadniKi Sokola pa so pohiteli k javnemu nastopa tedenskega Sokola, ki ga je priredil na lastnem letnem telovadišču. Vse točke sporeda so nastopajoči oddelki izvajali brezhibno in s tem pokazali, da si je tudi tezenskl Sokol
že utrl svojo pot in dosegel uspehe! V ostalem pa je potekla današnja nedelja brez pomembnejših dogodkov. Pri-jatelji športa so se udeležili velike 3 tudskrveselice v studeniškem gozdu, ki jo je priredil Studeniski športni klub, da okrepi svojo blagajno.
Kongres elektrotehnikov
Zagreb, 8. julija. AA. Zveza elektrotehničnih podjetij kraljevine Jugoslavije bo imela svojo letošnjo glavno skupščino v Zagrebu 7., 8. in 9. septembra med jesenskim Zagrebškim zborom- Pn tej priliki bo obenem tudi strokovni elektrotehnični kongres, na sejmu pa bo posebna elektrotehnična razstava. Razstava bo prva te vrste v naši državi. Razstavljalci bodo skusa li razstavo izpremeniti v propagandno prireditev za elektrifikacijo naše države ra # za uporabo električne energije v	ra
v domačem gospodinjstvu, zlasti pa v kmetijskem gospodarstvu. Poročila s skupščine in s kongresa bodo dostavili vsem elektrotehničnim podjetjem v naši državi.
Torgler umorjen?
Berlin, 7. julija, g. Na uradnem mestu so demantira danes razširjena vest, da jeTor-i gler umrl v zaporu.
Drugi dan učiteljskega zbora
Poročila odsekov — Zanimivo predavanje nadzornika g« Senkoviča o učnih načrtih — Več nacionalnO-patri-otične literatvrt naši mladini
DrugI dan učkeljskega zbora
Ljubljana, 8. jtrHja.
O frvem dnevu učiteljske skupščine v veJiki dvorani Delavske zbornice smo že poročali. Zvečer ob 20. so se na dale vadi
,	referati
posameznih odsekov
G. Grčar iz Maribora je poročal o odseku za obrtnonadalzevalno šolstvo. Urednik j Popotnika« g. Senkovič Matija jz Maribora }e govoril o delu odseka za učne načrte.
Odlični zna irs t v enik je podal zanimivo Izročilo, ki je važno tem bolj danes, ki dobiva naša šola nove učne načrte. Novi učni načrti naj nudijo učitelju le okvir ln d« smejo učitelja utesnjevati in omejevati pri dela v razreda; prepuščena mu naj bo svoboda gibanja. Pouk se naj podredi vzgoji. Potrebni so čim tesnejši stiki šole iii doma. V tej zvez: pa je tudi vprašanje preosnove učiteljske izobrazbe. Smoter organiziranega učiteljstva je likvidacija dosedanjih učiteljskih šol, namesto njih pa se naj ustanove pedagoške akademije. Za napredek šolstva jo nujno potrebna zdravstvena in socialna zaščita učencev. V šokih se naj zgrade telovadnice. Goji se naj priložnostni pouk. Učitelja pa le nuino potrebna zakonita zaščita pr} njegovem dela. Zanimivo predavanje bo objavljeno v celoti v »Porvotrmku«. Predavatelj g. Senkovič je govoril še o niže organiziranih šolah na podeželju.
Vsi t"j predlogi bodo izročeni glavnemu prosvetnemu svetu v Beogradu, kjer se bodo v kratkem obravnavale te zadeve. Predavatelj je bil za svoja temeljita izvajanja deiežen splošnega odobravanja.
Šolski upravitelj g. Inkert iz Šenfcovega turna je poročal kot predsednik kmetijskega nadaljevalnega šolstva. Te šole imajo namen vzgajati bodoče gospodarje ia gospodinje, ter dvigajo prosvetno in gospodarsko stanje našega kmečkega podeželja. V konzorcij »Prosvete«, ki je glasilo kme čkegs *olstva, bodo prišli zastopniki tega odseka. Nujno potrebno bi Mo, da bi imeli ■čenči teh šol na poučnih ekskurzijah če-trtinsko vozno ceno
Živahno je razgibalo dvorano vprašanje nKinj-šinjskega šolstva, o katerem je poročal g. Vavda Mirko iz Maribora. Mariborska učiteljska društva so pokrenila akcijo za ustanovitev Narodnega sveta, ki naj izvede koncentracijo narodno-obrambnega1 dela na naši meji. Iznesla se je želja, naj se nudi naši mladinj več nacionalno-patriotične literature. Mladinska matica' naj izdaja vseko Jeto po 1 knjigo, ki naj goji Ij-ubezen do naših obmejnih rojakov. K temu vprašanj-u so govorili še gg. Hočevar, Malanšek In Hren iz Maribora, Skui] in drugi. Uvaževanja vreden predlog je stavil g. Lapajne Josip iz Cerkelj, ki je pudarjal, da zahtevajo današnje prilike ožje sodelovanje učiteljske organizacije z drugimi organizacijami in ustanovami, ki imajo vpliv in odloč Ino besedo na stafl in na našo šolo. Sklenjeno je bilo, da bo odbor z učitelji, ki so med najvidnejšimi javnimi delavci, posetil vse te organizacije in predstavnike oblastev ter jim bo sporočil vse želje iz učiteljskih vrst Lapajnejev predlog je izzval živahno detiato, kj je pokazala vsestransko zaposljenost našega nčiteljstva pri izvenšolskem delu. Zlasti na podežleju sloni domala vse društveno življenje na uči-teljskeh ramah.
Sinočnje zborovanje, ki je ob zaključku razpravljalo o novem odbora, se je končalo ob polnoči.
Davi ob 8. je bite' spet vsa delegacija na svojem mestu- Predsednik sekcije g. Dimnik Ivan je prečital številne pozdravne brzojave iz vrst sestrskih učiteljskih organizacij in raznih pedagoških osebnosti. Med drug mi je hila toplo sprejeta iskrena brzojavka I. podstarešine SKJ br. Engelberta Gangla, krt je podčrtal, da ima med učitelji najvernejše sodelavce.
Predsednik litijskega sreza JUU g. Župančič Jože je izrekel nekaj toplih sožal-nih besedi bivšemu dolgoletnemu učiteljskemu voditelju tov. Josipu Za jen, ki ga pokopljejo danes popoldne v Trebnjem na
Dolenjskem. Pokojnik je bil skoro vso služ beuo dobo šolski upravitelj v Velikem Ga bru v litijskem srezu. Skupščina je stoje in s klici »Slava« počastila spomin odličnega učitelja.
G. Voglar Franc lz Celja ie poročal o sklepih gospodarskega odseka. Njegovo poročilo je dopolnil obširen referat nadzornega odbora, ki ga je čital predsednik gosp. Ivanjšič Ljudevit iz Št Jurija ob Ščavnici. Med drugim je pohvalil članstvo, ki plačuje v veliki večini vse dajatve organizaciji. Poudarjal je zahtevo, naj se vsakdo, bi je zagrešil kako službeno nepravilnost, strogo kaznuje- Proti krivičnim tožiteljem, ki se pojavljajo v laičnih vrstah, pa naj se po stopa po zakonu. Z zadovoljstvom je orne nil, da so se uredile razmere med sekcijo in črnomeljskim JUU.
Prav posebno živhna je bila razprava, ki jo je načel poročevalec tiskovnega odseka g. Hočevar Ciril iz Maribora. Skupščina je postavila smernice uredništvom listov, ki jih •izdaja naše učiteljstvo. Ti listi so »Učiteljski tovariš«, »Popotnik« in »Naš rod«. K temu pridejo še redne knjižne izdaje Mta dinske Matice, ki gredo med 20.000 mladih naročnikov. V odseku za tisk je bil stavljen predlog mariborskega društva glede urednika stanovskega glasila. V zadevi reforme mladinske literature je pomembno, da je skupščina sklenila, naj bo »Naš rod« učitelju pripomoček pri pouku in vzgoji in naj se prikroji kot šolsko štivo.
Stanovsko-politični odsek, o katerem je razpravljal g. Knapič iz Brežic, je stavil obilioo predlogov, ki bodo za smernice vodstvu učiteljske organizacije. Ponovno pa se je poudarila težnja, naj se vsa službena mesta razpisujejo in naj se oddajajo po pravični oceni kandidatovega službenega in javnega dela, ter se naj upoštevajo tudi njegove socialne prilike. Monopolski zvezki naj se ukinejo! Banska uprava naj ne črta proračunov krajevnih šolskih odborov. Učiteljstvu se naj dovoli enkratna brezplačna krožna vožnja po naši državi, da jo še bolj spozna, kar mu bo vsekakor služilo pri domoznanskem pouku. Tako ugodnost uživajo učitelji mnogih naprednih držav. Pričakovati je, da bodo to željo upoštevali tudi naši odločujoči činitelji.
O Učiteljskem pevskem zboru, ki bo praznoval drugo leto desetletnico obstoja, je poročal g. Kopriva Ivan iz Zagorja, g. Mlekuž Lojze pa o javnem delu organiziranega nčiteljstva. O delu učiteljskih gospodarskih in socialnih nstanov je referiral g. Kobal Josip. Na predlog g. Gosaka iz Teharja pri Celju je b:lo sklenjeno, da se bo poživil pristop novih zadružnikov k Učiteljski tiskarni. Razni govorniki so predlagali, naj se deluje za izpremembo znane uredbe, ki je tako močno udarila številne uradniške družine. G. Dobršek iz Prevalj je govoril za ozdravljenje razmer v izvršnem odboru JUU, g. Šestan Dušan iz Ptuja in predsednik g. Dimnik sta poročala o zadnji seji izvršnega odbora v Beogradu, kjer se je dosegel sporazum, o čemer je »Jutro« že tudi poročalo.
Nato je skupščina razpravljala o proračuna za poslovno leto 1934-35, ki je bil sprejet. Poseben odsek pa je predložil vrsto resolucij, ki vsebujejo želje in težnje našega učitelzstva. Resolucije bodo izročene vsem činiteljem, ki imajo vpliv na šolo in učiteljski stan.
Resolucije se glasijo:
Banovinska skupščina Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, sekcije za dravsko banovino v Ljubljani, z zadovoljstvom ugotavlja, da so po zadnji seji glavnega odbora dani pogoji za miren potek in plodno delo na glavni skupščini. Vsem sekcijam in članom glavnega odbora, ki so posvečali sile
ki so danes še Izven vrst stanovske organizacije, da stopijo v Jugoslovensko učiteljsko u družen je in ga podpirajo pri njegovem delu za blagor šole m stanu.
V svrho gospodarske osamosvojitve si je osnovalo učiteljstvo dravske banovine v teku let vrsto stanovskih, gospodarskih m socialnih ustanov. Ker se more uspešno poteza ti za svoje dobrine le stan, ki je gospodarsko organiziran, poziva skupščina vse organizirane člane, da pristopijo v učiteljska gospodarska podjetja in socialne ustanove in pospešujejo njihov razvoj.
Da bi se vsa napredna načela čim uspešneje uvajala v razvoj jugoslovenskega šolstva in narodnega izobraževanja, poziva skupščina vse prizadete činitelje, da poklanjajo nastopnim zahtevam posebno pozornost.
1.	Skupščina opozarja na neobhodno potrebo sistematičnega zidanja novih šolskih poslopij, ki bodo zmogla čim bolj normalizirati sodoben pouk in vzgojo in razbremeniti šole in učiteljstvo prenatrpanosti učencev po razredih. Le na ta način bo mogoče izboljšati kvaliteto izobrazbe.
2.	Vzdrževanje šol je v mnogih krajih nezadostno in tako neznatno, da ovira uspeh dela v šoli in povzroča učiteljstvu največje skrbi. Zaradi tega je potrebno, da oddajajo upravna oblastva šolam redno dvanajstine, kakor je to določeno v zakonu o narodnih šolah in v zakonu o občinah. Treba pa je delovati tudi na to, da bosta banovina in država vzdrževali šole vsaj v siromašnejših krajih.
3.	Na vprašanju šolskega nadzorstva, od
katerega je odvisen v nemajhni meri uspešen razvoj naše narodne šole, je ves učiteljski stan neposredno zainteresiran. Skupščina ugotavlja, da je skrajni čas, da se to vprašanje reši, ker zahteva to interes države in šole. Ker je za napredek naše narodne šole in za pravilno ocenjevanje učiteljskega dela poleg temeljite osebne pedagoške in metodične izobrazbe nadzornikov dobro poznanje notranjega ustroja narodne šole prvi pogoj, smatra skupščina, da si prisvaja učiteljstvo teh šol upravičeno vršenje nadzorstva na narodnih šolah. Zato naj se izpremene vse določbe, ki bi učitelju narodnih šol kakorkoli otežkočale dosego položaja sreskega kakor banovin-skega šolskega nadzornika.
Skupščina ugotavlja, da je Imenovanje šolskih preglednikov kvarno za razvoj narodne šole in želi, da se čimprej postavijo ukazni šolski nadzorniki. Tem naj se zagotovijo stalnost, višji položaj in večja neodvisnost,
4.	Za dosego boljše kvalitete pouka je neobhodno potrebno, zmanjšati veliko število učencev po razredih. Aktivna jugoslovenska nacionalna šola bo popolnoma zgrajena šele tedaj, ko bo število učencev fiksirano največ na 40. Zato naj se, kjerkoli je potreba, otvarjajo novi razredi in nastavljajo nove učne moči. Le na ta način se bo pripomoglo šoli do preobrazbe.
5.	Da bo mogoče ustrezati potrebi narodne šole, naj se leto za letom povečava v državnem proračunu postavka za nove učitelje, ki čakajo v velikem številu na nameščanja. Ako je v tem trenutku nemogoče, namestiti vse, tedaj naj se namestijo najprej siromašni abitnrienti Vsa z upokojitvami izpraznjena mesta naj se takoj izpolnijo z učitelji novinci.
6.	Vprašanje učnih knjig za osnovne šole je treba postaviti na drugačno podlago. Učne knjige naj bodo po vsebini izraz skupnosti in sodobnih nacionalnih, pedagoških ta učnih načel. Vse učne knjige je treba po sprejetju novega učnega načrta pregledati ta izboljšati v umetniškem in tehničnem pogledu. Preprečiti je treba preveliko število enakih knjig ta pretirane zaslužke pri izdaji.
7.	Zaradi nejasnosti poedinlh določb zakona o narodnih šolah se pojavljajo često največje težkoče. Skupščina zato poudarja, da je treba čimprej izdati izvršilne predpise k zakonu o narodnih šolah, ali, kar bi bilo še boljše, da se izda novela.
8.	V zadnjem času se množijo premeščanja nčiteljstva med šolskim letom. Taka premeščanja, utemeljena s potrebo službe, se izvršujejo tudi tedaj, ko dejansko službena potreba ne obstoja, ta čutijo zato prizadeti premestitev za hudo ta nezasluženo kazen. Premestitve med šolskim letom škodujejo v prvi vrsti pouku, vplivajo pa tudi porazno na učiteljstvo. Zato je treba onemogočiti vsa premeščanja, ki niso posledica disciplinskega postopka ta obsodbe, ali ki jih ne narekuje resnična potreba službe, odnosno ki niso izvršena na izrecno prošnjo učitelja. Vsem premeščenim ta dodeljenim naj se izdajo ukazni dekreti.
9.	Da se omogoči učiteljeva nacionalna
ureditvi razmer v udruženju, izreka skup- | kulturna misija v službenem kraju ta da bi
ščina priznanje, poziva pa istočasno članstvo Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, zlasti pa delegacijo na XV. glavni skupščini, da nadaljujejo delo v duhu popolnega sporazuma ta pomirjenja v udruženju, kar je prvi pogoj uspešnega dela za napredek našega šolstva in za blaginjo stanu.
Skupščina z zadovoljstvom ugotavlja, da je v sreskih društvih dravske banovine včlanjeno domala vse učiteljstvo, kar dokazuje njegovo visoko razvito stanovsko zavest. Ob tej priliki pa poziva učitelje ta učiteljice,
se moglo učiteljstvo popolnoma posvetiti delu v šoli, je potrebno uzakoniti učiteljevo stalnost na službenem mestu. Stalnost na mestu je prvi in osnovni pogoj za uspešno delo učitelja v šoli ta izven nje.
10. Na učiteljska premeščanja ne smejo imeti vpliva neodgovorne osebnosti, posa-mesne korporacije ta neosnovane ta anonimne obtožbe. Ker se vedno zakasnijo krediti ta ker so učitelji gmotno slabo podprti, je potrebno, da se izplača učiteljstvu pred selitvijo akontacija potnih stroškov. Učitelj
Od ponedeljka
do ponedeljka
Zadnjič je neki dober državljan naše kraljevine, po poklicu ključavničarski pomočnik, ki se je pravdal s svojim delodajalcem zaradi neizplačanih mezd, prejel od sodišča razsodbo v besedilu, kakor ga spodaj v nepotvorjeni obliki objavljamo. Človek je bral in bral, približno slovensko je bilo napisano vse skupaj, toda razumel m. Stopil je s papirjem k sosedu, ki je veščak v pisanih ta tiskanih rečeh. Sosed si je nadel očala in bral — toda razbrati tudi on ni znal. Oba skupaj sta šla k občinskemu tajniku, ki ima vsak dan posla z gosposko in ki pogostokrat sam piše na črno desko na občinski hiši taiko neznanske razglase, da morajo vaški možje pred njimi nekajkrat svoje pipe prižgati, preden razumejo, za kolikšne davke gre. Tudi občinski tajnik je na svojo sramoto priznal, da pisanja ne zna razložiti Stopili so čez cesto h gospodu učitelju v šolo, češ, on bo vedel, kako in kaj, saj je hodil na višje šole. Gospod učitelj je pogledal papir, prebral ta rdečica ga je ofolila od sramu. Hudič naj razume te besede, je rekel nazadnje. Prav tako, kakor so nejasne besede paragrafov, iz katerih sodijo, prav tako so nejasne njihove taasacEbe. m tako so vai skupaj stopili še
v župnišče h gospodu župniku in od „tam k advokatu v Ljubljano. Toda pod milim nebom niso našli človeka, ki bi razumel besedo modrega, pravičnega sodnika, kakor je pisana na uradnem papirju. In človek, ki je prejel ta dopis, menda še danes ne ve, pri čem je: ali je obsojen ali kaj, aH ga bodo zarubili ali kako, ali pa bo od svojega dolžnika nazadnje vendarle lahko izterjal mezdo, ki mu gre. Za poizkušajo, ali je morda le kjerkoli na svetu človek, ki bi utegnil raztolmačiti tudi takšnele najbolj bohotne cvetke našega uradnega jezika, objavljamo ta akt, kakor se da besedo za besedo prebrati, deloma tiskan po formularju, deloma tipkan ta kopiran. Na koncu boste zastrmeli, da je jasen ta preprost en sam stavek v tem znamenitem sodnem dopisu: namreč stavek o taksi, ki jo mora »zavezanec« plačati. Oujte (zamenjali smo samo osebna ta krajevna imena):
IZVRŠILNO DOVOLILO izvršljive poravnave Obrtnega sodišča z dne... Obr./xxxxx.
Na podstavi sodbe Janezu Brihti, ključavničarskemu pomoč. — se dovo,ljuje zahtevajo,či stranki Cirila Dragarja, klju-
čavničarja v Ljubljani, proti CSzavezani stranki planota (Din. 3500.— v izterjavo izvršljive, terjatve v znesku o vseh v za-vezančevem stanovanju v Dolgi vasi ta v njegovi delavnici v Dolgi vasi se nahajaj očih premičnin ta v § 296 i. r. navedenih apirjev ta vložnih knjižic stroškov v znesku ta stroškov te prošnje v znesku Sokolskemu društvu v izvršba kot n.
L z rubežem zavezani stranki proti mx u dolžnikovega dolžnika na podstavi c ve Din. 7.000 več ali manj, baje pristo-
ječ terjat v znesiku.
m.
n. s preodkazom v poteg zarutoJJene terjatve do višine izvršljive terjatve, ne da bi se s tem kratile morda že preje pridobijo pravice drugih oseb.
Dolžnikovemu dolžniku se prepoveduje, pflačati kaj za poravnavo zarubljen terjat ali na dolg t§ terjat zavezani stranki. Zadnji se prepoveduje vsaka odredba o zarubljen terjat evta pa o zastavi, postavljeni za ta zlasti potegniti t terjatv popolno, ma ali deloma. Z vročbo te plačilne prepovedi dolžnikovemu dolžniku se šteje rubež opravljenim ta na zgoraj oznameojen terjat zastavna pravica za izvršljivo terjatev zahtevajoče stranke za pridobljeno.
Kot izvršilno sodišče nastopa srezko sodišče to xxxxx
Zavezanec je dolžan plačati državnemu erarjoi takso v znesku Din. 25.—, po § 9 zak. o sodnih taksah.
Srezko sodišče y itd,
naj se ne razrešuje službe na starem mestu,
dokler se mu ne izplača akontacija.
Učiteljstvo teli, da se obravnavajo vse ob-dolžitve v rednem disciplinskem postopku. Ker so disciplinski predpisi za učitljstvo v zakonu o narodnih šolah neprimerni ta zastareli, prosi skupščina odločujoče činite-telje, da se zadevni členi v zakonu o narodnih šolah razveljavijo in uveljavijo tudi za učiteljstvo moderni disciplinski predpisi zakona o uradnikih. V to svrho naj se uzakoni projekt, ki sta jim ga dostavila lani sekcija JUU v Ljubljani in glavni odbor JUU v Beogradu.
Skupščina ponovno poudarja, naj se vse anonimne ovadbe odklanjajo, ker so nemoralne. Na podpisane ovadbe naj se uvede disciplinska preiskava. Ako ta pokaže, da je bila ovadba neoanovana in zlonamerna, naj prosvetno oblastvo ovaditelja uradno zasleduje ta skrbi, da prejme obtoženi zadoščenje. Učiteljstvo smatra, da bo prenehalo zlonamerno ovajanje učiteljstva le tedaj, ako se bo iniciator zavedal, ('a mora za svoje dejanje tudi odgovarjali.
11. Sistematizacija mest za učitelje narodnih šol naj se izvrši glede na veliko število učiteljstva po banovinah, kakor je že zdaj urejeno v državnem proračunu. Ker je še mnogo učiteljskih mest nezasedenih in je potrebno ustanavljati nove šole ta otvarjati nove razrede in oddelke, je neobhodno potrebno zvišati sedanje stanje učiteljstva v banovini najmanj za 500 mest, zlasti pa je potrebno zvišati število mest za pripravnike. Za učiteljstvo se zahteva daljši študij kakor za ostalo uradni. štvo istih položajev, zato naj se zanj sistematizira večje število mest v 5. skupini. Pogoji, ki jih navaja za dosego 5. skupine člen 258. uradniškega zakona, naj se ukinejo.
Skupščina želi, da se smatrajo zadeve glede napredovanja v skupine in prevedbe po stopnjah za nujne. Istočasno želi izpre-mem.be zakonskih predpisov tako, da se poviški prejmejo takoj in ne šele po enem letu.
12.	Uradniški prejemki danes daleč ne dosegajo eksistenčnega minima, zaradi česar trpijo zlasti uradniki s številnimi družinami. Skupščina zato želi ta poziva na odločujoče činitelje, da se premeščajo v kraje a srednjimi šolami prvenstveno učitelji in učiteljice a številnimi družinami (otroki).
13.	Zvanje šolskih upraviteljev naj se
uzakoni. Upraviteljem naj se prizna primerna mesečna nagrada po Številu razredov. Spet naj se uveljavi prvotno besedilo člena 113. zakona o narodnih šolah, ki določa, da se upravitelj, ki ima nad 12 oddelkov, osvobodi razrednega pouka.
14.	Pravica do stanarine naj se prizna vsem učiteljem in učiteljicam brez ozira na njihovo zakonsko stanje ta brez ozira, kam so dodeljeni. Prav tako je potrebno, da se precizira količina drv, ki pripada učiteljstvu osnovnih sol.
15.	Kraljevska banska uprava naj namešča za honorarne učitelje v obrtno.tr-govskih in kmetijskih nadaljevalnih šolah prvenstveno učitelje osnovnih šol, ki so za ta pouk kvalificirani, ker so te šole prav za prav le tip višje narodne šole.
Učiteljstvo želi, da se nameščajo za upravitelje obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šol upravitelji onih šol, v katerih vrši pouk, ker so oni tudi materialno odgovorni za šolsko imovino.
16.	Kontraktualni učitelji, ki so izpolnili predpisane pogoje, naj ae čimprej prevedejo v državno službo.
Učiteljem, ki so prišli iz Julijske Krajine po preteku zakonitega roka za priznanje službenih let, prevedenih v Julijski Krajini, naj se ta leta priznajo za napredovanje in penzijo, kakor onim, ki so prišli pred potekom zakonitega roka (člen 54. zakona o državljanstvu).
17.	V hujšem položaju so učitelji dnev. ničarji. Izmed njih čakajo nekateri že od leta 1927. na sprejem v državno slufcbo. Skupščina poziva zato vse odločujoče činitelje, naj se pri novih postavljenih upoštevajo V prvi vrsti učitelji dnevničarji ta učiteljice dnevničarke.
18.	V uradniškem zakonu je izostalo zvanje učiteljic ženSkih ročnih del, zaradi česar te učiteljice ne morejo niti napredovati, niti ne morejo prositi za premestitev. Skupščina ugotavlja, da bi se v teku treh let, odkar je stopil v veljavo novi uradniški zakon, položaj učiteljicam ženskih ročnih del že lahko uredil, ta poziva naše narodne poslance ta ostale odločilne činitelje, da se za te učiteljice uredi zvanje po skupinah, kakor zahteva člen 347. uradniškega zakona. V istem položaju so veroučitelji Naj se jim razporedi zvanje po členu 346.
19.	Učiteljstvo ne dela le v šoli, marveč izčrpava svoje sile tudi pri izvenšol-skem delu, ki je po zakonu zanj obvezno. Zaradi prekomernega napora ostari ta oslabi prej kakor ostali državni uradniki. Zato naj se učiteljstvu službena doba zniža na 32 let.
20.	Upokojitve naj se izvršujejo po podatkih v uislužb. listu, a do nakazila pokojnine naj se izplačujejo upokojencem redni prejemku Isto naj velja tudi za rodbinsko pokojnino.
21.	Zaradi poznanja narodne šole ta njenih potreb kakor tudi razmer ta potreb učiteljstva naj se izberejo referenti pri prosvetnem oddelku banske uprave kakor tudi pri oddelku za osnovni pouk v ministrstvu prosvete le Iz vrst učiteljstva narodnih šoL
22.	Učiteljstvo se v toliki meri javno udejstvuje kakor noben drug stan. To delo vrši z največjo požrtvovalnostjo ta v najhujših razmerah. Prav zaradi svojega dela pa prihaja v konflikt z osebnimi interesi in ambiciami ta preveliko občutljivostjo krajevnih činiteljev. Posledica tega so številne pritožbe, ovadbe in preganjanja, proti katerim se mora boriti danes mnogo učiteljev, najboljših javnih delavcev. Skupščina ugotavlja, da uživa učiteljstvo premalo uradne zaščite ta poziva vsa oblastva, da se to v bodoče izpremeni ta se učiteljstvo v interesu šolskega kakor tudi izvenšoiskega dela vsestransko uradno zaščiti.
Zakon o narodnih Šolah nalaga uči tel J-tvu obveznost izvešolskega dela, kar razumejo Iaiški krogi tako, da je le učitelj dolžan povsod delati. Proti takemu nazN ran ju se moramo najodločneje boriti. Učiteljstvo je delalo pred uveljavljanjem šolskega zakona ta bo delalo na področjih, ki ssi jih je po svojih zmožnostih ta sposobnostih izbralo samo. Načelo prostovoljne izbere delovnega področja mora bitt ohranjeno tudi danes. Zmagati pa mora tudi načelo, da ni dolžno delati le učiteljstvo, marveč v enaki meri tudi ostalo uredništvo. Zaradi izvenšoiskega dela v nobenem
trpeti učiteljevo delo v šoli. Zato je neobhodno potrebno, da se normira, koliko je učitelj dolžan delati izven šole. Normiranje učiteljevega izvenšoiskega dela naj ima namen, obvarovati prea škodo učiteljevo delo v šoli m zaščititi tudi učitelja pred prekomernim izčrpavanjem.
23.	V interesu državne ta patriotične vzgoje je potrebno, da se uredijo osnovne šole za narodne manjšine po določilih členov 45. in 46. zakona o narodnih šolah na podlagi zadnjega ljudskega štetja.
24.	Potreba otroških zavetišč in šolskih kuhinj je zlasti v industrijskih in obmejnih krajih zelo občutna. Skupščina naproša oblastva, da te ustanove čim bolj gmotno podpirajo.
25.	Rodbinam aktivnih državnih uslužbencev in penzionistom naj se prizna železniški certifikat v polnem obsegu kakor aktivnim.
26.	Učiteljstvu naj se dovoli enkratna brezplačna vožnja po državi v svrho spoznavanja domovine.
Za zaključek so se vršile
volitve za triletno funkcijsko dobo
in je bil izvoljen naslednji upravni odbor: Dimnik in Kumelj iz Ljubljane, Završanova iz Rudnika, Verk iz Rogaške Slatine, Pe-ternelj iz Dolnje Lendave, Dobršek Lz Dravograda, Wudlerjeva iz Celja, Zupančič iz Litije, Kmet iz Kočevja in Bučar iz Trbovelj. Nadalje so izvolili še nadzorni odbor m potrebno Število namestnikov m delegate v glavni beograjski odbor.
Skupščina, ki je trajala neprestano do popoldneva, je izčrpala ves obilen dnevni red. Med dvodnevnim zborovanjem so prišle na skupščino nmoge ugledne učiteljske osebnosti, kakor banski nadzornik g. Drnovšek, sreski šolski nadzorniki gg. Mihler in Grum iz Ljubljane, Zahrastni iz Škofje Loke, Arigler iz Kamnika, kmetijski svetnik dr. Jože Krošel, organizator kmetijskega nadaljevalnega šolstva, stari učiteljski borec, višji šolski nadzornik v pokoju g. Ga-beršček. in drugi
Delegatje bodo ponesli * zborovarrfa novih pobud v svoje sreze, da bo tisočglava učiteljska armada naše banvine še bolj strnjeno delala za smfotre jugoslovenske narodne šole. .
Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporaba »Franz Josefove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Za zdravje jugoslovenskega naroda
V okviru sokolskih svečanosti v Sarajevu se je vršila 30. junija tudi redna letna skupščina Jugoslovenske zveze za treznost. Povezanost Sokolstva ta treznostne-ga gibanja je še bolj poudarila dejstvo, da je predsedoval skupščini v odsotnosti predsednika član glavnega odbora br. dr. Vo-ja Besarovič, starešina sarajevske sokol, ske župe, ki je v slavnostnih dneh obhajal 251etnico svojega starešinstva. Predsednik sam je v otvoritvenem nagovoru naglasil idejno Skupnost obeh gibanj.
Po poročilih odbora je bilo več predavanj o važnih vprašanjih, ki zanimajo borce za treznost,, a prav tako tudi vso našo javnost. Zlasti je treba omeniti izvajanja predavatelja br. Martačiča, ki je naglasil, da tremostno gibanje ni sovražnik vinogradništvu, kar hočejo dokazovati prekon-servativni nasprotniki treznostne misli. Naše treznostno gibanje je nasprotno pravi prijatelj vinogradnikov, ker išče nova, boljša pota za rešitev iz hude današnje stiske. Manjka mu pri tem le izdatne materialne pomoči. Pra/v tako ga ovirata pri njegovem delu konservativnost vinogradnikov in nerazumevanje odločilnih činiteljev med nagimi gospodarskimi strokovnjaki Treznostna društva prirejajo propagandne tedne za večje uživanje sadja m grozdja, tečaje o brezalkoholni rabi sadja ta grozdja ta podobno. Na žalost posvečajo oblastva tem vprašanjem premalo pozornosti Nekatere banovine hočejo celo z visoko trošarino ubiti mlado industrijo brezalkoholnih pijač.
Dr. Slobodan Popovic je predaval o načelih treznostne vzgoje. Da je osnova te vzgoje zgled, je stajo, znano dejstvo. To naj bi bilo načelo vsaj na naših šolskih izletih, ki se vrše le prevečkrat v znamenju alkohola.
Skupščina je slednjič ponovila in izrazila v resolucijah vse stare zahteve treznikov: »Svobodno kuhanje žganja, največji vir strašnega nravnega propadanja ta telesna degeneracije mnogih krajev naše domovine, naj se takoj ustavi (V dravski banovini kuhajo v nekaterih krajih ob pomanjkanju sadja žganje celo iz suhih smo-kev.) Po vseh banovinah naj se ustanove azili za alkoholike, ki zdaj nemoteno ogra-žajo življenje, nravnost ta gospodarstvo svoje okolice. Narodna skupščina naj sprejme zakone o neizterljivosti dolgov, napravljenih s popivanjem, o strogem kaznovanju tistih, ki napravijo zlodne v pijan o-sti, ta tako naprej.c
Naposled ao bih še sprejeti predlogi Društva »Treznosti« v Ljubljani o pre-osnovi treznostnega gibanja v dravski banovini Treznostno gibanje je v tej banovini najslabotnejše, čeprav je prav tu zelo potrebno. VSe gibanje se bo naslonilo na že obstoječa društva, v prvi vrsti na Sokolstvo.
Skupaj z jubilejno sokolsko razstavo je bila v istih prostorih tudi izredno m"1"11'-va antialkoholna izložba. Tudi ta je pokazala, da morata hoditi Sokolstvo in treznostno gibanje vedno roko v roki, če hočeta vzgojiti res telesno ta duševno krepak jugoslovenski rod.
Samega sebe cepil z bacili gobavosti
Raziskovalec lepre v Aleksamdriji dr. Sokrate je cepil samega sebe z bacili gobavosti. Zdravnik hoče preizkusiti razne zdravilne metode najprej na sebi in šele če se bodo obnesle, jih bo uporabil pri drt^ih bolnikih.
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Francosko-jugoslovensko zavezništvo \
Plavalne tekme v
m VeL kralj Aleksander in g. Loufs Barthon pri zadnjem obisku francoskega
zunanjega ministra v Beogradu
Barthon se je vrnil v Pariz
Vfeaacoeki zunanji minister se je po uspešnem obisku Bukarešte in BeograHa vrnil v francosko prestolnico, kjer ga je sprejela množica ljudstva
Tonr de France
Kakor vsako leto, se vrši tudi letos v Franciji tradicionalna kolesarska dirka
Alhm Zalaanik:
Obisk iz Amerike
Pri profesorju Hammerschlagu je pozvonilo. Vstopil je visokorasel, košeat gospod in se predstavil za dr. Patterso-na. Dejal je: »Klub Koloimbia iz New Yorka dospe jutri semkaj. Se isti večer žele tukajšnji prijatelji prirediti gostom slavnostni sprejem. Gospod profesor, bi M bali pripravljeni, da s svojim trva-ievanim kvartetom sodelujete na večeru?«
»Zakaj ne?«
»Stroški nas ne plašijo. Blagovolite nam kar naslednji dan predložiti račun, naša samoumevna dolžnost bo, da nemudoma izplačamo nagrado, kakor jo sami določite. Za zdaj je le važno, koliko zahtevate takojšnjega pologa.«
»Rekel bfi 30 mark.«
Gospod Patterson je brez obotavljanja odštel denar. »Uro m kraj vam pravočasno sporočim po telefonu.« Priklonil se je in odšel.
Malo kasneje se je pojavil dr. Patterson v trgovini s papirjem Zwolle in naročil 50 zastavic v ameriških narodnih barvah, poteg tega pa še 25 drugih z napisom »Welcome Oolumibda«.
»Boste poslali morda ponje, gospod doktor?«
»Ne bom, marveč vam mislim jutri dopoldne telefonski sporočiti, kam jih blagovolite oddati.« Nato je vprašal po računu. Kljub vljudnemu zagotovilu, da se ne mudi, se ni dal odpraviti. Plačal je, potem šele se je poslovil.
Ni minila ura, pa je prišel isti gentle-
Obsojeni general Staviskega
Na plavalnih tekmah v Parizu je zmagal te dni madžarski plavač Czsis
Banane prehranjujejo otroka
O triletnem Rihardu Zelenyju poročajo lz Amerike, da ni svoj živ dan jedel nič drugega kaikor banane in pil vodo. Ob svojem ro^atvu je bil tako slaboten, da so mu vsi prerokovali smrt. Mati je kmalu umria in zdaj ni bilo nikogar, da bi otroka dojil.
Za revčka so se zavzeli zdravniki bolnišnice v East Orangu (New Jensey). Organizem otroka je bil tako šibak, da ni prenesel niti mleka. Zato so ga nekaj časa hranili z zdrobljenimi bananami, od šestega mesca naprej pa s svežimi bananami, ki jih je z velikim veseljem jedel. Odtlej poje malček po 21 banan dnevno. Ob tem sadežu se je fantiček povsem normalno razvil. Izkustva, ki so si jih zdravniki nehote nabrali ob prehrani tega otroka, kanijo izrabili splošno pri prehrani slabotnih novorojencev.
Nebotičnik brez stopnic
V San Franciscu pravkar dovršujejo nebotičnik, prvo zgradbo svoje vrste brez stopnic. Poslopje ima 24 nadstropij. Gori in doli vozijo samo dvigala, ki prevažajo ljudi in prtljago. Da bi se ljudje mogli rešiti v primeru ognja, so arhitekti vgradili v stene nebotičnika posebne stopnice, poleg tega pa so zgradili nebotičnik tako, da teče več liftov na vnanji strani poslopja.
Kaj je roman t
Slovar Francoske akademije prinaša naslednjo razčlembo romana: »Roman je delo domišljije, v katerem opisuje avtor v obliki povesti strasti in značaje ali pa priteguje pozornost čitatelja s spretnim zapletanjem snovi in dogodkov.«
Lepa kariera
Francoski skladatelj Maorioe Ravel Je te dni nastopil službo ravnatelja na ameriškem konservatoriju v Fontainebleauju pri Parizu
V Parizu je bil te dni obsojen degradirani general B a r d i de Fouton na šest mesecev Ječe zaradi raznih denarnih manipulacij v prid Staviskega. Slika kaže, kako Je general pred časom napadel nekega fotografa, ki Je hotel napraviti njegovo slike v trenutku, ko se Je vračal od preiskovalnega sodnika
Nova francoska podmornica
V francoski ladjedelnici Salnt Nazaire Izgotavljajo novo podmornico »La Oonqnerant*, V krogu poveljnik podmornice, ing. Larowche
Dva bratca, ena sestrica
Belgijski prestolonaslednik princ Bandonln ta princesa Josephlna C harfe j—* r 1 o 11 a ob zibeli najmlajšega bratca, princa Alberta
man v veliko slaščičarno Brausefisch: »Klub Kolumbia dospe jutri v naše mesto. Bi vam li bilo mogoče pripraviti do jutrišnjega večera deset tort & la Antod-nette, kakršne so vaša specdailiteta ?«
»Prav radi! Na kateri naslov bomo smeli dostaviti?«
»To sporočim še nocoj po telefonu.« Obenem je segel v žep: »Pa stroški?«
»O — se nikakor ne mudi«
Položil je na mizo deset mark. V istem hiipu se je nečesa spomnil: »Če bi bilo gotovo, gospod šef, da vas ne in-komodiram —«
»Sem vedno na uslugo. Izvolite povedati svojo željo.«
»Ali mi dovolite, da grem za minuto k telefonu ?«
»To se ume! Le izvolite!« Pokazali so Pattersonu telefonsko celco. Zaprl se je vanjo. Pogovor je trajal le nekaj trenutkov. Z ljubeznivimi izrazi zahvalno-sti in ob najslajšem smehljajte na ustm-cah se je potem gospod doktor poslovil.
Zopet kako uro pozneje. Vrata pisarne hotela Nordsand se odpro. V vratih stoji Patterson. Pove ono znano stvar o klub Kolumibia. »V vsakem ozira se mi zdi vaš hotel najpripravnejši, kajti kakor nalašč stoji blizu kolodvora. Bilo bi kar idealno naše goste iz Amerike na-stamiti pri vas. Pa še nekaj vas prosim. Ali bi šlo, da zasedemo za jutrišnji večer eno vaših dvoran? Morala bi bdita tolikšna, da v njej kakih sto oseb ne bi čutilo gneče.«
»Tako dvorano imam.«
»Poskrbite prosim za primerno jedačo in pijačo.«
»Jamčim, da bodo gostje več ko zadovoljni.«
»Zdaj še dovolite, da odštejem dolžno najemnino. KoEko zahtevate?« Segel je v suknjič, a v tem hipu je lahno zavik-ndl. Opotekel se je za korak nazaj. »Od sile! Moja listnica!« Ozrl se je po sobi. Direktor Nordsand se je nehote sklonil in pogledali po tleh.
»Le kje sem se nazadnje mudil ? Kaj-pa — pri profesorju Hammerschlagu! Saj sem mu še plačal. Mar je mogoče, da sem denar pozabil pri njem? Gospod Nordsand, zeJo bd se mi uslužali — telefonirajte za božjo voljo Hammerschlagu! Veste, najel sem njegov kvartet za jutri.«
2e je listal direktor po telefonskem imeniku. Čez malo časa je imel stik s Hammerschlagom. Čim je profesor dišal Pattersonovo ime, je kar na lepem prekinil direktorjevo razlaganje: »Prejmite najtoplejšo zahvalo, gospod direktor, za prijazno obvestilo! Torej v vaši dvorani bom nastopil ? Smatram to za prav posebno čast Verjemite mi, to je laskavo.«
»Kajne, dr. Patterson je imej pri vas neko majhno opravilo z denarjem?«
»Potrjujem, potrjujem — 30 mark nadavka!« je žuborelo nazaj.
»Gospod doktor sedaj pogreša svojo listnico. Kaj če bi morda pogledali, gospod profesor--«
Zal je b?l odgovor, ki je kmalu dospel, negativen.
»Ne zamerite, gospod direktor, ako me stiska sHi, da se še okoristim z vašo
človekoljubnostjo,« je dejal Patterson. »Radi obiska Kolumbije sem imel posia tudi v trgovini Zwolle.« Telefonska številka se je brž našla in že je zabmelo v aparatu. Zwolle je potrdil, da je bil Patterson pri njem, pohvalno je omenil, da je stranka račun poravnala, še preden se je dobava vršila, zelo je pa obžaloval, da v njegovih poslovnih prostorih ni sledu po izginuli listnici.
Preostala je še slaščičarna Brausefisch. Ko so tam začuli Pattersonovo ime, so se oddahnili: »Pri nas, pri nas! V naši telefonski celici! Saj smo takoj hiteli za gospodam, pa zaman.«
Pattersonu se je zjasnilo lice: »Kolika sreča! Rešen sem. Ne upam si niti izraziti, koliko zasluge gre baš vam, gospod direktor. Samo svetujte mi — kako bi zdaj prišel do svojega denarja? Čez pol ure odide vlak v Hamburg in jaz moram nujno tja, klubu naproti. Do Brausefischa in nazaj ne pridem več, to je na dlani.«
»Res, prav neprijetna malenkost,« se je zamislil Nordsand.
»Radi te malenkosti se lahko podere ves program. Pa sem že toliko žrtvoval!«
»Nu, nu — tako hudo pa menda ne bo? Mislim — ako bd mi hoteli malo zaupati, bi se dal najti izbeg iz zadrege.«
»Ne dovoljujem ugibanja o tem, ali vam dr. Patterson zaupa ali ne.«
»Nu, tedaj je vse igrača. Napišite pooblastilo, da smem pri Brausefischu prevzeti vašo listnico —«
»Seveda, z veseljem.«
»Jaz vam pa posodim — povejte, ko-Eko bi potrebovali?«
»Za silo bi mi bčlo 500 mark dovolj.
V listnici jih hranim 1200.«
Patterson je spisal pooblastilo in nato prejeti sicer ne zahtevanih 500, pač pa 400 mark. Umljivo je, da ni pozabil na primeren hvalospev, preden je odhitel na kolodvor.
Še isti večer se je oglasil direktor Nordsand s Pattersonovim pooblastilom pri Brausefischu ter si dal izročiti listnico. Da se prepreči kakršnokoli poznejše nesporazumi jen je, sta jo oba pred pričami pregledala. Poleg nekaj manjših bankovcev sta bili v njej dve zapečateni kuverti z napisom »500 mark« in »700 mark«. Ovojnici sta ostali pod pečatom.
DrugI dan Zwolle ni prav vedel, kam bi poslal zastavice, kajti obljubljenega obvestila ni bilo od nikoder. Ker mu je na telefonsko vprašanje Nordsand potrdil, da je Patterson pri njem najel dvorano, je odpremil dobavo tjakaj. Isto je storil Brausefisch. Nepotrebno bd bilo po bilo poudariti, da je ob pravem času prispel profesor Hammerschlag s kvartetom. Toda kaj hočete! Zastavice, torte, godba razsvetljena dvorana, to in drugo je zaman čakalo Pattersona in njegovega kluba.
V zli slutnji je direktor Nordsand sel in se zaklenil v svojo pisarno. Vael je iz Pattersonove listnice najprej eno ovojnico, tisto, ki se mu je videla bolj reje-na. Ko jo je razpečatil. so se mu prikazali časopisne odrezlri. Pa druga ovojnica? Ta ga ni nič manj razočarala.
Hazenska zmaga
Jugoslavije
Včeraj Je naSa hazenska reprezentanca v Zagrebu zmagala nad reprezentaco Pojske z 10:3 ln se s tem kvalificirala za finalno tekmo s češkoslovaško
Zagreb, 8. julija.
Pod pokroviteljstvom ministra za fizično vzgojo naroda dr. Andjelinoviča in poljskega poslanika Schwarzburg-Guntheria se je odigrala danes ob 17.30 na igrišču Hašk a v Maksimira izločilna meddržavna prvenstvena tekma med našo in poljsko bazensko reprezentanco, ki so jo naše igralke z visoko razliko odločile v svojo korist. S to zmago se je naša hazenska reprezentanca kvalificirala za finalno tekmo za svetovno prvenstvo v hazeni, ki bo v okvirju ženskih svetovnih iger v Londonu v prvi polovici avgusta.
Družini sta nastopili v naslednjih postavah: Poljska: Stefanska, Cegielska, Filipia-
kowna, Wiszniewska, Polomska, Glazev-
ska, Gruszczynska.
Jugoslavija: Cimperman, Bernik, Oman, Čuvaj, Bobins^i, Kunštek, Tonkovič.
Domače igralke so bile po kondiciji mnogo boljše, gostinje pa so se izkazale od začetka do kraja kot premočne v tehniki in kombinacijah, kar pa zaradi odločnegi starta in velike požrtvovalnosti naših ni zadostovalo, da bi bile rešile vsaj častno
Gole za Jugoslavijo so zabile: Kunštek 5, Bobinska 3 in Tonkovič 2, za Poljsko pa Glaszevvska 2 in Polomska 1.
Tekmo je sodil g. Čuvaj. Gledaleev je bilo okoli 1000.
Skromen nogometni dan
Včeraj Je bil na nogometnih igriščih precejšen mir, ker Je večina klubov „v pričakovanju" otvoritve državnega
prvenstva
Ljubljana, 8. julija.
Današnja nedelja, ki so jo nebeški vre-menarji že v naprej določili samo za življenje na soncu in vodi, je po naključju ostala v Ljubljani skoraj brez športnih dogodkov. Z izjemo sta se morala zadovoljiti ▼ zgodnjih dopoldanskih urah kranjski Korotan in ljubljanska Reka, ki sta na igrišču ob Tržaški cesti odigrala prvo kvalifikacijsko tekmo za vstop v podsavezno ligo. Aktivni športniki ostalih klubov in panog pa so bili danes po večini na odmoru, kolikor niso angažirani pri zunanjih nastopih (Zagreb, Bukarešta).
Prava nogometna sezona se bo s pričet-kom državnih prvenstvenih tekem otvorila šele prihodnjo nedeljo. Ljubljanska kluba sta danes na temeljitih internih treningih še enkrat pregledala svoje vrste, da bosta vsaj vstopila v državno prvenstveno kolo z najboljšim, kar imata. Vsekakor nas že zdaj navdajajo skrbi, kako bosta zmogla precej težko nalogo, ki jo povečuje še okoliščina ,da bo pretežni del teh tekem v mesecih juliju in avgustu, ki sta zaradi vročine za nogometne tekme najmanj prikladna. Sicer pa bo to zlo za vse enako in je le vprašanje, komu bo povzročilo manj škode.
Plavači so se letos z otvoritvijo sezone nekoliko zakasnili, ker je bilo vreme do pred kratkim prav muhasto in brez pravega treninga ter vsaj nekaj sigurnosti zaradi vremena pač nihče ne more tvegati količkaj večje prireditve. Ilirija je zdaj že angažirala prve Madžare, renomirano moštvo III. okraja iz Budimpešte, ki bo v četrtek v nočni tekmi nastopilo v kopališču Ilirije. Lahkoatleti Primorja so bili angažirani v Bukarešti, odkoder smo danes dobili prve podrobne in zelo laskave vesti, dve hazenašici iz Ljubljane (Bernikova in Omanova) pa sta igrali v državni sedmorici proti Poljski v Zagrebu.
Nogometni izidi
v LiuMja-J
Reka : Korotan (Kranj) 6 : 2 (4 : 1).
Prva kvalifikacijska tekma za vstop ▼ podsavezno ligo, v kateri so domači zasluženo zmagali nad Kranjčani. Igra je bila tipično prvenstvena. Sodil je g. Mahkovec. Revanžna tekma bo drugo nedeljo v Kranju.
v Celju
SK Celje : SK Atletik 5 : 1 (2 : 0)
Pri Skalni kleti se je vršila včeraj pred 400 gledalci zaključna tekma za lanski pokal okrožnega odbora v Celju, v kateri je zasluženo zmagalo moštvo SK Celja. Atletiki so igrali zelo ostro in so poškodovali več igralcev Celja. Eden izmed igralcev Atletikov je bil izključen, toda tudi »Celjani« so morali dalj časa igrati z 10 možmi.
Sodil je g. Svetek, ki ni bil dorasel tekmi, zelo površno.
Dopoldne je mladina Celja zmagala nad mladino Jugoslavije s 4 : 2
v Sisku
Sisak : Zagreb 2 : 1 (1 : 0)1
Medmestna reprezentančna tekma, v ka -teri so Zagrebčani kot veliki favoriti izgubili proti izbrani enajstorici Siska.
v Splitu
Hajduk : Bask 6 : 1 (2 : 1)
Pokalna tekma, v kateri je Hajduk slavil visoko zmago nad enim .izmed najboljših tekmecev v sedanjem pokalnem tekmovanju sedmih klubov. Gledalcev je bilo 3000.
v Beogradu
Beograd : Sofija 3 : 1
Medmestna reprezentančna tekma, ▼ kateri je morala za Beograd zaradi kaznovanja sedmih igralcev BSK nastopiti precej oslabljena enajstorica, ki je pa kljub temu zasluženo zmagala nad elito bolgarske prestolnice.
V tekmah za s. e. pokal
Rapid : Bologna 4 : 1 (1 s 1)
Druga kvalifikacijska tekma II. kola tekem za s. e. pokal na Dunaju, v kateri je prišlo v drugem polčasu do velikih nemirov, ker italijanski igralec Monzeglio, ki Je z brcami in klofutami obdeloval avstrijske igralce in ga je zaradi tega sodnik izključil, ni hotel zapustiti igrišča. Ker vse prigovarjanje — niti lastnih soigralcev —- ni pomagalo, so nastopili štirje stražniki, ki so ga s silo odgnali s prostora. Pa tudi njim se je še krepko upiral. Občinstvo je spremljalo te prizore z glasnim negodovanjem^ in se je šele po dolgem spet pomirilo. Ker je Rapid izgubil prvo tekmo z razliko petih golov, je kljub današnji zmagi izločen iz nadaljnjega tekmovanja.
Himgaria: Sparta 2:1
Po sklepu prizivnega odbora za organizacijo tekem za s. e. pokal je bila to ponovna prva kvalifikacijska tekma I. kola, ki se je včeraj v Budimpešti končala z obratnim izidom in še večjo razliko v korist Madžarov, kakor prva, ki sta jo ista nasprotnika pred tremi tedni odigrala na istem igrišču.
SK Kladno: Ferenczvaros 4:1
Ta druga tekma je bila za Kladno na domačih tleh odločilna glede izstopa n nadaljnjega tekmovanja za s- e. pokal, ker je moštvo Kladna prvo tekmo U. kola z istim nasprotnikom izgubilo v Budimpešti z visoko razliko 0:6.
Juventus : Ujpest 1:1
V tretje kolo pojdejo Italijani.
Atleti Primorja v Bukarešti
V soboto in včeraj so gostovali v rumunski prestolnici atleti ljubljanskega Primorja, ki so že po prvem dnevu vodili z ogromnim naskokom in pokazati v vseh disciplinah veliko premoč
Kakor je zabeležilo že nedeljsko »Jutro«, so lahkoatleti Primorja, ki so v soboto in včeraj startali v rumunski prestolnici proti reprezentanci Bukarešte, nastopali v vseh disciplinah v sijajni formi in že po prvem dnevu vodili s 43 : 18 točkam. Nedeljskih izidov do ure ni bilo mogoče izvedeti, toda če ni bilo izredne smole, smemo po včerajšnjem krasnem startu zaključevati, da je ekipa Primorja tudi po zaključku beležila v Bukarešti veliko zmago, ki je dostojna njenega prvenstvenega^ naslova in samo še bolj zgovorno dokazuje, da ima Ljubljana — in v njej Primorje — primat v jugoslovenski lahki atletiki. Upajmo, da bo tudi polagoma in tja do balkanskih iger vzel v poštev tudi JLAS, ki je doslej tako rad malo od strani gledal na ljubljanske atlete in še marsikai, kar je bilo na tem polja storjenega v Ljubljani.
Medtem pa lahko objavimo podrobne izide sobotnega nastopa:
Bukarešta, 8. julija. Prvi dan lahkoatletskega srečanja med ekipo Primorja iz Ljubljane in reprezentanco Bukarešte se je končal z zmago gostov v razmerju 43 : 18. Gostje so bili v vseh disciplinah v odlični formi. Glavni izidi sobotnega nastopa so naslednji
Tek 200 m: 1. Kovačič (P.) 22.5! (odličen čas, samo za desetinko sekunde slabši od jugosl. rekorda!), 2. Jerbake (Buk.); 3. Cerar (P.).	_
Troskok: 1. Perpar (P.) 13.49, Korče (P.) 12.92, 3. Golbis (Buk.) 12 m.
Met krogle: 1. Kleut (P. kot gost) 13.17 m. 2. Barčuk (Buk) 12.14 m.
Tek 800 m: 1. Krevs (P.) 1:59.2 (nov ju-goslov. rekord ali vsaj izenačen rekord Tu-čana iz L 1932), 2. Lacuseanu (Buk) 2:08.
Štafeta 4 krat 100 m: 1. Primorje (Šušteršič, Cerar, Skok, Kovačič) 44.4 (odličen rezultat, najboljši čas klubskih štafet na tej progi), 2. Bukarešta.
Zmaga Primorja v Bukarešti
Bukarešta, 8. julija.
Danes ie Ml končan dvomateh Primorja : Bukarešta, ki ga le Primorje s 95 : 70 točkami odločilo v svojo korist Zmagovalno moštvo, ki ie napravilo v romunski prestolnici najboljši vtis, si )e s to zmago priborilo dragoceni pokal prometnega ministra Franasoviča.
Otvoritev plavalne sezone
V četrtek, 12. t m. ob 2030 bo v športnem kopališču S. K. Ilirije nastopilo renomirano madžarsko moštvo »III. okraj« iz Budimpešte. Letošnji pokalni prvak Madžarske bo prišel v najmočnejši postavi. Moštvo sicer nima v svojih vrstah velikih »kanonov«, je pa zelo izenačeno ter dobro vigrano, kar dokazuje niegovo drugo mesto v državnem prvenstvu. »III. okraj« je
vsekakor eno najzanimivejših moštev, kar jih je kdaj videla Ljubljana. Z« začetek sezone je ta ekipa za moštvo S. K. Ilirije zelo trd oreh. Spored obsega medklubske tekme ter nastop ilirijanskega naraščaja. Najzanimivejša točka pa bo water-polo tekma gostov z domačini. O podrobnostih bomo še pisali.
Na izredni skupščini BSK, ki je bila včeraj dopoldne in je potekla precej burno, je bil izvoljen za predsednika predstavnik aktivnih igralcev Dimitrije Bojič, načelnik prometnega ministrstva.
Naš državni prvak v boksu Stevsn Jak-šič je včeraj v mathu z italijanskim prvakom Mar Lom Dobrecem doživel po 9. kolu tehnični knock-out. Jakšič je bil v začetku zelo dober, toda pozneje je imel smolo, da je z glavo udaril ob železni drog odra. V 9. kolu se je zaradi silnega udarca Italijana onesvestil, nakar je njegov manažer dal znak predaje. Borbo je spremljalo okrog 4000 gledalcev.
Zbor lah*oatletskih sodnikov — Ljubljana. Za damsko državno prvenstvo dne 14. in 15. t m. odrejam naslednji sodniški zbor: vrhovni sodnik: Lavoslav Slamič (namestnik: Windisch); voditelj tekmovanja: Ivo Kermavner (namestnik: Griinfeld); starter za teke: Danilo Sančin; starter za skoke in mete: geom. Černe; reditelji starta: Michel-Megušar; glavni sodniki za skoke in mete: Kos, dr. Kuhelj; zapisnikarja: Polajnar, Lu-šan; sodniki za skoke in mete: Pevalek, Cimperman, Bradač, Gnidovec; časomeril-ci: Gorjanc, Windisch, Slamič, Griinfeld, Sancin Savo, geom. Černe, Vidic, Stepišnik, Kermavner, Keber; sodniki na cilju: Gnidovec, Bradač; poročevalec za tisk: Sancin Savo; kontrola proge in lahkoatletskih naprav: geom. Černe-Lum. SK Ilirija in TKD Atena morata zboru prijaviti po 4 reditelje. Vrhovni reditelj: Vončina. T. K. D. Atena določi služb, zdravnika. — Vsi navedeni gg. se morajo prijaviti vrhovnemu sodniku najkasneje v soboto ob 16.30 ter v nedeljo ob 9. na igrišču Primorja. V nedeljo po tekmovanju ob 12. kratka seja odbora Zbora sodnikov J. L. A. S. Predsednik: Windisch J.
T. K.. D. Atena. Danes ob 18.30 na igrišču Primorja trening stafetnih predaj.
Skupina poljskih akademikov v Jugoslaviji
LJubljana, 8. Julija.
V soboto zjutraj je z dunajskim brzim vlakom prispelo v Ljubljano 70 poljskih akademikov pod vodstvom generalnega tajnika Lige za mednarodno zbližanje v Varšavi g. Marjana Artenskega. Na postaji jih je pozdravil g. dr. Dušan S m o d e j kot ljubljanski poverjenik imenovane lige.
Poljaki tovariši so imeli za Ljubljano določen en dan. Nastanili so se v hotelu Unionu. Dopoldne so pod vodstvom dr. Steleta obiskali ljubljanski muzej in si v skupinah ogledali naše mesto. Ob pol 1. so položili na Prešernov spomenik krasen venec v poljskih narodnih barvah.
Na Skupnem kosilu pri Slamlču jih je pozdravil g. inž. škerlovaj v imenu Jugoslovensko-poljfeke lige v Ljubljani in g. Marjan T ep in a v imenu ljubljanskih akademikov. V toplih besdah sa je zahvalil za pozdrave g. Artenski in poudarjal simpatije, ki jih goje Poljaki do Jugoslavije ln posebno do Ljubljane, ki jih ob vsaki priliki tako ljubeznivo sprejme. Vzkliku »Naj živi Jugoslavija« se je pridružilo vseh 70 Poljakov. Po kosilu se je večji del gostov odpeljal na Bled, kjer se niso mogli nadiviti lepemu kraju in nadvse prijetni vodi.
Z večernim vlakom so polni krasnih vti-skov in veseli nad prisrčnim sprejemom odpotovali proti Zagrebu, odkoder nameravajo preko Sarajeva in Splita v Dubrovnik na daljše počitnice, želimo jim, da bi se naužili lepot našega Jadrana in ponesli v svojo domovino najprijetnejše vtiske o naši domovini
Razstava proti brezbožnosti
Ljubljana, 8. julija.
V pritličnih prostorih se je danes pričela zanimiva razstava mednarodne protibrez-božniške akcije »Pro Deo«, katere namen je, pokazati razširjenost m nevarnost pro-tiverskega gibanja v modernem svetu. Takoj ob vstoou na razstavo razbere človek, da je prireditev posvečena predvsem enemu namenu: obrambi vere proti komunizmu, ki je njen najhujši najneizprosnejši sovražnik. Cele stene so preprežene s citati iz del znanega boljševiskega ideologa Jaroslavskega, na prvem mestu njegova beseda: »Vera zapira pot h komunizmu«. Med lepaki m citati se vrstijo slike boljševiških voditeljev Lenina, Stalina, Trockega, Jaroslavskega, vmes je n« zoren grafikon, ki razkazuje organizacijo Kominterne (komunistične internacionale) od Moskve do zadnje celice po državah. Zanimiv zemljevid dopoveduje, da je z boljševizmom zavladalo brezboštvo nad eno šestino sveta, in razen po Evropi in Ameriki se brezboštvo širi že tudi po zapuščenih predelih Azije. Afrike in Avstralije.
Poseben oddelek vam kaže organizacijo brezbožnikov v Rusiji in drugod. Med pomožna gibanja Kominterne ln brezbožnikov je treba po mnenju prirediteljev razstave šteti tudi organizacijo mednarodnega anti-imperialističnega gibanj«, ki ga vodijo znani pisatelja, znanstveniki in politiki: vdova Sun Jat Senova, Einstein, Upton Sinclair. Gorki. Barbusse in drugi. Poseben kotiček je namenjen brezbožnemu tisku. Tu je razstavljena množica ruskih boljševiških časnikov, revij in knjig. Zanimiva je ogromna množica ruskih in drugih proti-verskih karikatur. Tu se srečamo tudi z deli znanega nemškega proletarskega umetnika Georga Grosza. ki je imel svoj čas v Nemčiji veliko pravdo zavolin neke an-timilitaristično zamišljene risbe Kristuse na križu. Proti žgočim boljševiškim in prole-tarskim karikaturam je razstavljena kopa verskoobiambnih risb. slik in karikatur, ki pa niso tako ostre in učinkovite. Razstava izpričuje tisto staro, preprosto deistvo. da karikatura uspe samo. kadar napada, ne pa. kadar brani. Umetniško pomembna pa je serija slik sodobnega italijanskega slikarja Marija Barberisa. ki lz intimnih doživetij
obnavlja v svojih stvaritvah" velikega N«* za r en ca.
Vob*e je razstava prsv poučna m zanimiva, Borba za Boga je nanji predstavljena kot nujna borba proti komunizmu. Pri tem pe obiskovalca neprijetno dime, da ima tisti del razstavljenega gradiva, kar ga je iz Nemčije, vsiljivo hitlerjevsko tendenco, kakor je po današnjih nemških nazorih borba za Boga v neki nujni zvezi z borbo za Hitlerja. Mnogo lepakov, fotografij in tekstov nas seznanja x brezpri-mernim preganjanjem vere v boljševiski Rusiji, kjer je mnogo neomajnih kristjanov našlo v revoluciji in po revoluciji muče-nisko smrt.
Med obiskovalci je največ ženskega sre-ta, ki z napeto pozornostjo posluSa razlago vodnikov. Razstava je vsekakor vredna, da
si jo vsakdo ogleda.
■ ■ <
Otroci ustvarjajo umetnost
Ljubljana. 7. julija
Lutkovni odsek TKD Atene, našega vzornega vzgojnega društva, si je pridobil nove sotrudnike. In sicer kar iz otroških vrst. V našo družbo počasi, a vztrajno prodira zmisel za lutkovno umetnost Zdaj so se opogumile posamezne lutkovne družine v raznih delih mesta. Kar sami so otroci izdelali lutke in jih oblekli, kakor zahteva dejanje, pa igrajo doma, da je veselje. Seveda pa nimajo doma tako pripravnih ftro-storov, kakor ga jim more nuditi otroško igrišče TKD Atene v Tivoliju, ki ima urejeno čedno lutkovno lopo. Zato so se odločile te družine, da bodo odslej često tam prirejale predstave. Člani takih lutkovnih družinic, pa bodi že odrasli ah majhni, napišejo sami tudi igre s prav lepo m vzgojno vsebino.	, ,
Prva taka predstava se je vršila "n®8 in jo je priredila družina »Lutka« s Tržaške ceste. Otroci so sami raznesli vabila, lovili sprehajalce po Tivoliju in kmalu po 17 uri so bili zasedeni pred lopo domala vsi prostori. Ob igri, ki jo je sp*alainz. arh. Kančeva s Tržaške ceste so se gledalci kar topili. Otrokom je dala igrica »Križi in težave na Zlatem dvoru« od sile lepega užitka, a tudi odrasli gledalci so bili srečni in so se čisto na novo navdušili za lutkovno umetnost Obenem pa so sk enih, da jo bodo povsod propagirali, dvigali voljo svoje otroške okolice m koristili dobri stvari. Društvu TKD Ateni s predsednico go. Kroftovo na čelu, velja k novi pridobitvi in srečno izbranemu načinu zabava-nja in vzgajanja naših malih zopet enkrat čestitatil	_
Gospodarstvo
= Za spremembo načina pobiranja bano-vinske trošarine na vino in žganje. Glavni savez vnogradnikov in sadjarjev kraljevine Jugoslavije je predložil merodajnim mestom obširen predlog za spremembo čl. 3 uredbo o višini, načinu pobiranja m kontrola pri plačevanju banovinske trošarine na vino in žganje. Ta člen določa, da mora trgovec na debelo plačati trošarino, čim vino proda točiicu na drobno ali komu drugemu. Ta določba pa gre v škodo vinogradnikov, ke ovira vnovčenje vinskega pridelka preko trgovine. Savez zahteva zaradi tega, naj se dosledno izvede princip, da se trošarina plača v vsakem primeru neposredno preden se na sod nastavi pipa, odnosno preden pride vino v konsum. Nadalje zahteva savez, da se tudi zniža izmera trošarine.
= Uvoz lesa v Italijo. Sedaj so znani podatki o uvozu lesa v Italijo za prvih pet mesecev, torej tudi za april, v teku katerega je bU uvoz zelo živahen, ker je 23-aprila stopilo v veljavo povišanje italijanskih carin. Do konca aprila letošnjega leta je Italija uvozila 45.597 vagonov lesa (nasproti 37.289 odnosno 32.463 vagonom v istem razdobju zadnjih dveh let). Od skupne količine uvoza odpade na uvoz slavije 18.808 vagonov (13.674 odn. 9800) m iz Avstrije 13.306 vagonov (10.414 odnosno 9740). Skupna vrednost uvoženega lesa je letos znašala 92.5 milijona lir, od tega odpade na uvoz iz Jugoslavije 373 milijona lir in na uvoz iz Avstrije 195 milijona Ur.
= Dobave. Direkcija državnih železnic, prometno - komercialni oddelek v Ljubljani sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave 3000 kg svinčenih zalivk. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 360 metrov nosilcev. Minerska komanda v Kumboru sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave pisarniškega materijala. Dne 16. t. m. se bo vršila pri glavnem sanitetnem skladišču v Zernunu ofertna licitacija glede dobave 500 komadov žiranic in 250 komadov blazin, polnjenih s konjsko žimo.
= Promet Poštne hranilnice v juniju. Čekovne vloge pri Poštni hranilnici, ki so od najvišjega stanja ob koncu lanskega leta do konca aprila nazadovale od 1158 na 845 milijonov, so se v maju dvignile za 154 na 999 milijonov Din; v juniju pa so zopet nekoliko nazadovale za 705 na 928.5 milijona Din, vendar so pri tem za 30 milijonov višje nego lani ob koncu junija. Čekovni promet je letos v juniju znašal 4874 milijonov Din nasproti 4944 milijonom ▼ lanskem juniiu. — Hranilne vloge na knjižice so pri Poštni hranilnici narasle v juniju za 12.4 milijona Din (v maju je znašal prirastek 115, v aprilu 12.1, v marcu 17 in v februarju 23 milijonov). Ob koncu junija so znašale hranilne vloge na knjižice pri Poštni hranilnici 665.1 milijona Din in so V prvem polletju tekočega leta narasle za 101 milijon Din.
= Sadna tetina r dravski banovini ni letos prav nič usodna, zlasti kar ee jabolk tiče. Bolje kažejo hruške. Jabolka eo le ▼ posameznih krajih še nekai obrodila, ▼ več občinah in celo v celih srezih pa skoro me. Vzrok temu sta deževno in hladno vreme med cvetjem in cvetoder, ki je napravil letos veliko škodo. Bolje kažejo če*-"e. ki eo mestoma prav polne. — Marelice pnhaja-to po večini iz Banata, ker Jih je pri nas praiv malo, pa še te eo drobne. Lene eo ba-natske in po zmerni ceni 6 do 8 Din kg na trgu. Na debelo so cenejše.
— Moka: haška, banatska >0g« in 185 — 2C6 (eremska. slavonska 185 — 196); >2« 165 - 185 (165 — 175); »5< 145 — 165 (145 - 155); >6* 125 - 145) (125 - 135); >7« 105 — 110 (105 _ 110); »8< 107.50 do 112.50 (107.50 - 112.50). - Otrobi: baški, eremaki 87.50 - 90: bcinateki 85 _ 87.50.
T
VIKO.
Cf Vinsko trlišfe ▼ dravski banovini in
drugod (7 t m.) Vinski konzum in vinska kupčija sta se pričela v dravski banovini nekoliko oživljati. Najbrž je to v »vezi e tujsko sezono, pa tudi a košnjo in žetvijo, ko je treba delavce in delavke bolje hraniti Cene ee pa sicer ne dvigajo. V dravski banovini se gibljejo: za navadna namizna vina od 8 do 10 */• od 4 do 5, za sortna z 10 do ll1/« pa od 5—6 Din liter. Enake cene se zahtevajo v savski banovini, medtem ko so be na teka navadna vina iz nizkih leg po 2.26 do 2.50, močnejša iz višjih leg pa po 2.80 do 3.50 Din. Sremefca vina eo dražja. Dalmatinska pa nimajo stalnih een ter se ravnajo po Vokalnem konzumu in povpraševanju. V dalmatinskih, od jim prizadetih krajih, eo cene višje že glede na bodoči skrčeni vinski pridelek. Prettraea mosta raka in smederevska vina ne pridejo za naše letošnje razmere več v poštev. Od kon-zuma ▼ tem m prihodnjem mesecu bo doka j odvisna cena novemu pridelku. Gotovo bo zanimanje za nova vina živahnejše, ker bodo kvalitativno vsekakor boljša od lanskih, če bo še bodoča dva meseca vladalo koiičKaj normalno vreme, kajti grozdje je že zdaj povsod mnogo bolj razvito kakor lansko leto v tem času.	_ .
Ureditev državnih gozdov
Beograd, 8. julija. AA. Za postopno izvedbo svojega programa je minister za šume in rudnike dr. Ulmanski izvedel potrebne Ukrepe za ureditev najvažnejših vprašanj svojega resora. V ta namen se je vršila prejšnji teden v ministrstvu konferenca o razdelitvi posebnega kredita 2 milijona 500.000 Din ter so sklenili, da se bo polovica tega zneska porabila za določitev meja, za ureditev in izmero državnih gozdov'na področju ravnateljstva za gozdove v Aleksincu, na Sušaku in drugod, druga polovica kreditov pa za ureditev notranje kolonizacije m občinskih gozdov v Bosni in Hercegovini. Nadalje se bodo izvršila na tekoče leto odpadla dela za izmero in pre-cenitev doslej še neurejenih državnih gozdov ter sestavni del splošnega programa za načrtno ureditev in izrabo državnih gozdov. Prav tako se bodo vršila obsežna^ terenska dela, da se stabilizirajo meje državnih gozdov. Vsa ta dela v gozdnem resoTU pomenijo začetek organizirane «kcije za mventarizacijo državnih gozdov. Vse delo naj bi se končalo.v petih letih. Šele, kadar se na terenu doženejo vsi elementi, se bo dalo z zanesljivostjo govoriti o materi jalni in finančni kapaciteti naših državnih gozdov.	.
Pri vseh terenskih delih bodo zaposleni v prvi vrsti znani strokovnjaki vseh gozdnih ravnateljstev, ki so se že doslej bavili s to vrato dela, s sodelovanjem 10 mlajših doslej nezaposlenih gozdarskih inženjerjev, katerih je ▼ vsej državi nad 120. Razen in-ventarizacije državnih gozdov se bodo v najkrajšem času začela tudi dela za notarar-njo kolonizacijo občinskih gozdov v Bosni in Hercegovini, od česar je odvisna usoda mnogih tamkajšnjih poljedelcev. Tudi pri teh delih bo našlo zaslužka več nezaposlenih gozdarskih inženjerjev.
Navedena vprašanja pomenijo najvažnejše gozdarske probleme moravske, var-darske m drinske banovine, zato je razumljivo, da zbuja njih premaknitev z mrtve točke največje zanimanje.
Smrtna obsodba afganskega atentatorja
Berlin, 8. julija- Porotno sodišče je obsodilo na smrt 341etnega afganskega m-ženijerja Syeda Kamala, ki je 6. junija lani umoril afganskega poslanika, brata takratnega afganskega kralja.
Japonsko sveto mesto
K>r pomeni za mohamedane Mekka in za kristjane Jeruzalem, pomeni za Japonce mesto Tamada v japonskem okraju Mir. Tri milijone romarjev roma vsako leto v sveto japonsko mesto k dvema oltarjema, od katerih je eden posvečen boginji poljedelstva, drugi pa boginji solnca. Tudi ob delavnikih romajo dolge procesije v sveto mesto m romarji nosijo praznične obleke. Zendke imajo na sebi najlepša kimona, da se zde od daleč podobne krasnim rožam. Pripadniki vseh slojev so med romarji, oltarja oibeh boginj zasujejo s cvetjem in zelenjem. Posoda s tekočo vodo stoji pred vhodom v svetišče in romarji jo neprestano oblegajo. Vsak romar si mora pred pragom svetega mesta umiti roke in si izplakniti usta.
V svete paviljone vstopajo odlični verniki, da opravijo svojo pobožno«!. Drugi prostori so rezervirani za visoke dostojanstvenike, ki jrni cesar^ naroči, naj s svojo prisotnostjo poveličajo pomembne dogodke, kakor je bilo lani rojstvo prestolonaslednika, pred dvema letoma pa izstop Japonske iz Društva narodov. Drugi paviljon služi za svete plese, ki jih plešejo pobožna mlada dekleta. Iste plese pa lahko vidiš tudi po zabaviščih mesta Yamade, kjer plešejo posvetne plesalke. Hram kot tak ni nič posebnega. V dvorani z leseno mrežo stoji med stebri bel šotor. Ta prostor je dostopen samo cesarju. Tu je shranjen eden izmed treh zakladov japonske dinastije, in sicer zrcalo, simbol svetlobe in pravičnosti. Druga dva zaklada, žezlo kot simbol moči in velik dragulj kot simbol sreče in ljubezni, sta shranjena v cesarski palači v Tokiju.
Dilfinger oropal 20.000 dolarjev
DiHingerJeva roparska tolpa je opienila neko banko v Soufthendu, Inriiana. Pri napadu je bfi ustreljen stražnik, ki je stražil vhod v denarni zavod. V boju z napadalci srta padla tudi dva nameščenca banke. Ban-diti so potem uplenili 20 tisoč dolarjev in pobegnili brez sledu. Neki blagajnik je pravil, da je spoznal med napadalci tudi Dfllingerja.
J s! ie član „Vodnikove družbe"?
TEDEN DNI FILMA
Wofii Albach-Retty in Kathe von v filma »Enkrat velika dama«
40 letnica kinematografa
Prav za prav pa je ideja kinematografa stara že sto let Dne 25. avgusta L 1834. je dobil dunajsiki učenjak Simon Stampfer patent na iznajdbo Jci jo je krstil za »»v-ljansko kolo«. Ta iznajdba je obstajala v okroglem votlem cilindru, na katerega notranji strani so bile pritrjene prav malo se med seboj razlikujoče slike. Ako se je cilinder, ki je imel odprtine za gledanje, zavrtel, je nastal vtisk, da se podobe premikajo.
Ta iznajdba se seveda ni posebno uveljavila. Pravi kino se je rodil šele pred 40 leti. Dne 2. januarja 1. 1895. sta pokazala lyoo3ika brata Auguste in Louis Lumičre pred predsikuževa&nim uradnikom pariškega patentnega urada prvič svojo iznajdbo, ki sta jo imenovala cinematograpihe. Za-pavrstni fotografični posnetki so se s posebnim zobnim kolesom sunkovito premikali ob leči, ki je s pomočjo močne luči povečavala slike in jih projicirala na steno. To je bil prvi kino na svetu.
V vseh teh letih pa se je kino raovijal s hitrimi koraki. Prve tresoče se slike je zamenjalo gladko predvajanje. No, in zdaj imarno že govoreče filme, a nedvomno razvoj kinematografa še ni dosegel viška.
Časovno raztegnjeni filmi
V kinematografih vidimo večkrat na. fiatua ljudi ki živali, katerih gibi so počasni, raztegnjeni. Na primer konj skoči v veHkean dim čez kako oviro, pri čemer naše oko ne more videti vseh. giibov, a časovno raztegnjeni film nam omogoča na-opazovanje vseh posameemih gibov takega skoka in celo delovanje mišic skakajočega konja.
Liane Haidova, ki je zaradi svoje prisrčne igre posebno priljubljena med ljubitelji filmskih predstav
Renate Mullerjeva kot Laimerjeva hčerka v Ufinem filmu »Valčkova vojna«
Kako to napravi filmska tehnika? Seveda budi s fotografiranjem. Toda za tako snemanje so potrebni posebni aparati in posebni pogoji. Predstavljajmo si samo, da je za posnetek odstrel jene topovske krogle potrebno kakih 15.000 posameznih sličic v sekundi. To že meji na čarovnijo. No, pa ni čarovnija, nego le prvovrstna konstrukcija aparatov, ki omogoča, gibanje izstrelka fotografirati 15.000 krat v sekundi.
Za časovne raztegnjene posnetke, ki jih navadno vidimo v kinematografih, takšni aparati niso potrebni. Ti se rabijo le za znanstvene raziskave, kadar je na primer potrebno, da se prizor tako raztegne, aa traja stotinka sekunde na platnu več minut. Jasno je, da je ta pridobitev za znanstvenike ogromnega pomena. Diženjer bo iz gibanja izvestnih strojnih delov ali lz izvestnih dogodkov pri procesu zgorenja, M tim človeško oko ne more slediti, dobil dragocene znanstvene ugotovitve. Zdravnik se lahko iz počasi predvajajočega se gibanja mišic mnogočeea nauči. Tudi pri-rodoslovec odkrije na ta način mnoge skrivnosti prirode, ki bi mu bile brez časovno raztegnjenega filma za vekomaj nedostopne.
Ni na prvo misel razumljivo, če rečemo: Kolikor hitrejše je snemanje, toliko počasnejši m bolj raztegnjen je prizor na plat-nu To »e razlaga takole: človeško oko lahko v sekundi natančno razloči le kakih 24 do 30 različnih faz gibanja. Navadili fitai se zato snemajo s hitrost jo 24 sličic na sekundo. To se pravi, da v vsaki sekundi vidimo v kinu na platnu 24 posameznih sličic, pri čemer dobivamo vtisk normalnega gibanja kakšnega dogodka, če torej namestu teh 24 sličic napravijo v sekundi 100 do 200 posnetkov, a pustijo filmski trak teči skozi predvajata! aparat z enako hitrostjo kakor prej, se morajo seveda posamezni gilbi videti počasnejši.
Skrivnost časovno raztegnjenega nima je tedaj v hitrosti snemanja. Cim več sličic fotografiraš v določenem času, čim hitreje teče neobsvetljeni filmski trak ob odprtem objektivu, tem počasnejša se nam vidijo gibanja potem pri predvajanju.
žena v sodobnem svetu
Delovni načrt nase banovinske sekcije Jugoslovenske ženske zveze
V večini držav po vsem svetu so ženska društva združena v nacionalni (državni) ženski zvezi, ki ima v prvi vrsti namen, delu posameznih društev dati močnejši poudarek. jih zaščititi, če je potrebno, zlasti pa z združenimi močmi izvesti skupne akcije posebno take vrste, ki so v prilog ženi ali otroku. Te ženske zveze so povsod v načelu versko in politično nevtralne, zato se morajo izogibati vseh izrazito strankar-sko-političnih akcij. Skušnja kaže, da močan strankarsko-politični vpliv lahko tako žensko zvezo celo popolnoma razdre, kar se je videlo v Nemčiji. Tam so narodne socialistke zabile močan klin v enotnost Zveze nemških ženskih društev, še preden jo je Hitler razpustil.
Ženske zveze posameznih držav so včlanjene v Mednarodni ženski zvezi (LCW), katere delo je razdeljeno po posameznih komisijah. Prav tako so organizirane tudi posamezne ženske zveze, ki tudi osredoto-čujejo delo po komisijah Mimo grede bodi omenjeno, da poleg Mednarodne ženske zveze (ICW) obstaja še druga močna mednarodna ženska organizacija pod imenom Internacionalna feministična aliansa IJATj. ki predstavlja oficielno mednarodno žensko gibanje. Medtem ko so v prvi lahko včlanjene narodne ženske zveze, ki združujejo najrazličnejša društva (humanitarna, kulturna, strokovna, feministična itd), so v feministični aliansi samo zveze društev, ki imajo skupen smoter: doseči državljansko in družabno enakopravnost (z možem), ki naj služi kot podlaga za skupno delo na kulturnem in socialnem podvigu človeštva. Ta društva so lahko včlanjena v svoji zvezi (aliansi), a tudi v državni ženski zvezi.
V Jugoslaviji so izrazito feministična le društva Ženskega pokreta, združena v Aliansi ženskih pokretov, a so včlanjena tudi v Jugoslovanski ženski zvezi.
Kakor so naši listi že poročali, se je prejšnjo soboto Jugoslovenska ženska zveza reorganizirala, tako da so se osnovale banovinske sekcije z glavnim odborom v Beogradu. Kakor rečeno se bo izvajal delovni program v komisijah. V vsako komisijo stopijo zastopnice onih društev, katerih program je v skladu s programom dotične komisije, ali pa posameznice kot strokovnjakinje za dotično vprašanje. Predsednica komisije je v zvezi s predsednicami iste komisije ostalih banovinskih ženskih zvez in s centralo v Beogradu.
Komisij, katerih delokrog se je izkazal kot najbolj aktualen za naše žene in za katere je na razpolago tudi dovolj delavnih žen, je Sest
1. Za gospodinjsko-gospodarsko komisijo so dale pobudo Slovenke, ki bodo obdržale tudi vodstvo te komisije za vso državo. Ta komisija, odnosno njeno delo nikakor ne temelji na stališču, da je mesto žene samo v kuhinji. Toda vsakdanje življenje kaže, kako važno je temeljito poznanje gospodinjstva in njegove povezanosti z drugimi panogami gospodarskega ziv.jenja za vsako žensko, a tudi za moškega. Zato je potrebno sodelovanje vseh, ki se bavijo s temi in sorodnimi vprašanji. Posebno koristno bi bilo sodelovanje z gospodinjskimi učiteljicami, zato je tudi zveza, oziroma njeno vodstvo želelo, da stopijo gospodinjske učiteljice kot samostojen klub v zvezo, kjer bi čimbolj uspešno sodelovale s sorodnimi organizacijami, kakor z Zvezo gospodinj. Zvezo gospodinjskih pomočnic, zlasti pa v gospodinjsko-gospodarski komisiji. Vse te zajednice prirejajo razne tečaje, predavanja, razstave. Bilo bi vsekakor samo v interesu stvari, odnosno napredka naše žene, če bi se delalo na enotni pod
lagi. Ozkosrčnost ia ekskluzivnost ta ni-
*ta na mestu.
Zveza bo delala med dragim tudi za to, da se omogoči temeljita praktična gospodinjska izobrazba vsem mestnim, kmečkim m delavskim dekletom. Gospodinjsko šolstvo naj vodijo le žene.
Komisija se bo pečaia z vprašanjem zavarovanja žen za starost in onemoglost, kakor tudi zavarovanja za primer ločitve, kakor že obstoja v nekaterih državah.
2.	Komisija za socialno in humanitarno delo. Pri nas je humanitarno delo prav dobro organizirano in zasluge naših žen v tem pogledu so neizpodbitne. Posebne zasluge ima Kolo jugoslovenskih sester in razne organizacije na verski podlagi. Toda značaj današnjega družabnega ustroja zahteva za posameznika v prvi vrsti zakonito priznane socialne zaščrite.
Danes so v nevarnosti vse socialne pridobitve žen in vobče delovnega človdca, zato je potrebno, da ženska zveza posveti svojo pozornost, a tudi svoje prizadevanje položaju delovne (poklicne) žene. V to svrho stopi v stik z zastopnicami posameznih delovnih panog in z vsemi društvi, ki imajo nalogo, ščititi poklicno (delovno) ženo. Budno spremlja vse korake delodajalcev proti interesom poklicne (delovne) žene ter skuša po vseh svojih močeh preprečiti okrnjenje njenih pravic. Dosledno zahteva, da se socialna zaščita v prilog ženi tudi izvaja. V prvi vrsti je treba zaščititi mater m njenega otroka, podpirati prehranjevalne akcije zlasti v krajih, kjer je brezposelnost najhujša Vztrajati moramo na zahtevi, da se čimprej realizira tista točka zakona o pobijanju spolnih bolezni, ki govori o ustanavljanju domov za brezposelne služkinje in delavke. Skrb za kaznjenke po prestani kazni. Zahteva po namestitvi ženskih moči v vseh onih oddelkih na policiji, kjer imajo posla z ženskimi in otroškimi
delinkventi.
3.	Komisija za socialno-pohtično (državljansko) vzgojo. V naših ženah (in možeh) je treba zbuditi zavest, da morata biti v dobro urejeni državi (družbi) oba spola enakopravna Žene je treba privesti do spoznanja, da je potrebna socialna enakopravnost vseh državljanov. Spoznavati je treba zakone, ki vsebujejo — kljub nekaterim reformam v zadnjem času — še krivice nasproti ženam in otrokom; delati za izpremembo teh zakonov. Važnost sodelovanja žene v vseh javnih korporacijah.
4.	Komisija za mir ima namen, propagirati vzgojo za mir in voditi borbo proti fašizmu, ki vodi v vojno. Prirejati je treba čim več predavanj v tem smislu. Ustanovitev Lige žen za mir in svobodo. Izdanje brošur in letakov v poljudno pisani besedi.
5.	Migracijska komisija (za izšel jenstvo in vseljenstvo). Naša ženska zveza stopi v stik z ženskimi zvezama tistih držav, kjer živi ali išče zaslužka večje število naših ljudi (Nemčija, Holandska, Avstrija, Francija, Amerika). Izmenjava otrok in žensk med počitnicami Skrb za dekleta ka gredo na delo v druge, zlasti v južne kraje. Zahtevati je treba, da se na vseh prekoocean-skih ladjah nastavljajo v primernem sorazmerju za komisarje ženske m v vseh obmorskih krajih ustanove azili za zene.
6 Komisija za zdravstveni nadzor hoče urediti pregled vseh zdravstvenih ra higi-jenskih, državnih in privatnih ustanov in telesno-vzgojnih organizacij banovine, da ugotovi, kaj imamo in kako obstoječe pridobitve najtemeljiteje izkoristimo — v prvi vrsti za ženo in za otroke Zahtevati hočemo, da se pozove jo tudi žene iz področja privatne delovne iniciative v posvetovalni odbor za telesno vzgojo. Zakon o telesni vzgoji je treba temeljito preučita ra mu dodati potrebno novelo s posebnim ozirom na ženo in otroka Zbližanje telovadnih in športnih edinic. Pospeševanje zdravstvenega pouka med kmeticami.	.
T<> je v glavnih potezah program komisij naše banovinske ženske zveze. Izvaja; nje tega programa je odvisno od čimbolj iskrenega sodelovanja vseh žen.
Iz akvaristove torbe
Kakor sem izvedel od akvarista g. Jožefa Kosmača, ki je prispel iz prestolnice se v Beogradu prav razveseljivo šin zanimanje za vodožitje. Žal, niso akvaristi združeni v kakem društvu, temveč se ukvarjajo poedinci z akvaristovstvom. ne da Dl vedeli drug za drugega. To onemogoča akvaristom medsebojno izmenjavanje za akvarij prikladnih vrst naših domačih ra tujih ribic. Vsak akvarist podari drage volje drugemu če ima nekaj ribic odveč, tujke, ki si jih je kupil, pa^odstop, po tog ceni, kakor jih je sam plačal. Mladiče tujk tudi podarja. Taka je navada med akvan-sti. Samo na tak način je tudi mogoče pridobiti novih akvaristov zlasti danes, ko je
mpr°avTio%em izvedel, da je v PanCevu trgovina, ki oskrbuje .akvariste z ribami ra drugimi potrebščinami. Iz tega sledi, da je v PaTčevu dovolj akvaristov Pohvalno je vsekakor, da se je tam našel nekdo, ki je odprt trgovino z ribami. Že svoječasno sem omenil, da bi se rentirala taka trgcn vina tudi v Ljubljani vendar ne samo z ribicami, temveč tudi z rastlinami. vodn -bolhami, tubifeksi, polži, pticami, zel-itd. Skoroda vsako večje mesto v tujini, zlasti v Češkoslovaški, zatem ▼ Nemčiji in Avstriji, se ponaša s tako tentabilno
trgZadnjič sem dobil iz Beograda od g. Jožefa Jošta pošiljko ribic, med katerimi je bila tudi neka vrsta, ki je niti dr. Bade ne omenja v svoji knjigi. Živalca je pntlika-va silno lepo marmorirana, a ohrašena * dvema hrbtnima plavutima. O njej bom poročal, ko bom dobil še drugo pošiljko iz Beograda. Kakor znano so v vodah okoli Beograda ribice, ki jih tu nimamo. Okuni, sablarke, raznovrstne polzače, kečigice ra globočki, ostriži vseh vrst. Upajmo da bodo naši ožji rojaki akvaristi prirojenim jim organizatoričnim darom osnovali svoje društvo (morda Društvo akvaristov »Erjavec«), a beograjski akvaristi bodo gotovo pristopili.
Deževje, ki preveč osrečuje našo pokrajino, je za akvariste že neprijetno. V potokih in rekah so zaradi tega upi na uspešno akvariranje zelo slabi, v bajerjih pa, katerih voda poplavlja po deževju ravne obali, se med travo v plitki vodi marsikaj ujame. Tako sem minilega tedna odkril v močvirju pri Verdu, ki je zaradi obilnega deževja že od pomladi pod vodo, nič koliko androg, rdečeperk in drugih lepih ribic. Čez bajer pri Sinji gorici se pa pretaka Ljubljanica, ker se je dvignila nad 3 m visok nasip bajerja. Žal bo treba čakati do avgusta, da se voda zniža, kajti v ta bajer se zatekajo skoroda vse vrste na
mi vami
iih rib. Priporočam omenjeni bajer vsakomur, ki si izpoaluje dovoljenje od posestnika, odnosno zakupca tamošnjega ribolova.
*
V domačem akvariju so se začele udej-stvovati samice neretvanskih zobokrapov-cev (Gambusia affinis), ki sera jih lani dobil od g. Jošta. Tridesetim mladičem sem rešil življenje ter jih pravočasno polovil iz akvarija, sicer bi jih odrasle ribe pojedle. Mladiče navajam na piscidin in na vodne bolhe in upam, da bo zarod bolj miroljuben, kakor so starši, ki so neposredno iz Neretve in seveda podivjani. V akvariju z drugimi ribami so ti divjaki po-ščipali repne platuti drugim ribam, zaradi česar se mjih moral izolirati v poseben akvarij. A tudi tam se medsebojno ščip-ljejo. Če bo dovolj mladičev, dobe ljubitelji po parček teh, razvite mladiče rode-
čih robohrapovcev seveda brezplačno.
•
Za akvariste, ki so se odločili ukvarjati se z vodožitjem, imam na razpolago mladiče pezdirkov, rdečeperke, rdeče oke, plo-Jčice, puipke in polže. Tudi za večji akvarij sta dve lepi ribi na razpolago, in to okun in črnooka, ki jih dam samo izkušenemu akvaristu. Vse brezplačno. Interesenti, naročniki ponedeljskega »Jutra«, naj se čim prej javijo, sicer v tekočem tednu izpustim rflbe zaradi prenapolnjenosti akvarijev. Kanglice naj bodo prostorne.
U. tJ>
Romunski »princ« je zapustil Ljubljano z velikim dolgom
Ljubljana, 7. julija Tudi Ljubljano poseti tu pa tam kak znamenitejši pustolovec, ki se hoče za kak čas umakniti preveč burnemu življenju velemest Prav globoko brazdo v ljubljanski družbi je zarezala slovita miss Tavčarjeva. Komaj pa je odšla ta in jo popihala nazaj v Ameriko, kjer nikakor niso našli toliko umevanja za njene pustolovske podvige, — že se je pojavil v Ljubljani še vse bolj interesanten gost s pustolovskimi aliranci. V tem primeru gre — čujte in strmitel — za princa. Za umerjenega aristokrata, moža svetskih manir, uglajenega nastopa, zraven pa za političnega emigranta.
Zanimivi tujec, mož velike krepke postave, star nekaj nad 50 let se je pojavil v Ljubljani že lani v novembru. Ni prišel sam. imel je spremljevalko Kakor ze rečeno, je mož velik in krepak, dobro rejen, toda spremljevalka je bila drobna, suha, bolj kakor zahteva moderna linija. Oba pa sta znala odlično nastopati m ko sta se nastanila v največjem ljubljanskem hotelu, je nastal tam pravi direndaj. Kako ne: v hiši so imeli princa, rezervnega polkovnika in bivšega rumunskega ministra g. leo-
dorja Sturdzo.	. .
V	restavraciji, v hotelu, na ulici, v kavarni, povsod je vzbujal zanimivi tujec, ki je občeval z nameščenci vedno kakor pravi princ, prav izredno zanimanje. Vse se mu je spoštljivo klanjalo, povsod je bil imenitno postrežen in sleherni je pazil na njegov migljaj. Princ, ki je govoril več jezikov, zlasti dobro pa francosko, angleško, italijansko in za silo tudi nemško, je rad dobro jedel, pil pa je le zmerno. Bil je vedno nekam skrivnosten in se je iskreno razgovarjal le s svojo spremljevalko ki jo je prijavil kot miss Dorothy Randolphovo iz Liwerwortha.
V	prvem hotelu sta ostala dalje časa, naenkrat pa sta se preselila v drug večji hotel. Kaj je bilo temu vzrok, javnosti m znano, kajti tudi v hotelih ostanejo, ce kaj ni v redu, rajši molčeči. Nihče ne mara škandalov! Princ je bil izpočetka zelo radodaren in se nastavljenci niso mogli pritoževati glede slabe napitnine. S časom pa jih je celo navadil, poslužujoč se raznih izgovorov, da so mu posojali denar. Vse je seve opravil z veliko gesto: ce si je izposojal, ali če je jedel in pil na up.
Sčasoma se je princ ozrl za žrtvami tudi no mestu in sicer po raznih trgovinah, v teh j« sprva kupoval razne manjše predmete, posamezne kose obleke, drugod pa spet fine deserte, sadje, ribe in drugo. Spočetka je vse točno plačeval, pozneje pa je večkrat zašel v »trenutne zadrege«, a z gotovim namenom. Tekom časa se mu je posrečilo opehariti nastavljence v trgovini M. za okrog 5000 Din vrednosti v trgovini G kjer si je dal delati obleke, tudi za nad 5000 Din, v trgovini K. je napravil veliko dolga na sadju, bonbonih in drugih jedilih, istotako v trgovini F. Dalje se je otil pozneje, ko se je spet preselil, go-spodarja restavracije Z. in ga opeharil za nekaj tisočakov. V glavnem nikoli ni iskal svojih žrtev med šefi samimi, marveč je rajši opeharil nastavljence, ki so mu dolgo časa zaradi odličnega nastopa slepo zaupali. V trgovini M. mu je pa načrtizpod-letel. Naročil je tamkaj za okrog 5000 Din finega perila. Ponj je poslal nekosuzki-nio a so ii v trgovini dejali, da bo lahko odnesla blago Se tedaj, ko bo plačano Zaradi sumljivih pnnčevih podvigov so se oškodovanci obrnili slednjič na policijo in so princa pozvali na odgovor Ker so se bali, da jo lepega dne ne popiha iz Ljubljane, so ga pozvali, da deponira na policiji svoj 'potni list, glaseč se na ime: ?. Stur-dza, zasebnik iz Rumunije. Seveda tu m pozabil zatrditi, da potuje kot privatnik le zato, da ima pred ljudmi mir Zahtevi po potnem listu se je pa princ odločno uprl ra ni hotet o tem ničesar slišati. Pripovedoval ie da ima v Rumuniji ogromna posestva in' da pričakuje vsak hip izplačila preko rumunskega poslaništva v Beogradu. Poiskal je pomoči tudi pri našem romunskem konzulatu in se mu je res posrečilo izposlovati si nekako zagotovilo, da bo plačal vse svoje dolgove do začetka tekočega meseca. Predvčerajšnjim ponoči pa je princa Teodora naenkrat vzela noč. Neki upniki, ki so zvedeli, da se pripravlja na odhod, so ga prišli iskat celo na kolodvor in so ga terjali, a se je princ le malo zmenil zanje. Odpeljal »e je v prvem razredu brzovlaka, ki odpelje z glavnega kolodvora ob 4.20. Z njim se je peljala tudi miss Dorothy. Dolga za njima ostane okrog 30.000 Din.
Poroka ▼ leči
V jetnišnid Doftana na Romunskem 90 Obhajali te dni nenavadno poroko. Poročnik Tiberij Baziu, ki je bil zaradi oficirske zarote obsojen na pet let ječe, je prosil ministrstvo, če mu dovoli, da se v ječi poroči • svojo nevesto. Ministrstvo je dalo pristanek in poroka se je izvršila. Po poročnem obredu pa so ženina takoj odvedli v njegovo celico.	__
Tatvine koles v Celju
Celje, 7. julija Policija je, kakor smo kratko že poročali, f četrtek in petek s sodelovanjem orož-ništva aretirala 321etnega, na Jesenice pristojnega brezposelnega delavca Matijo Va-lentiniča brez stalnega bivališča, 401etnega Jožeta L., 421etnega Ivana H. in 441etnega Jožeta R. Valentinič je doslej priznal vlom in štiri tatvine. V četrtek je ukradel posestniku Antonu Brezniku na Ostrožnem ročni voziček in ga nato prodal nekemu posestniku na Mrzlem vrhu. Istega dne je razbil šipo na hiši posestnika Spacapana v Košnici pri Celju, zlezel v stanovanje ter odnesel 105 Din gotovine, samokres, diamant za rezanje šip, šest robcev, srebrn tolar iz 1. 1721. in klobase v skupni vrednosti 400 Din. Nekemu prijatelju je izmaknil iz žepa 70 Din. Dalje je ukradel v Celju in okolici več koles, najbrž vsa kolesa, ki so v zadnjem času izginila Priznal je, da je ukradel naslednja kolesa: dne Z t m. Pavlu Grlu, 4. t m. Antonu Repniku v Ga-berju, v mesecu maju pa mizarju Mihaelu Zupancu v Petrovčah. Dvoje koles so našli v senu v nekem gospodarskem poslopju v celjski okolici. Valentinič je ponujal kolesa in ročni voziček na prodai, še preden jih je ukradel. Ivan H. in Jože R. sta kupila od njega dve ukradeni kolesi in plačala vsak 60 Din. Vsi trije so ogrodja ukradenih koles razsekali in zakopali, evidenčne tablice pa vrgld v ogenj. Ostaie dele koles so hoteli montirati na ogrodje, ki bi ga sami kupili, in tako sestavili nova kolesa Jože L. je osumljen, da je pomagal Valentiniču pri tatvini ročnega vozička na Ostrožnem in vlomu v KošnicL Aretirance so oddali v zapore okrožnega sodišča. Preiskava se nadaljuje.
Znižana civilna Usta
Iz Sofije poročajo, da je bila civilna lista bolgarskega kralja v zadnjem času zopet znižana v sorazmerju s plačami državnffli uradnikov. To je v zadnjih treh letih že tretje znižanje kraljeve apanaže.
NOVA MODA V PUDRU
Senzacija sezone
Zadnja moda, ki so jo uvedle elegantne dame, je puder, ki daje koži dovršen »-mat« odraz brez bleska ves dan, pa tudi v dežja in vetru.
Ta zadnja novost v pudru je omogočena z novo sestavino, imenovano »smetanova pena«. Tvrdka Tokalon je patentirala način izdelave s »smetanovo peno«. Tako Vam nudi puder Tokalon vse to, kar je do nedavno uživalo samo nekaj srečnih žena, ki se niso brigale za to, koliko bodo plačale za svoj puder,
Z uporabo pudra Tokalon polt ne postane samo krasna, temveč ostane tudi sveža in lepa ves dan ne glede na to, kaj delate. Tudi potenje pri najnapornejšem športu ali pa dolgo plesanje ne more pokvariti lepote nalik vrtničnih lističev, ki jo on daje, kajti puder Tokalon je edini puder s skrivnostjo »smetanove pene«.
Poslovodjo(injo)
samostojnega, s kavcijo, za vodstvo detajlne trgovine specialnega predmeta galanterijske stroke v Ljubljani iščem. Fiksna plača in odstotek od doseženega bruto prometa. Ponudbe z referencami, fotografijo najkasneje do 10. julija na ogl. odd. Jutra pod > Dobro namešten|e«
Mal! oglasi
Službo dobi
tieeeda 1 Din. davek 2 Din <a Miro alt dajanje na Uova 5 Din. NajmanjSJ cneeek 1? Din
Restavraterja
strokovnjaka, lahko Je tudi družabnik, za gostilniški obrat z močno prekouUčno prodajo v centru Zagreba Iščem. Promet letno 1200 hI pijače Lokal z bogatim
inventarjem, pripraven za razne glasbene prireditve. Potrebna odgovarjajoča kavcija aU garancija. Obrat se lahko prevzame takoj ali po dogovoru. — Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe na Publlcltas, — Zagreb, pod 37951.^^
ni n
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Nudimo Vam ®a mtjbea fooar dobra oblačil*.
A. Presker
LjoMjana. St. Petra cesta 183
Stanovanje
tieeeda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje na Mora S Din. Najmanjši znesek 17 Din
Na križišča centra Ljubljane
oddamo xa 1. *Tgrat ▼ I-nadstropju komfortno stanovanj«, otostojete « 5 likih »ob ki 2 kabinetov. Primemo tndi za poslovne lokale. Nsslov pove ogla*, oddelek »Jirtra«. 17883-31
Beseda 1 Din. davek 2 Dtn, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Hranilne vloge
▼eefa baok kupujemo ia prodajamo najngodoejo in t/očiao. Poslovni »Tod d. d., Zagreb, Praška nljca št. 6/H, teL iuter. S&-36. Za odgovor priioS Din r inajnkah.	179-16
Vlogo
Zadrafee gospodar, banke 92.000 Din, prodani takoj proti g>ot««ytm za 65 %. — D. Oder. Zagreb, VlaSka »lica 135.	17843-16
Hranilne knjižice
prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov — (Ljubljanska kreditna banka ete.) j«mljemo io preklica ropet v rečno. A. & E. Skebe-rn«, Ljubljana.
17684-16
Urejuje Davorin Rartjen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. Za
Narodno tiskarno d. d. kot ttakarnarja Frane Jezer&ek. Za inaeratni del Je odgovoren Ak* Korak. Vsi z I^bljani.