Poštnina plačana v gotovini
Strokovno glasilo »Zveze združenj gostilniških obrti dravske banovine v Ljubljani"
(liani Zveze prejemajo list brezplačno, za nečlane stane letno din 36-—. Oglasi se računajo r oglasnem dela din 0*75 od mm in stolpa, t tekstnem deln in na zadnji strani pa din 1*— od mm in stolpa.
Telefon 8V—14	Izhaja	okoli	20.	vsakega	meseca	ček.	rač.	št. 11.430
Leto IX.
Ljubljana, 20. decembra 1939.
Štev, 12.
Joža Bekš:
včasih bili so drugačni božiči.
O, včasih bili so drugačni božiči! .Snega do pasa in polzenje sani '*mi po belih cestah, a med koci v saneh ob petju kragulčkov življenje in smeh .. Nič več jih ne bo, tako se mi zdi. Zaman, prijatelj! Nazaj jih ne kliči!
■ 0
O, včasih bili so drugačni božiči! Za cvancgarco si se najedel, napil, še lep kos pogače povrh si dobil. Obritih so lic le starejši možje, lepo modrovali, v cerkev grede, a fantje imeli so bujne mustače, nosili so polhovke, irhaste hlače ... Poglej, kakšni danes so naši fantiči!
O, včasih bili so drugačni božiči! Zelenja ti dal je zasneženi log in v lastnih si jaslic zatopil se sanje, ki Detece božje položil si vanje v neskaljeni veri, da pravi je Bog.
O, včasih bili so drugačni božiči, drugačni božiči, drugačni ljudje, ki davno jim je že umrlo srce. u. Prijatelj, če moreš, nazaj jih prikliči!
Mir Hudem...
Letošnji Božič in Novo leto preživljamo pod vtisom vojnih dogodkov, ki vzbujajo tudi pri nas od dneva do dneva večjo zaskrbljenost. S tehničnimi pridobitvami - s plodovi človeškega uma - so se narodi tako tesno povezali in zbližali, da se nesreča enega naroda občuti po vsem svetu. Casi, ko so bili obračuni lokalizirani na omejena področja so za nami.
Človeštvo je razdeljeno v dva bloka, na dva sveta, različnih pogledov. Današnja vojna je le nadaljevanje svetovnega požara in zgodovina bo to dobo samih konfliktov označila morda za dvajsetletno ali celo tridesetletno vojno razdobje. V zgodovini najdemo veliko sličnosti s tridesetletno vojno, ko je bila doba često prekinjenih in ponovno začetih spopadov. Takrat se je šlo za razbistrenje verskih vprašanj, danes so ti pojmi že davno razčiščeni in potisnjeni vstran. Na mesto njih so stopili toda le v ostrejši obliki gospodarski in z njimi povezani socijalni problemi, ki se morajo na žalost tudi sedaj razvozlati le z velikanskimi človeškimi žrtvami. Kakor je pred 300 leti pomenila tridesetletna vojna prelom v zgodovini, tako bo najbrž tudi konec tega obračuna bistveno spremenil lice človeške družbe.
Kapital, ki v svojem konservatizmu ni razumel toka časa, je v marsičem kriv tega prepada in razdvojenosti v človeškem življenju in naziranju, saj je pregloboko ločil ljudske sloje in jih tehtal po vrednosti zlata, ne pa po vrednosti njih pomembnosti in sodelovanja. Preveč je bilo njegovih izpadov in izrastkov, ki so kot rak razjedali našo miselnost in našo odpornost, da bi končno uničili plodove civilizacije.
In v tem času, ko bi se morali na tem važnem spajališču zahoda in vzhoda vendar že enkrat znajti, tavamo naokoli in iščemo rešilne bilke, da nas ne pogoltne vrtinec v katerem se nahaja že dobršen del človeštva. Žalostno je, da iščejo sicer razumni in v življenju izkušeni možje našo rešitev le v ekstremnih načelih mesto, da bi poskušali najti zlato sredino — ono premico, ki se ne nagiba ne na levo in tudi ne na desno. Vsak ekstrem pa naj je zavit v še tako
lepe misli in besede je nevaren, ker ima za smoter uničenje onega, kar so ustvarila tisočletja po neizprosnih zakonih logike.
Tembolj so ti časi žalostni za mladino, ki v svoji razgibanosti išče sama sebi poti, ker ne najde zaslombe v starejšem rodu. Ta mladina željna razvoja si postavlja sama smoter življenja ter prevrnete posluša krive preroke, da bi našla izhod iz tega neurejenega in za naš mladi rod pogubnega časa in razočaranja.
Letošnji Božič in Novo leto naj bodo prazniki naše notranje preizkušnje, izpraševanja vesti in trdne odločitve, da najdemo v praznični tišini ono skupno pot, ki naj otrese od nas opravičeno zaskrbljenost, strah pred bodočnostjo in ki naj obenem določi smernico naših teženj in idealov.
Ti prazniki naj nas nadalje utrdijo v veri, da po hudih časih pridejo sončni dnevi, da po skrbeh sledi zadovoljstvo in da po žalosti prihaja veselje. Pomnimo, da se je človeštvo vzdignilo na današnjo stopnjo omike le potom velikih žrtev, ki so jih tisočletja in tisočletja doprinašala poedinec in narod. Tudi nam se lahko pripeti, da bodo potrebne za ohranitev naše bitnosti velike žrtve, toda vkljub vsemu mora tleti v naših srcih neomaja-na vera na boljšo bodočnost in na končni mir.
Najlepše darilo, ki ga naj položimo pred jaslice, iz katerih žareva božična milina ali pa pod božično drevo, kjer plapolajo plameni ljubezni je pač le želja po onem blaženem miru, ki se ga bodo na te praznike zaželeli tudi oni, ki so si že stopili s sovraštvom v srcu nasproti.
Mir ljudem in vsemu stvarstvu naj bo klic v nadlogi se nahajajočega človeštva. Daj Bog, da bi prihodnji božič dočakali v drugih okolščinah.
Organizacija
Pravijo: Ce so trije Slovenci skupaj, že tvorijo društvo, pa naj bo pevsko ali kakršno koli. Dejstvo je, da imamo Slovenci lepo organizirano društveno življenje, o katerem so nekateri celo mnenja, da ga imamo celo že preveč. V resnici je število naših organizacij izredno veliko, pri tem pa ne moremo reči, da smo dosegli vse ono, kar je potrebno. Kajti imamo sicer lepo število organizacij, toda mnogo teh organizacij je na papirju in ne dela tako kot bi bilo treba.
Posebno vlogo zavzemajo v našem društvenem in sploh organizacijskem življenju stanovske organizacije. Ce je kakšna organizacija potrebna, je čisto gotovo potrebna stanovska organizacija. To uvideva danes vsakdo: od milijonarja do najpreprostejšega delavca. Narobe moramo celo reči, da imajo navadni delavci več smisla za strokovno organizacijo, čeprav so deljeni po političnih vidikih. Vidijo pač, kaj vse jim lahko pribori organizacija.
Stanovske organizacije so ali prisiljene ali neobvezne. Le kratka je pot od neobvezne do prisilne organizacije. V začetku je seveda bila neobvezna organizacija, toda potrebe časa so zahtevale in dosegle, da je postala iz neobvezne organizacije prisilna organizacija. Cim se je to zgodilo, so pa tudi že pri marsikaterih organizacijah nastopile težave. Ce n obvezna organizacija ne gre, enostavno propade in je ni več. Težje pa je s prisilno organizacijo. Tu je članstvo obvezno, propadanje organizacije se pa vidi tedaj, ko ni več zanimanja za njo. Iz nje se izstopiti ne da, zato jo pa člani temeljito sabotirajo, zlasti pa delo za organizacijo ni priljubljeno.
Obrtni zakon je storil dobro, ko je uvedel obvezne organizacije. Avtorji i prejšnjega avstrijskega i sedanjega ju-goslovenskega obrtnega zakona so vedeli, da je treba dati gospodarskim ljudem obvezne organizacije. Zal pa ni stopil še korak naprej in uvedel obveznost tudi za pokrajinske organizacije strokovnih združenj, kar bi bila samo logična posledica organizacijske obveznosti v manjših edinicah. Te pomanjkljivosti so se zavedali tvorci slovenskih osrednjih gospodarskih organizacij. Zato so osnovali osrednje slovenske gospodarske organizacije, ki lahko pokažejo sedaj že na znatne uspehe svojega dela. Mala združenja ne bi mogla s takim povdarkom iznašati svojih zahtev kot to dela ravno Zveza, ki predstavlja organizirano moč vsega gostilničarskega stanu. Skoro pri vsaki priliki bi se pokazalo, da posamezna združenja ne pomenijo dosti, da je le v slogi moč, kadar gre za stvari, ki so važne za ves stan kot celoto. S tem nikakor ne rečemo, da posamezna združenja ne store ogromno za svoje članstvo. Toda njih delokrog je nujno omejen samo na njihovo področje, dočim mora Zveza misliti za vse slovensko področje in s povdarkom dvigniti svoj glas tudi pri osrednjih oblastvih v važnih zadevah.
Ce so že danes važne gospodarske organizacije, bodo pa sčasoma postale še važnejše. Kajti država posega danes v vse gospodarstvo in tu mu morejo uspešno pomagati le velike in močne organizacije. Pa tudi le te organizacije se morejo braniti proti nesmiselnim posegom in merodajnim oblastvom dopovedati, kaj je pametnejše. Tudi država je sama vesela tega partnerja v medsebojnem razmerju, ker ve, da ji ne bo treba posegati tako daleč v gospodarstvo, da bi morala regulirati podrobnosti in zato najemati si nove organe in zaposlovati delovno silo dosedanjih organov za manjše posle. Zaradi tega je pričakovati, da bo prišlo do tesnejšega
sodelovanja državne in gospodarskih organizacij. Kažejo se že znaki za to, ki niso številni, ker je birokracija še vedno mnenja, da lahko sama vse opravi, toda višji državni interesi zahtevajo t® sodelovanje.
Gospodarske organizacije pa bodo močan partner v primeru z državo, le tedaj, če bodo same dovolj močne. Močne bodo le ob aktivnem sodelovanju članstva. Apatično članstvo ne more nikdar dati dovolj pobud strokovni organizaciji in če se članstvo samo ne bo iniciativno brigalo, bo težko za njega kaj doseči. Oni. ki se pritožujejo nad tem, da organizacije premalo dosežejo, naj najprej sebi izprašajo vest in naj se vprašajo: ali smo vedno in ob vsaki priliki podprli svojo organizacijo, ali smo ji dali dovolj pobud, kako naj dela za naše interese, ali smo tudi ob težkih časih dali svoji organizaciji vso podporo, j>a včasih, če treba, tudi z materijalnimi žrtvami. Le oni, ki bo po svoji vesti pravično odgovoril na vsa ta vprašanja, ima pravico še naprej kritizirati in nergati. Toda malokdo je upravičen danes pritoževati se čez svojo organizacijo. Kje bi bil naš stan, če bi se ne bil nikdar slišal njegov glas, kje bi bili njegovi interesi, če ne bi zanje budno stala na straži strokovna organizacija v obliki posameznih združenj in zveze.
Pa še eno je potrebno. Posamezniki ne zmorejo dovolj sredstev za podpiranje svojih zahtev v polni meri. Le redki so med nami oni, ki lahko temeljito podpro tudi svoje zasebne zahteve z materijalno močjo. To vrzel pa izpolnuje pri nas naša organizacija, ki zbira sredstva za skupno borbo, ki naj prinese vsem članom koristi. Ce gledamo s te strani, moramo reči, da je delo naših organizacij poceni v primerih z drugimi, poceni pa je tudi v primeri z doseženimi uspehi. Kdor tega ne verjame, naj vpraša samo pri svojih tovariših in pri drugih ljudeh, koliko zahtevajo od svojega članstva druge organizacije, n. pr. grafično delavstvo. Kdor tega ne verjame, naj se informira pri strokovnjakih, ki mu bodo povedali, kaj je organizacija dosegla z razmeroma majhnimi sredstvi, ki so ji na razpolago. In končno ima vsak član tudi priliko slišati na občnih zborih, kaj je bilo doseženo in primerjati to, kar je bilo doseženo, z njegovimi izdatki za skupno stvar.
Vse to nam kaže, kako zelo potrebne so naše organizacije in da bodo potrebne še bolj v časih, katerim gremo nasproti. Uspeh pa bodo dosegle le, če bo članstvo uvidelo, da brez njegove aktivne podpore ne morejo doseči tistega, česar si vsi želimo!
Kako bo s cenami
V našem listu smo že opozorili meseca oktobra, da moremo računati s povišanjem cen. To povišanje cen je bilo upravičeno pri onih proizvodih, katere moramo uvažati iz prekomorskih držav, ker se množe težkoče pri njih dovozu. Toda tudi cene naših proizvodov so poskočile, zlasti pa je visoka cena pšenice in moke in s tem tudi kruha v pasivnih krajih, med katere spada tudi Slovenija.
Posebno znaten je bil skok cen v novembru, sedaj pa se je višina naših een nekako ustalila. Toda ta mir ne bo trajal dolgo časa. Kajti sedaj prihaja na dan s svojimi zahtevami delavstvo, kateremu se zvišujejo mezde in počasi pri-lagodujejo dejanskemu stanju cen življenjskih potrebščin, katere mora delav-
Prava domača kapljica ORIGINAL
FRUŠKOGORSKI BISER
PRVOVRSTNA VINA V SODIH IN STEKLENICAH VELEKLETARSTUA
OS€R
k' ^ORSK' V09?
Z E m U !» - gVIOtSEROVA I Zastopstvo v Ljubljani' M. CESAR
LJUBLJANA VIS - Gasilska 3 Tel. 2369
Zahtevajte cenik!
stvo kupovati. To bo imelo tudi svoj vpliv na cene, kajti mnogo podjetij ne bo zmoglo povišanja delavskih mezd brez povišanja cen svojih proizvodov. Zaradi tega je pričakovati, da se bodo zvišale tudi cene onih naših industrijskih proizvodov, ki so še doslej ostale neizpre-menjene. Zaradi tega nam je pričakovati v kratkem tudi drugega vala zvišanja cen, katerega ne bodo mogle zavreti samo protidraginjske uredbe in ukrepi, ker gre za živo gospodarstvo, katerega je treba drugače voditi.
Zdelo se nam je potrebno na to dejstvo opozoriti, ker vlada v nekaterih, tudi gospodarskih krogih optimizem glede bodočega razvoja cen. Ti krogi pravijo namreč — sodijo po sedanjem miru v cenah, da se cene ne bodo več dosti dvignile.
Ob tej priliki naj izpregovorimo še nekaj o indeksih cen. Indeks je številka, ki nam kaže stanje cen v gotovih dobah. Slovensko bi mu lahko rekli »pokazna številka«, ker nam pokazuje izpremembe v cenah. Sestavlja se pa takole: Gotovega dne v mesecu (ali tudi povprečno za ves mesec) se vzamejo cene različnih predmetov za 1 kg. Te se seštejejo, tako da recimo pridemo do številke 5.000. To je prva podlaga. Nato se vzamejo cene zopet v drugem času, recimo čez mesec dni in dobimo pri sesštevanju znesek 6.000. Nato smatramo, da so bile cene v prvem razdobju 100 in pravimo, da so cene v drugem razdobju znašale 110. (6.000 deljeno s 5.000). Na ta način dobimo takoj odstotek dviga cen med obema razdobjema, ki je torej znašal v našem primeru 10%.
Indeksne številke se lahko izdelujejo samo za cene na debelo ali pa samo za cene na drobno. Možno pa je izračunati na podlagi cen tudi indeks življenjskih stroškov. Med življenjske stroške spadajo izdatki za prehrano, obleko in obutev, stanovanje, kurjavo in razsvetljavo ter drugi izdatki, ki so neobhodno po-
Ze vrsto let Čujemo iz gostilničarskih vrst pritožbe zaradi nezdravega in prekomernega naraščanja števila gostinskih obratov, zlasti krčem in bifejev. Tudi v drugih delih države se opažajo podobni pojavi in so nekatere banovine zaradi tega že izdale odredbe glede začasne omejitve izdajanja dovolil za nove gostinske obrate. Tudi banska uprava dravske banovine je izdala letos v začetku leta vsem sreskim načelnikom in mestnim poglavarstvom okrožnico z navodilom, da je treba pri izdajanju dovolil za nove gostinske obrate v poedinih primerih strogo presojati krajevno potrebo po ustanovitvi ne, le bifejev, ampak tudi ostalih gostinskih obratov, zlasti krčem in gostiln. S to okrožnico je banska uprava obenem opozorila na navodila trgovinskega ministrstva glede omejitve števila gostinskih obratov iz leta 1036.
Navzlic tem ukrepom je bilo tudi letos ustanovljenih veliko število novih gostinskih obratov. Tako je bilo v prvih treh četrtletjih letošnjega leta prijavljenih 264 novih gostinskih obratov, to je še več nego lani v istem razdobju, ko je bilo prijavljenih 253 novih gostinskih obratov. Odjavljenih pa je bilo letos v prvih treh četrtletjih 223 gostinskih obratov nasproti 174 v istem razdobju lanskega leta. Pretežni del prijav odpade tudi letos na krčme. V devetih mesecih letošnjega leta je bilo prijavljenih kar 85 novih krčem, odjavljenih pa je bilo le 29 (v letu 1938. sta bili 102 prijavi in 23 odjav).
Gornje številke, ki so povzete iz uradne statistike Zbornice za TOI nam znova potrjujejo upravičenost pritožb iz gostilničarskih vrst glede postopanja obrtnih oblastev, ki kljub § 61., odstavku 3. obrtnega zakona in jasnim navodilom trgovinskega ministrstva iz leta 1936 izdajajo pogosto dovolila za gostinske obrate, posebno za krčme, ne oziraje se na interese gostinskega stanu, na splošne interese hi na stvarno potrebo kraja.
Po beograjskih informacijah bo trgovinsko ministrstvo v kratkem sklicalo posebno konferenco gospodarskih zbornic, na kateri bodo znova razpravljali o vprašanju omejitev pri izdajanju dovolil za ustanavljanje novih gostinskih obratov. Zbornice so k temu vprašanju
trebni za življenje. Ta indeks je pravzaprav najbolj merodajen, ker nam kaže, kako se je življenje v splošnem podražilo ali pocenilo. Ceno na drobno kažejo v glavnem tudi gibanje življenjskih stroškov, vendar ne obsegajo vseh stroškov. Glavni vzrok za izdelovanje indeksa cen na debelo pa je v tem, da cene v veletrgovini najprej reagirajo na vse ter kažejo največjo gibljivost. Izpremembe v cenah na debelo se kmalu poznajo tudi i v nadrobnih cenah, nato pa seveda tudi v življenjskih Stroških.
V naši državi delajo indekse: Narodna banka, statistični odsek mestnega poglavarstva ter revija »Indeks« v Zagrebu, katere urednik je g. Artur Benko Grado. Študijski oddelek Narodne banke v Beogradu izdeluje indeks cen na debelo in sicer ima za podlago pri tem cene leta 1926. kot 100. Nadalje izdeluje j Narodna banka tudi indeks cen na drobno in sicer za Beograd ter za 10 velikih mest v državi, med njimi tudi za Ljubljano. Ta indeks cen ima za podlago leto 1930. Indeks cen na drobno, kakor ga izračunava Narodna banka, vpošteva živila, obleko, obutev, razsvetljavo in kurjavo ter razne izdatke, ter se že zelo približuje zahtevam, ki jih drugače izpolnjuje indeks življenjskih stroškov.
Indeks cen, ki ga izračunava statistični odsek mestnega poglavarstva v Ljubljani, obsega samo stroške za prehrano, ima pa to prednost, da vpošteva pri tem ; tudi važnost posameznih predmetov za prehrano. Tak indeks imenujemo tehtan indeks, ker tehta posamezne predmete po njih važnosti in ni samo gol seštevek cen raznih predmetov. Indeks ima za podlago cene v letu 1929 kot 100.
Končno omenjamo še tretji indeks g. Grada, ki pa je izdelan na osnovi cen 3 velikih mest v nekdanji Hrvatski s Slavonijo (Zagreb, Osijek in Zemun), tako da za naše kraje ne pride v poštev.	Drago	Potočnik.
že ponovno zavzele svoje stališča in so mnenja, da se da rešiti le z novelo obrtnega zakona po predlogih, ki so jih že večkrat stavile.
Da so na tem področju zares nujno potrebni radikalni ukrepi, nam potrjuje ves razvoj gostinstva v zadnjih letih. Število gostinskih obratov v dravski banovini je že znatno prekoračilo najvišje stanje iz dobrih let pred nastopom gospodarske krize, v nasprotju z ostalimi gospodarskimi obrati, katerih število še vedno precej zaostaja, kakor nam to potrjujejo naslednje številke o gibanju gospodarskih obratov v dravski banovini:
Obrati
trgovin, obrtni gostin.
najviš. stanje
konec 1931	14.405	25.774	6004*
najniž. stanje konec 1936	9.900	21.500	5984
stanje
30. IX. 1939	10.350	22.475	6269
razlika nasproti
najviš. stanju — 4.055 — 3.299 -H 265 v odstotkih —28% —13% +5%
* podatki za konec leta 1932 po prilagoditvi starih koncesijskih listin določilom novega obrtnega zakona.
Medtem ko smo imeli letos ob koncu septembra za 28% manj trgovin, obratov kakor ob pričetku gospodarske krize in za 13% manj obrtnih obratov, je število gostinskih obratov že prekoračilo najvišje stanje v leta 1932 za 265 ali za skoro 5%.
To naraščanje števila gostinskih obratov gre predvsem na račun krčem, katerih število je v zadnjih letih naraščalo v izredno naglem tempu. V tem pogledu je zlasti zanimiva naslednja primerjava z letom 1936.
konte	1. 1936 20. IX. 1939 razlika			V/.
krčme	711	916	+ 205	+ 29%
bifeji	132	156	+ 24	+ 18%
kavarne	115	119	+ 4	+ 4%
gostilne	4795	4872	+ 77	+ 2%
restavracije	122	109	— 13	— 11%
Od leta 1936 se število gostiln ni mno-				
go povečalo, saj je naraslo le za 1.6%.				
Tudi število kavarn je večje le za slabe 4%. Število restavracij se je celo zmanj-
šalo za skoro 11%. Zato pa se je pove- i čalo število krčem za 29% in število bifejev za 18%. Značilno je zlasti nazadovanje števila restavracij, ki jih v mestih spodrivajo predvsem bifeji, pa tudi gostilne. To nazadovanje števila restavracij pa je pojav, ki ni razveseljiv, kajti restavracije so poleg hotelov važni obrati za tujski promet. Število hotelov se je od leta 1936 povečalo od 67 na 77.
Ukrepi proti izdajanju dovolil za gostinske obrate brez ozirov na krajevne potrebe in brez ozirov na interese obstoječih obratov in na splošne gospodarske interese, so v sedanjem trenotku bolj potrebni kakor kdaj prej, saj pomeni vojno stanje v Evropi za gostinsko stroko hud udarec zaradi popolnega zastoja tujskega prometa inozemcev, pa tudi znatno manjšega števila domačih turistov.
V kakšnem obsegu je s pričetkom vojne nazadoval tujski promet nam kažejo najnovejši statistični podatki za september in oktober, torej za prva dva vojna meseca. V septembru in oktobru ie bilo v desetih najvažnejših zdraviliščih in tujskoprometnih krajih Slovenije (Bled, Bohinj, Kranjska gora, Kamnik, Jezersko, Dolenjske Toplice, Rogaška Slatina, Dobrna, Laško in Rimske Toplice) le 350 inozemskih gostov nasproti 3395 v i istih dveh mesecih lanskega leta. Poset ! inozemskih gostov je torej nazadoval za 90%. Skupno število domačih in inozemskih gostov pa je v istih dveh mesecih padlo od lanskih 6627 na 2914.
Tudi statistika okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani nam potrjuje, da se bliža kriza naše gostinske obrti zlasti v tujsko-prometnih krajih, število v gostinskih obratih zaposlenih delavcev in nameščencev je v primeri z avgustom padlo od 4336 na 3568, torej v enem mesecu za 768 zavarovancev medtem ko je lani znašal padec v istem mesecu le 458 zavarovancev.
Sploh je obstoj številnih gostinskih podjetij v tujskoprometnih krajih v nevarnosti, če ne bo o pravem času prišla pomoč od strani države. S podvojeno nujnostjo stopa v ospredje vprašanje sanacije hotelske industrije, o kateri se že tako dolgo razpravlja. Za našo hotelsko industrijo v tujskoprometnih krajih , so nastopili težki časi, ker je pričakovati, da bo tujski promet inozemcev, dokler bo trajala vojna v Evropi, minimalen in bo znatno manjše tudi število domačih turistov. Sanacija hotelske industrije je postala sedaj neizbežna. V hotelska podjetja je investiran znaten kapital, ki je po večini domač. Ta podjetja pa je treba ohraniti našemu gospodarstvu, treba jim je pomagati, da prebrodijo težko dobo, ki lahko traja več let, vse to v splošnem gospodarskem interesu, kajti tujski promet spada med najvažnejše gospodarske panoge in je njegov razvoj največ odvisen od stanja hotelske industrije, medtem ko imajo koristi od tujskega prometa cele pokrajine, vsekakor pa številne druge gospodarske stroke.
Mii ie še redu
Na deželi vladajo take razmere, da smo opravičeni staviti vprašanje, če ni že morda pojm v našem ljudstvu za red, moralo, disciplino in spoštovanje do zakonov popolnoma splahnil. Posebno se opaža ta anarhija od časa, ko je izbruhnila v Evropi vojna in ko so bili pri nas poklicani obvezniki na orožne vaje. Takrat je smatral vsak kmečki posestnik, da sme prodajati lastno -in kupljeno vino, prirejati veselice z godbo in plesom in to pred očmi oblasti in njihovih organov.
Gotovi krogi so se spraševali odkod je bilo naenkrat toliko pijancev na cesti, v vagonih, na peronih itd. ter se je po navadi njih ugibanje končalo pri gostilničarju. V gostilni se preveč prodaja pijač, v tem leži krivda, da je ljudstvo zalkoholizirano. Tako se je splošno trdilo in mirilo kosmato vest. Znak, da ti krogi niso prišli še do uvidevnosti ali pa nočejo z barvo na dan, ker so na vidiku zopet volitve in je bolje, da narod pije po svobodni volji, kakor da bi ta ali oni politični velmož izginil s politične pozornice.
Pred gostilne so se postavljale straže, da niso smeli obvezniki v gostinske obrate, ker so vojaška oblastva hotela naravno omejiti to nesrečno slovensko lastnost. Toda te straže niso ničesar za-! legle, ker so okoliški kmetje zato v večji meri prirejali bučne veselice z godbo in plesom, tako da je bilo našim obveznikom v resnici preskrbljeno za kratek čas ... Kdo bi izračunal število zakotnih točilcev, ki so v brk finančnim * in žandarmerijskim organom navprek javno kršili trošarinske, taksne, obrtne in policijske predpise, s katerimi ima gostilničar za najmanjši prestopek mnogo posla in še več kazni, ter malo usmiljenja.
Vprašamo se, ali je še kaj reda na deželi? Ali je v resnici že anarhija zajela naše vasi, trge in mesta, nemogoče si je predstavljati tako stanje tam, kjer količkaj kontrolni organi posežejo vmes. To stanje tudi ne more trajati dalje, ker je nemogoče zahtevati, da bi samo en sloj za krivice drugih, ki zasmehujejo predpise, nosil žrtve za škodo takega početja. Čudimo se, da srečamo financarje in orožnike v in v bližini gostiln, ---------------------------- ki	niso
skrita in tudi ne maloštevilna, temveč tako kričeča in obilna, da se že od daleč odkrivajo onim, ki bi ph morali videti. I.ieteča kontrola je kot šviga švaga ter se je celo pojačala z novimi silami, ki upirajo svoje oči le v gostilniška znamenja, dočim so jim nepoznani številni zakotni točilci vina in žganja po Gorenjskem in neprijavljeni vinotočarji po Dolenjskem in Štajerskem.
i \\i r ’'	.	.	*	‘	O	j*	.	X.
.«©•1	1»	* žljV , i j' * 1 H ft fr*.
?it\* !<» k’ si kf 3 1 , I > < r r k-| s	■" 1 «i »J i r
France Sounig.
Pozor — gostilničarji!
Sveže ribe vseh vrst zajamčeno najcenejše Vam dobavi samo specialna trgovina rib, »RIBA« J. OGRINC - Ljubljana. Pogačarjev !rq Telefon 25-84 — Naročila izvršujem promptno
Prekomerno	na
števila gostinskih obrtov
____________________________________________________________________________________
      -        * —     ~
Kaj ni v Sloveniji v resnici nobene osebe	- —
rte bo
to stanje trajalo še dalje, potem bo moralo gostilničarstvo seči po samopomoči, da bo začelo od prvega do zadnjega, ravno tako vsesplošno izigravati predpise, kakor jih izigravajo oni, ki nimajo nobenega strahu več pred zakoni in pred oblastvenimi organi, pa se jim ne skrivi niti las na glavi, temveč se jim na naš račun zelo dobro godi. Mislimo, da mora biti pravica za vse enaka in nepristranska. Krivica, ki se nam godi je boleča in ima lahko nedogledne posledice. Kot davkoplačevalci zahtevamo javno, da se napravi enkrat red, če pa ga ni mogoče doseči, naj se potem ne preganja onih, ki imajo sicer voljo, da spoštujejo predpise, ki pa si ne morejo pustiti uničiti svojih eksistenc od onih, ki uživajo takorekoč popolno svobodo in ki najdejo vedno sredstva, da se izognejo redko izrečenim kaznim.
Gospod finančni minister bi hkrati našel nove vire za državno blagajno, če bi takim šušmarjem, ki uživajo zaradi svoje kmečke pripadnosti vsestransko zaščito, predpisal primerno davščino ne pa jil , z znižanjem zemljarine.
Pove se naj končno, če so res samo za gostilničarje izdani zakoni in drugi predpisi in če so le za nje postavljeni finanearji in orožniki.
PRAVILNIK O ŠTEVILU IN VRSTI MERIL TER PRIPRAV ZA MERJENJE, KI JIH MORAJO IMETI GOSTINSKI OBRATI
Trgovinsko ministrstvo je izdalo dne
9.	novembra 1939. sledeči pravilnik, ki ga v celoti objavljamo.
ca. i.
Gostinski obrati morajo imeti za prodajo in točenje vina, piva, in drugih alkoholnih pijač:
a) garnituro kovinastih meril za tekočine v veličini od 2 litrov do 1 cl.
b) Potrebno količino steklenic, čaš, vrčev in bokalov.
Merila za tekočino navedena pod a) se uporabljajo za prodajo alkoholnih pijač izven gostinskih obratov, steklenice, čaše itd. naznačene pod b) pa služijo za postrežbo gostov, ki zavživajo pijačo V gostinskem obratu.
Merila pod a) in b) morajo v pogledu oblike in sestave izpolnjevati pogoje, odnosnega pravilnika o obliki, sestavi in o označenju meril in priprav za merjenje.
Cl. 2.
Gostinski obrati, ki prodajajo po te-žini gotove vrste jedil morajo imeti poleg meril navedenih v čl. 1. tega pravilnika Ludi tehtnico za eno ali dva kg. Ce pa se tehtanje vrši z uteži pa tudi eno garnituro uteži po 2 ali 1 kg do 1 g. Po Potrebi se lahko držijo v obratu tudi tehtnice večje jakosti odnosno z večjimi ' i teži.
Cl. 3.
Količina meril predpisanih v toč. a) prednjega člena 1. in v čl. 2. so najmanjše količine, ki jih mora vsak gostinski obrat imeti brezpogojno v svojih prostorih. Po potrebi se lahko ta količina poveča, nikakor pa se j ■ ne sme zmanjšati.
Cl. 4.
Merila našteta v prednjem čl. 1. in 2. morajo biti od strani kontrole cen pregledana in predpisno žigosana k t potrdilo, da so v redu in točna. Merila našteta pod toč. a) prednjega čl. 1. in v čl. 2. podležejo občasnemu pregledu in žigosanju vsako drugo leto.
Cl. 5.
V gostinskih obratih se ne smejo uporabljati nežigosana merila ne glede na to, v katere svrhe služijo.
Cl. 6.
Neizvršenje odredb tega pravilnika ;e kaznuje po čl. 33. 45. zakona o nrnrah.
Cl. 7.
Ta pravalnik stopi v veljavo po 6 mesecih od dneva objave v Službenih No-vinah.
St. 4858/39 z dne 9. novembra 1939.
Minister trgovine in industrije:
Andres s. r.
JOSIP in IVAN VOGLER
Petanifka Slatina
p. Slatina
želita vsem svojim odjemalcem
vesele	božične
in
srečno novo leto !
KAKŠNA NAVODILA SO RAZPOSLALE DAVČNE UPRAVE GLEDE VLAGANJA DAVČNIH PRIJAV V L. 1940?
V smislu razpisa finančnega ministrstva z dne 30. novembra št. 80.132,111 ( se morajo davčne prijave za odmero j pridobnine in davka na poslovni promet j vložiti na posebnih .tiskovinah, ki jih 1 dobite bodisi v občinskih ali pa na davčnih uradih. Te prijave je vložiti najkasneje do 31. januarja 18. ure na < bčin-skem uradu ali pa pri davčni upravi.
Le v izjemnih, opravičljivih sl 'čajih se lahko vloži naznačene prijave brez kazenskih posledic še najkasneje do vštetega 15. februarja vendar morajo zamudniki priložiti prijavam še pismeno opravičilo s tečno navedbo razloga zakasnitve.
Članstvo naj pazi, da predloži prijavo za odmero pridobnine in za odmero poslovnega davka izključno le na uradnih tiskovinah, ker se prijave v obliki dopisa itd. ne bodo vpoštevale in se bo smatralo, kakor da sploh niso vložene.
Gostilničarji, ki so istočasno vinski trgovci morajo predložiti prijavo za odmero pridobnine in davka na poslovni promet za trgovino z vinom posebej.
Potemtakem mora v letu 1940. vložki gori navedene pridobninske prijave vsak davkoplačevalec, razven malih obrtnikov, ki se obdavčujejo s pavšalno pri-dobnino po, tarifi. Predpisi, da morajo predložiti prijave le oni gostilničarji ali v obče podjetniki, ki so imeli v letu 1939 za 25% večji promet kot v letu 1938 ne veljajo več.
Brez skrbi v zimo gremo, ker imamo peč
LUTZ-ovo
Rupena Lutz Ljubljana - Šiška tel. 32 - 52.
KAJ JE TREBA VEDETI GLEDE VLAGANJE PRIJAV ZA DAVEK NA POSLOVNI PROMET?
Glede prijav za davek na poslovni promet je treba pojasniti sledeče.:
Prijave za splošni davek na poslovni promet so dolžni vlagati vsi lastniki obratov, ki se bavijo s prodajo alkoholnih pijač, deželnih pridelkov, trgovci z mlekom, živino, drvmi, dalje zdravniki (za privatno prakso), lekarnarji (za recepturo), dentisti, babice, elektrarne, brodi, lastniki mostnih tehtnic, trafikanti in vse osebe, ki prodajajo proti proviziji, mlini za olje, rožiče (za mletje drugim osebam) ter oni obrtniki, ki se ne obdavčujejo pavšalno, ampak po oceni davčnega odbora (oni, ki zaposlujejo več kot dva pomočnika ali delajo s stroji na pogon z nad 2 HP), to so zlasti mizarji (za popravila), tesarji, zidarji, krojači (za popravila, čiščenje in likanje) itd. Promet se mora navesti na notranji (drugi) strani prijave.
Prijave za skupni davek na poslovni promet so dolžni vlagati vsi trgovci z rezanim in tesanim lesom, žagarji (za vrednost razžaganega lesa), mlinarji, usnjarji (za vrednost vztrojenih kož), trgovci s kožami divjačine, peki (za boljše pecivo), opekarji, apneničarji, kamnoseki, kovinolivarji, kovinotiskarji, žebljarji, pletarji, metlarji, kolarji in sodarji (za izdelke iz okroglega t. j. ne-razžaganega lesa, vrvarji, klobučarji, slamnikarji, sodavičarji ter izdelovalci cementnih izdelkov, tehtnic, glasbil, dvo-slada, testenin, mazil za usnje, bičevni-kov itd. Vsi ti ne glede na to ali se obdavčujejo po oceni davčnega odbora ali kot mali obrtniki pavšalno po tarifi.
KDO MORA VLOŽITI PRIJAVO ZA ODMERO DAVKA NA LUKSUZ?
Prijave za odmero davka na luksuz so dolžni vlagati proizvajalci močnih alkoholnih pijač (konjaka, ruma, likerjev itd.)
POZOR GOSTILNIČARKE IN GOSTILNIČARJI!
V lastnem interesu vam priporočamo, da sestavljate prijave za odmero pridobnine in davka na poslovni promet izključno v pisarnah pristojnih gostilniških združenj.
Pravilno sestavljena prijava je najboljše orožje v boju proti nepravilno odmerjenemu davku od strani davčnega odbora.
NOVA UREDBA O RAZDOLZITVI KMETOV
Kakor posnemamo iz časopisja je bil na eni zadnji seji ministrskega sveta sprejet tudi sklep, da se izdajo spremembe in dopolnila k uredbi o kmečkih dolgovih, da se s tem ublažijo in znižajo bremena v večji ter pravičnejši meri. Namen teh sprememb in dopolnil je v glavnem v tem, da se priskoči v prvi vrsti na pomoč kmetu, ki ima malo zemlje. K tej spremembi je dal kmetijski minister g. dr. Branko Cubrilovič naslednjo izjavo:
»V vsej stvari sem ravnal po določenem sistemu. Razdelil sem kmečke dolgove v dve skupini. V prvi skupini so tisti kmetje, katerih dolgovi že načenjajo temelje skromne produkcije, v drugi so premožnejši kmetje, ki bi jim bilo z razdolžitvijo možno izravnati svojo produkcijo s plačilno močjo, ne da bi zrahljali svojega kmečkega gospodarstva. Tako sem statistično dognal, da znaša število malih kmetov, ki dolgujejo do 50.000 din 715.847, njihov dolg pa 2,189.289.455 din. Dolžnikov, ki so dolžni več kot 50.000 din, t. j. srednjih in premožnejših kmetov, je 16.338, njihovi dolgovi pa znašajo 606,879.938 din. Ta delilni sistem jasno kaže, kaj je treba ukreniti za razdolžitev kmetov. Prepričani smo, da se bodo modalitete za ureditev kmečkih dolgov do 50.000 din uredile tako, da bomo najprej zavarovali kmečko kreditno zadružništvo, v drugi vrsti pa male vlagatelje, tako da bomo zares lahko govorili o družabni pravičnosti.«
Tako se je glasila izjava g. ministra, za kmetijstvo, ki ima tudi v pogledu razdolžitve malih poslovnih ljudi na deželi svoje pravilno mnenje.
ZDRUŽENJE gostilniških podjetij v Gornji Radgoni
želi vsem svojim članom
srečno in veselo Novo leto
IZVESITE CENIKE JEDIL, PIJAČ IN PRENOČIŠČ!
Po uredbi o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije morajo biti v gostinskih obratih izvešeni ceniki jedil in pijač, v kolikor niso gostom na razpolago jedilni listi. V sobah za tujce pa morajo biti izvešeni ceniki prenočišč.
Iz organizacii
Združenje Gor. Radgona. V prostorih predsednika gostiln, združenja g. Rudolfa Kolerja v Gor. Radgoni se je dne 22. avgusta vršil redni občni zbor, katerega se je udeležil tudi zvezni odposlanec. Predsednik združenja je orisal v kratkih besedah pomen stanovske organizacije za gostilničarski stan, nakar se je spomnil v preteklem letu umrlih članov gg. Kuntnerja in Celeča. V svojem poročilu je omenil, da je združenje priredilo kletarski in servirni tečaj, katerega se je udeležilo prav lepo število tečajnikov. Pri združenju je prijavljenih 14 učencev in 25 pomočnikov in pomočnic. Z veseljem je nadalje ugotovil, da se mu je posrečilo plačati vse zaostale dolgove in da je v blagajni še precej gotovine. Predsedniško poročilo se je vzelo z velikim odobravanjem na znanje. Blagajniško poročilo izkazuje 9083 dinarjev dohodkov, in 6633 din izdatkov. Proračun predvideva 3500 din dohodkov in izdatkov. Na koncu je podal zvezni odposlanec obširno poročilo o delovanju zvezne uprave nakar so bili sprejeti razni predlogi, ki se jih je vsestransko raz-motrivalo. Po zanimivi debati, katere so se udeležili skoraj vsi prisotni člani in članice je zaključil g. predsednik, kateremu gre velika zasluga za poživitev stanovskega dela v tej organizaciji, dobro uspeli občni zbor.
Domača žganjarna in destilacija
„JELEN“
Velika zaloga vseh vrst pristnega domačega žganja, raznih likerjev, ruma, malinovca, vermoutha itd. na drobno in na debelo. - Dobro blago! - Nizke cenel
IVAN ZALETEL
Telefon štev. 71
ŠT. VID NAD LJUBLJAN
ŽELI	VESELE	BOŽIČNE	PRAZNIKE
mammammmmmmmmammmmmmmmamaammmmmmaaammmaaamammmm
iwi
K prvi obletnici
Gostilničarske pivovarne v Laškem
Pred dnevi je tiho šel mimo nas jubi- j lej, sicer majhen po času, a vendar veli- i kega pomena za razvoj gostinskega stanu: dne 7. decembra lanskega leta se je naša GPL prvikrat s svojim pivom predstavila javnosti in od takrat je naša borba, ki smo jo nekaj let bili v defenzivi proti našim neprijateljem, ki so se nam 1 postavili na pot, prešla v zadnje faze zmagovite ofenzive. Malodušni — kakor je naš človek že po svojem nacionalnem značaju nagnjen k malovernosti in pesimizmu — se mnogi izmed nas vse do takrat niso zavedali, kakšen zgodovin-
odprli nove možnosti razmaha in rasti. Slovenski gostilničar dandanes ni samo skromen provizijski prodajalec, 15 mu pivovarna daje svoje blago v komisijo, v njegove vire se iztekajo tudi dobički od velike prodaje, ki jih je v prejšnjih časih kasiral zasebni kapitalist! Tako ostaja denar, ki ga je s svojim delom zbralo naše gostinstvo, v našem gostinstvu samem in pomaga njegovim stremljenjem na poti ravzgar.
Prav zato, ker je Gostilničarska pivovarna v Laškem izrazita stanovska ustanova,
ugibanja in negotovosti, zaplotništva in zmede, ki so jo skušali agentje neprija-teljev zasejati med nas, so enkrat za vselej za nami. GPL živi in dela, v njeno dejanje in nehanje so uprte oči vsega našega gostilničarskega stanu. To ni tovarna, kakršne so prihajale, grajene s tujim kapitalom, zavijat našo zemljo v suženjstvo in bedo. To je podjetje, katerega kapital je v pretežni večini zbran iz vrst gostilničarjev samih. To so mali ljudje, ki nimajo svojih mogočnih bančnih računov in safejev, a jim je prav hotenje po samoosvojitvi narekovalo, da
trdo prihranjenimi prispevki zgradilo več ko tri četrtine njihovih stanovskih tovarišev.
Zato smemo pač upravičeno upati, da bo novo leto nova sezona prinesla nafii GPL novega razmaha in rasti. Včasih je bil gostilničar resnično v zadregi, ko so gostje zahtevali laškega piva, pa ga pri hiši ni bilo, ker so se skladišča v pivovarni sproti praznila. Poslej takšen izgovor ne bo več upravičen, ker bo laškega piva zmerom dovolj na razpolago. V teku zadnjih mesecev je naša pivovarna obrat tako razširila in izpopolnila, da lahko s svojo proizvodnjo krije dobro polovico vsega slovenskega konzuma, v doglednem času pa bo njena kapaciteta še narasla.
Zdaj, ko nas naročila ne morejo več spravljati v zadrego, kakor so nas prvi čas prodaje, se moramo pripraviti na nove naloge, ki se nam odpirajo:
'L vsem ognjem moramo ponesti propagando za laško pivo v svet!
Vsakdo izmed nas delničarjev in gostilničarjev se mora sam pri sebi zavezati, da bo izven naših vrst poiskal privrženca, ki bo našo akcijo širil dalje. Bolj bo naše podjetje raslo in cvetelo, bolj se bodo nasprotniki našega prospe-i ha zbirali in oboroževali proti nam. Pri-j šepetovalci in prislušniki pojdejo od hi-j še do hiše, od moža do moža, iskali bodo prilike za grajo in sejali slabo kri. Na oprezu mora biti sleherni izmed nas, da bo vsak trenutek pripravljen, razkrinkati take sovražne agente, a čut dolžnosti naj narekuje vsakomur, da bo | vsak nedostatek, ki bi se utegnil prime-| riti, brez odlašanja sporočil GPL. Če bo-‘ mo vestni in čuječi sami, nam delež zmage ne bo težaven. V borbi malega in srednjega človeka proti velekapitalu — in ta borba je ves naš napor — smemo računati, da bodo na naši strani najširše ljudske plasti.
; NEKAJ ZA ŠALO
Panorama Laškega z Gostilničarsko pivovarno
»ki korak v našem gospodarskem in obče narodnem življenju je bil s tem storjen. Obsežna, važna gospodarska panoga, kakor je gostinstvo v Sloveniji, tej deželi tujskega prometa, se je s tem osamosvojitev prav na področju, na katerem je bila njena delavnost v celoti odvisna od neznanega, v dobršni meri židovskega velekapitala, ki je v našem pivovarstvu uveljavil skoraj stoodstotni monopolski sistem in je ne samo povsem samovoljno diktiral cene na trgu, temveč je, organiziran v varnem 'artelu, ki ni pripuščal najmanjše konkurence, polagoma tudi kakovost piva zbil tia nivo, da 'e začel njega konzum vidno upadati.
Ako je naš gostinski stan z ustanovitvijo GPL prevzel proizvodnjo piva v svoje roke, s tem ni položil samo krepkih temeljev lastnemu gmotnemu razmahu, temveč je ustvaril gospodarsko postojanko, od katere ima vsa naša narodna skupnost uvaževanja vredne ko-rieti. Hkratu pa so se slovenski gostilničarji s tem svojim dejanjem ponovno izpričali kot eden izmed najnaprednejših stanov našega pridobitništva. Case preživljamo, ko gospodarsko življenje sveta išče novih oblik, ki naj bi ustvarile čim popolnejše, mirnejše sožitje med delom in kapitalom, produkcijo in konzu-mom. GPL pomeni v znamenju teh prizadevanj dragoceno pridobitev, kakršne pri nas doslej nemara ni izgradil noben drug stan.
Družbo naše pivovarne smo ustanovili v času, ko so nam hoteli na diktatoričen način ponovno povišati cene brez ozira na to, koliko se je v tem času produkcija dražila in koliko so vzporedno rasle davščine. Prvi uspeh, ki ga je ustanovitev GPL izzvala, je bilo dejstvo, da so se cene umerile in ustalile, a ko smo prišli z našim kvalitetnim pivom na trg, so foili tudi ostali proizvajalci prisiljeni, da začno razmišljati o kakovosti svojega izdelka, čeprav se — po zaslugi moderne opreme podjetja, skrbnega strokovnega vodstva in odličnosti laške vode — kajpak nikakor ne bodo mogli kosati z nami. In ko smo tako na posrečeno idealen način ustregli našim gostom in v obče naši narodni skupnosti, da smo v odnosih med proizvajalcem in odjemalcem na trgu piva napravili red, smo
naAema gostinstvu kot celoti hkratu
namenjena predvsem procvitu in razmahu našega gostinstva kot celote
je vsakega gostilničarja stanovska dolžnost, da se pridruži armadi naših delničarjev, predvsem pa da opstane
prihranijo vsaj skromne zneske, ki so si jih mnogi morali pritrgati od ust, da se združijo v krepko falango in tako vsak po svojih močeh prispevajo za ustanovitev lastnega, skupnega podjetja. Njim se je pridružilo lepo število delničarjev
odjemalec in propagator našega piva. Ob naši prvi obletnici je ta apel upravičen toliko bolj, ker smo v tem kratkem času tudi v najširših vrstah občinstva našli mnogo iskrenih prijateljev in privržencev, ki z veseljem spremljajo razvoj našega podjetja. Široke množice kon-zumentov, ki so vzljubili naše pivo, pa nam bodo tudi v najboljšo moralno oporo, če bi se še kedaj drznil kdo spustiti v podoben napad na nas, kakršne smo morali odbijati svoj čas. V takšni borbi — pa trdno smo prepričani, da nam je ne bo treba več biti — bo z nami vsa javnost po izkustvu in prepričanju, da je naše delo dobro in pošteno, ne samo iz platoničnih simpatij, s katerimi nas je spremljala v času naših prvih srečanj s kartelom, ko laškega piva še ni bilo.
Z novim letom, v katero vstopamo, se bliža prvo desetletje odkar smo začeli snovati GPL, svojemu zaključku. Leta
iz drugih stanov, ki so gostilničarjem zaupali v prepričanju, da so oni pač izmed vseh najbolj poklicani za ustanovitev takega podjetja. In če je bilo dovolj zaupanja pri njih, od koga naj gostilničar pričakuje več samozavesti in več vere v lastno stvar kakor od svojih stanovskih tovarišev?
Prav zato je dolžnost vseh gostilničarjev, da povsod, kjer je le mogoče, točijo samo pivo iz svoje pivovarne in da povsod pošteno dobro besedo zalagajo zanj.
Za njihovim vzgledom pa naj ne zaostajajo tudi oni tovariši, ki se doslej iz kakršnegakoli razloga še niso mogli uvrstiti med delničarje, da prav tako postanejo redni odjemalci laškega piva, ker bi pomenilo pač
grdo izdajo nad svojim stanom, hoditi mimo pivovarne, ki jo je s svojimi
Pomota
Gospodinja služkinji: Ivanka ali imate res že ljubčka?«
Služkinja: Res, gospa.
Gospodinja: Kaj pa je vaš »bodoči«? Služkinja: Kaj je »bodoči«, tega ne vem, »sedanji« je pri železnici.
Poslopje Gostilničarske pivovarne s tanki v ospredju.
Prijave za odmero pridobniae In davka na poslovni promet je vložiti iiiiJItm-neje do 31. januarja In sicer aa vsak davek posebej kključno le u otmkrik tiskovinah.
Fani Kveder Hotel »Mariborski dvor«
Maribor
želi svojim gostom vesele božične praznike in srečno Novo leto!
t Cvenk Alfred
V 53 letu starosti je umrl ugleden gostilničar in posestnik gospod Cvenk Albert pri Sv. Petru v Sav. dol. Pokojnik si je s svojim blagim značajem in marljivostjo pridobil spoštovanje vseh onih, ki so ga poznali. Njegova močna narava je premagala marsikatero nepri-liko v njegovem življenju, ni pa mogla premagati težke bolezni, kateri je moral v najlepši moški dobi podleči.
Blagemu pokojniku, ki ga bo naše združenje ohranilo v trajnem spominu, naj mu bo lahek počitek v domači zemlji! Uglednim svojcem pa izrekamo globoko sožalje!
Združenje gostilniških podjetij v Zaleu.
KDO POSREDUJE! ZA GOSTILNIŠKE KONCESIJE?
V Ljubljani je neka oseba (ni držav, uradnik), ki se bavi z gostilniškimi koncesijami.
Ali niso s to osebo v vezi govorice, ki krožijo na deželi v pogledu te ali one gostilniške koncesije, češ da je treba imeti le par tisočakev na razpolago — pa je stvar v redu.
Za enkrat toliko, drugič ga bomo naslikali drugače.
PRED UREDBO O NADZORSTVU NAD CENAMI
V socijalnem ministrstvu zaseda stalno odbor za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije, ki ima nalogo, da prouči vsa vprašanja, ki se tičejo draginje in brezvestne špekulacije ter izdela predloge za nove ukrepe za pobijanje draginje. Državna uprava je prišla do prepričanja, da se mora preprečiti naglo in nerazumljivo povišanje cen najbolj potrebnih življenjskih potrebščin.
Policijska ura za fifveifrov večer
Z banovo uredbo VIII. No. 2911-4 z dne 4. julija 1935 so lahko gostinski obrati na Silvestrov večer odprti in sicer na področju uprave policije v Ljubljani, predstojništev mestne policije v Mariboru in Celju ter v krajih kjer so sedeži sreskih načelstev in sreske izpostave, kavarne do 3. ure zjutraj, ostali gostinski obrati — razen okrepčevalnic — pa do 2. ure zjutraj. V vseh drugih krajih pa so lahko na ta večer kavarne odprte do 2. ure zjutraj, ostali gostinski obrati — razen okrepčevalnic — pa do i 1. ure zjutraj.
Prosimo članstvo, da pazi pri podaljšanju policijske ure na Silvestrov večer na največji red in mir v svojih obratih.
Dnevne vesti
— Naredba o omejitvi prometa z motornimi vozili s pogonom na tekoče gorivo. Trgovinski in finančni minister sta izdala gori naznačeno naredbo, ki je stopila dne 29. novembra t. 1. v veljavo in ki odreja, da je prepovedana uporaba vseh zasebnih potniških avtomobilov in motociklov od 14. ure v soboto do 8. ure v ponedeljek. Od tega določila so izvzeti le avtobusi, ki opravljajo redni potniški promet, avtotaksiji, ki pa morajo biti vidno in enotno oznamovani po naredbi notranjega ministrstva, avtomobili zdravnikov, veterinarjev, osebja sanitetne službe, samo v izvrševanju poklica, in motorna vozila prostovoljnih gasilskih društev. Prepoved se nanaša samo na motorna vozila, ki imajo pogon na tekoče gorivo — nafto in njene derivate. Kršitev teh predpisov se kaznuje s 5000 din in z zaporom 30 dni.
— Prodajna cena bencinske mešanice. Z dne 15. novembra je stopilo v veljavo zvišanje prodajne cene mešanice bencina z alkoholom tako, da stane liter 6.20 din, 6.45 odnosno 6.55 din liter.
— Ali morajo oficirske čitalnice in menze plačati banovinsko in občinsko trošarino? Zaradi nejasnosti, če morajo Oficirske menaže in čitalnice, kjer se prehranjujejo častniki, pogosto pa tudi po njih vpeljani gosti, plačati banovinsko in občinsko trošarino na al-
koholne pijače, je kr. banska uprava s svojo okrožnico VII. 13.033-3 po predhodnem pojasnilu od strani vojnega ministrstva sporočila vsem kontrolnim oddelkom, da morajo tudi te ustanove plačati predpisano trošarino nakar podležejo potemtakem obenem vsem predpisom, ki predvidevajo pobiranje banovinske in občinske trošarine.
— Reorganizacija UJME. Z ustanovitvijo banovine Hrvatske so hrvatski avtorji iz tega področja ustanovili posebno društvo hrvatskih avtorjev, ki bo v svojem delokrogu pobiralo avtorske tantijeme. S tem so se izločili iz UJME, kar je prišlo jasno do izraza na seji z dne 26. novembra t. 1. — Slovenski avtorji so se polnoštevilno in soglasno izjavili, da ostanejo še naprej združeni s srbskimi avtorji v dosedanjem društvu UJMA, zaradi česar se bo tarifa za srbski in slovenski del naše države sklepala po istih načelih, kakor je bilo to določeno z uredbo iz leta 1937. Potemtakem bo tudi za leto 1940. sklepala dogovor v pogledu tarife Državna zveza gostinskih združenj kraljevine Jugoslavije v Beogradu z generalno direkcijo UJME.
— Proračun Zbornice TOI. Ban dravske banovine je odobril proračun Zbornice za TOI za poslovno leto 1940., ki izkazuje predvidenih dohodkov 3,871.754 din, izdatkov pa 3,865.305 din. Za kritje
zborničnih potrebščin v letu 1940. se bo pobirala 8% doklada osnovnega davka 1 pridobnine in družbenega davka. Te doklade odmerijo in pobirajo davčna ob-lastva, ter so jih zbor. volilni opravičenci zavezani plačevati v istih rokih, kakor davke.
— Sadje se lahko navzame tujih duhov. Jabolka, ki so shranjena v sobi, kjer kadijo tobak, so za človeka z občutljivim vonjem neužitna. Sadje, ki je v shrambi poleg zelenjave, sira, slanikov vzbuja slabosti.
— Oprostitev zemljarine. (»Jugoslovanski kurir« prinaša vest, da bodo kmetje, ki imajo manj od 1000 din katastrskega čistega dohodka, oproščeni zemljarine.
— Otvoritev novega dela moderne I ceste na progi Ljubljana — Bled. Pred j nedavnim je bila izročena prometu betonirana cesta od Kranja do Naklega. Danes pa je bila izročena prometu betonirana cesta od Jeperce do Kranja. Avtomobilisti, če bodo imeli na razpolago bencin, bodo lahko prišli iz Ljubljane na Bled že v 3/« me. Banovina je začela tudi z modernizacijo ceste, ki vodi na Bledu od hotela Toplice mimo hotela Petrana in mimo gradu Suvobora do odcepa ceste v Bohinj in na kolodvor Bled. Skrajni čas je že, da bo ta cesta skozi naš največji turistični kraj tudi na mnogih mestih razširjena. V to svr- j ho je predviden celo 50 m dolg predor, j samo da se odpravijo opasni ovinki. |
— Novi finančni ravnatelj. Po upokojitvi finančnega ravnatelja g. Avgusta Sedlarja je prevzel dne 11. decembra ravnateljske posle in vodstvo dravske finančne direkcije novi ravnatelj g. Josip Mozetizh. Prepričani smo, da smo v novem finančnem ravnatelju dobili zopet osebo, kateri so poznane gospodarske prilike v Sloveniji in ki bo s svojo poznano objektivno presojo našel ono sredino, ki mu bo omogočala zadostiti interesom državne uprave in obenem čuvati gospodarstvo v Sloveniji pred vsako fiskalno pretiranostjo.
— Finančni ravnatelj g. Avgust Sedlar upokojen. Po 35-letnem službovanju
se je bivši finančni direktor g. Avgust 1 Sedlar poslovil od svoje službe in od- i
šel v zasluženi pokoj. Z g. Sedlarjem smo izgubili ne samo vestnega in objektivnega uradnika, temveč tudi odličnega poznavalca gospodarskih problemov Slovenije in velikega zaščitnika naših interesov. Gostilničarstvo dravske banovine je v njem izgubilo veliko podporo, ker se je pogosto obračalo do njega posebno takrat, če ni moglo najti v davčnih zadevah druge odpomoči. G. finančnemu direktorju v pok. Avgustu Sedlarju izrekamo na tem mestu v imenu vsega gostinstva najiskrenejšo za-• hvalo želeč mu, da bi užival svoj pokoj v zdravju in največjem zadovoljstvu mnogo, mnogo let!
— Nabavite si davčne karte za služinčad! Vsak poslodavec, ki ima v službi hišno služinčad deklo, hlapca itd. si mora nabaviti za vsako uslužbeno osebo, ki spada v hišno služinčad, najkasneje do 31. januarja 1940. davčno karto, ki velja za vse leto in za eno osebo ne oziraje se na osebnost, čas zaposlenja in višino zaslužka. Karta stane 50 din in se glasi na ime poslodavca. Plačana davšči-
na se lahko izterja od služinčadi. V kolikor bi poslodavec zamudil nabaviti si davčno karto do 31. januarja 1940., bo kaznovan s petkratnim iznosom vrednosti davčne karte, t. j. z zneskom 250 din in z odpadajočo kazensko takso.
— Zaposlenost gostinskega nameščen-stva v septembru. V septembru t. 1. je padlo število gostinskega nameščenstva za 768 oseb. Tako velik padec v tem mesecu je nastal le zaradi predčasnega zastoja v tujskem prometu.
Trpežna, izdatna in poceni je
LUTZ peč
Lutz, Ljubljana-Šiška tel. 32-52.
smmzmiesBUKaam
— Nova banovinska trošarina na
steklo. 12. decembra t. 1. je stopila v veljavo nova skupna banovinska trošarina na steklo in sicer znaša za luksuzno steklo za 1 kg 0.30 din, za fino steklo 0.20 din za kg, za navadno steklo 0.10 din za kg. Ta skupna banovinska trošarina velja za vso državo in se donos teh trošarin razdeli na banovine po številu prebivalcev proti čemur so slovenski gospodarstveniki često protestirali, ker so skupne banovinske trošarine nepravične, saj zadevajo predvsem one banovine, v katerih je konzum močnejši kot od drugih.
— Uradne prodajne cene špirita. Od
12. decembra t. 1. dalje so določene sledeče prodajne cene špirita: 1. za špirit za pitje, postaja kupca, ekskluzivni skupni davek za 1 hl° 12.80 din; 2. za gorilni 90% špirit, franko postaja kupca, ekskluzivni skupni davek za 1 hi* 9.75 din; 3. za špirit za ojačanje vina za izvoz, franko postaja kupca, ekskluzivno skupni davek za 1 hl° 7.50 din.
— Dražba kožuhovine v Ljubljani.
Kakor vsako leto, bo tudi 22. januarja 1940, to je prvi ponedeljek po sv. Neži, ' v prostorih Ljubljanskega velesejma j dražba kožuhovine vseh vrst divjadi. Na-I ša država je uspela v svojih prizade-' vanjih, da se vzdrži posega v boj in da j ohrani svojo nevtralnost. Po naših pri-/ delkih ne povprašujejo samo vojujoče se države, ampak tudi nevtralne, ker si ne morejo več zagotoviti dovoza iz prekomorskih držav. To velja tudi za kožuhovino, ki so jo prekomorske države v ogromnih količinah dobavljale Nemčiji, Italiji, Angliji, Franciji, Švici, Belgiji, Holandiji, Danski in Norveški. To daje | upanje, da bo letos mogoče plemeniti lovski pridelek primerno vnovčiti. Treba je izkoristiti ugodni položaj, dokler ne bodo organizirani dovozi iz prekomorskih dežel, kajti potem nam bodo zopet uspešno konkurirale prekomorske države. Kdor ima kožuhovino, naj jo pošlje v komisijo lovsko-prodajni organizaciji »Divja koža«, Ljubljana — velesejem. Seveda pa mora biti blago res prvovrstno, ker slabo pripravljene kože samo kvarijo ceno tudi dobri kožuhovini.
— Organizacija zimske vremenske poročevalske službe. Tujskoprometna zveza »Putnik« v Mariboru je zadnje dni razposlala vsem zimskošportnim postojankam, gorskim hotelom in planinskim domovom na Pohorju in v Savinjskih Alpah točna navodila glede poročevalne službe o snežnih razmerah. Ta služba je največjega propagandnega pomena le, če je točna in vestna. Poštna uprava je dovolila za poročanje brezplačne brzojavke na naslov Tujskoprometne zveze
i »Putnik« Maribor, ravnotako železniška uprava za prenos brzojavk po železniškem kablu. Za oddajo poročil so v poštev prihajajoči funkcionarji prejeli od Zveze posebne zadevne legitimacije in brzojavni ključ. Zveza opozarja vsa planinska društva, tujskoprometna društva j ter uprave planinskih hotelov in domov,
| da v lastnem interesu posvečajo vso skrb tej važni poročevalski službi, za katero nimajo zaradi omenjenih olajšav ni-kakih izdatkov. Vremenska poročila se bedo redno objavljala v vseh časopisih v državi in pošiljala v poštev prihajajočim činiteljem v inozemstvu.
Tudi starejši letniki
Hči: Oče, zdi se mi, da bom za gospoda Žirovnika vendar le prestara.
Oče: Kaj še, vinski trgovski cenijo predvsem starejše letnike.
Dober nasvet
Janez: Spomin me zapušča, kaj naj napravim ?
Jože: Dolgove.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
želi vsem svojim gostom Hočevar Franc — gostilna pri „Figovcu“
Ljubljana, Tyrševa cesta 13	Telefon	32-60
Vsem svojim odjemalcem želim srečno NOVO LETO!
Se nadalje priporoča tvrdka „Staklo" - B. TOBER
Št. Vid nad Ljubljano
ŽEL! VSEM SVOJIM CEN J. ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM SREČNO IN VESELO
NOVO	LET
Stališče do naslova „inže-nier - ekonom"
Glavna uprava Zveze inženjerskih društev kraljevine Jugoslavije je na evoji plenarni seji v Beogradu dne 26. novembra med drugim razpravljala tudi o vprašanju, ki ga je sprožila uredba o ustanovitvi visokih ekonomskih komercialnih šol. Po učnem programu teh žol v zvezi z odredbo imajo absolventi pravico do naslova »inženjer - ekonom«. Glavna uprava je smatrala za potrebno, da se zavzame za ukinjenje omenjene odredbe, ker po učnem načrtu za slušatelje visokih ekonomskih komercialnih žol niso predpisani nobeni predmeti, ki i so značilni za inženjerske vede:	niso
namreč predpisane vede, ki na osnovi matematičnih in fizikalnih principov navajajo slušatelje k samostojnemu tehničnemu ustvarjanju. Beseda tehnika se v učnem načrtu ekonomskih komercialnih šol pojavlja samo pri nekaterih premetih, n. pr. pri knjigovodstvu (tehnika knjigovodstva) in podobnem. Elementarno znanje tehnologije in organske kemije pa se zahteva samo v enakem obsegu kakor na trgovskih srednjih šolah.
Glavna uprava smatra, da bo naslov »inženjer« kot pridevek v naslovu absolventov teh visokih šol, ki nimajo ni-kake zveze z inženjerstvom, samo škodil ugledu in družabnemu položaju celega inženjerskega stanu. Razen tega bi utegnila nastati zanj škoda tudi v tem, ker bi bile možne zlorabe, če bi absolventi teh šol iz katerih koli razlogov izpuščali kratico »ekon.«.
Zato je glavna uprava Zveze inžen-jerskih društev kraljevine Jugoslavije zaprosila na pristojnih mestih, da se iz-premeni določilo o uvedbi novega naslova »inženjer - ekonom« in najde drug prikladnejši naslov za absolvente teh visokih šol. S tem bi bila odvrnjena škoda pravim inženjerjem, hkrati pa bi bilo diplomiranim absolventom visokih ekonomskih komercialnih šol v korist, ker bi se preprečilo napačno tolmačenje njihovega naslova, To je vsekakor tudi v interesu njihovega družabnega položaja. Ce so že absolventi šole z značajem fakultete, naj imajo tudi svoj pravilen naslov, ki točno označuje njihov poklic po šolski izobrazbi in po udejstvovanju v življenju.
Glavna uprava Zveza inženjerskih društev kraljevine Jugoslavije
Raznoterosti
x Vzorni hotel na švicarski narodni razstavi. V največjem švicarskem mestu Ziiriehu je bil na narodni švicarski razstavi prikazan vzoren hotel, ki je stal več kot 3,000.000 din. Načrte za ta hotel je izdelal arhitekt O. Dreyer iz Luzerna, kateremu so bili prideljeni še razni hotelirji in restavraterji.
x Kaj donaša Montblanc. V letu 1938. se je povzpelo na Montblanc iz francoske strani 410.000, iz italijanske strani 275.000 in iz švicarske strani 350 000 izletnikov. Ce računamo, da je sleherni od njih potrošil cca 200 frankov, potem je Montblanc donesel 250,000.000 švicarskih frankov.
x V Rimu so podaljšali policijsko nro. Z izbruhom vojne se je znižala policijska ura na polnoč. Sedaj pa se je zopet zvišala na eno uro zjutraj.
x Poenostavitev jedilnih listov. V 6vici in na Madžarskem so zaradi šted-nje z živili poenostavili jedilne liste.
x Najmodernejši hotel na Holandskem. Pred nekoliko meseci je bil v Haagu otvorjen hotel Paulez, ki se smatra za najmodernejši hotel na Holandskem.
x Špageti, makaroni v Italiji. Po najnovejši statistiki je v Italiji 635 podjetij, ki se bavijo z izdelovanjem testenin. V teh podjetjih je zaposlenih nad 18.022 delavcev. V letu 1934. se je izdelalo v Italiji 474.798 ton testenin, v letošnjem letu je poskočila produkcija. V preteklem letu je bilo izvoženih v tujino 25.500 q testenin, v kolonije pa
145.000 q, vse ostalo pa se je porabilo doma.
x Stolica za tujski promet. Na vseučilišču v Bernu v Švici je bila ustanovljena posebna stolica za tujski promet.
x Telefonska služba na Ceško-Morav-skem. Telefonska služba na Ceško-Mo-ravskem je urejena na sledeči način: V krajih, kjer je najmanj 200 naročnikov je nepretrgana telefonska služba. V krajih z več kot 50 naročnikov traja služba od 7. do 24. ure, v krajih z najmanj 21 naročniki traja služba od 7. do 21. ure, v ostalih krajih pa od 7. do 18. ure.
x Jubilej pivovarne v Munchenu. Znamenita pivovarna v Munchenu je slavila pred kratkim 350 letnico svojega obstoja.
x Zim — mesto z največjim tujsldm prometom. Letos si je ogledalo znamenite tvornice tvrdke Bata v Zlinu 50.237 oseb. V tem številu niso vštete razne ekskurzije.
x Koliko vina izvažamo iz Jugoslavije na Češko Moravsko. V letu 1938. smo izvozili na Češko Moravsko 10.651 hi vina v vrednosti 2,816.000 K.
x Skodelica za kavo z zrcalom. Neka kavarna v inozemstvu je vpeljala v svojem obratu skodelico, ki ima na dnu zrcalo. Gost si lahko potemtakem popravi vsak trenutek svojo pričesko.
x Voda kvari zobe. Dr. H. Trendley Dean od zdravstvenega ministrstva v Ameriki je ugotovil, da se zaradi fluo-rina, ki se nahaja v vodi kvarijo zobje.
x Na Bolgarskem so dobili zakon o turizmu. Bolgarsko železniško ministrstvo je izdelalo načrt zakona o tujskem prometu na Bolgarskem. Ta načrt predvideva tudi ustanovitev posebne tujsko prometne pisarne, ki se bo nahajala pod nadzorstvom tega ministrstva.
Prijateljem dobre vinske kapljice!
Ako ljubite dobro kapljico in želite imeti nemoten užitek, pridajte vinu približno tretjino Rogaške slatine »Tem pel«. Okus bo
popolnejši in —
Rogaška slatina ima še to prijetno lastnost, da prepreči neprijetne posledice kakor glavobol, zgago, želodčno kislino itd.
Vzemite torej k vinu vedno Rogaško slatino »TEMPEL«!
Vesefe 6ožične praznike in srečno 7?ovo fefo želimo vsem svojim cenjenim gostom in odjemalcem	
Na — Na Rosenwirth Karl in Angela Ljubljana, Tyrševa cesta	Tonejc Anton in Terezija Kavarna »Evropa« Ljubljana, Tyrševa cesta
Izlakar A. restavracija »Pri šestici« Ljubljana, Tijrševa c. 8	Teodor Korn- (prej Henrik Korn) Ustanovljeno 1862 Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar, instalacija vodovodov in centralnih kurjav. Naprave strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Ljubljana, Poljanska c. 8
Nova omejitev prometa z motornimi vozili
1 Ministrstvo za trgovino in industrijo ter finančno ministrstvo sta izdala nove poostritve v svrho štednje z bencinom.
Do nadaljnega je uporaba zasebnih potniških avtomobilov in motornih koles v medkrajevnem prometu, ki je vzporeden z železniško ali avtobusno progo prepovedana. Za vzporedno se bo smatrala tista proga, ki kot odhodna ali končna postaja veže kraje, ki leže ob železniški ali avtobusni progi in gre prevoz skozi kraje, ki so v oddaljenosti po 15 km od železniške oz. avtobusne proge. Ta prepoved ne velja za avtotaksije.
Nadalje je prepovedana uporaba zasebnih potniških avtomobilov in motornih koles v lokalnem prometu od 21. ure zvečer do 7. ure zjutraj. Uporaba potniških vozil se mora začeti od 6. ure zjutraj in se končati ob 21.30. Avtotaksije in avtobuse ne veže ta prepoved. Kot lokalni promet se smatra promet v občinskem rajonu in v oddaljenosti 15 km izven področja občine.
Prepovedana je uporaba potniških avtomobilov in motornih koles na prvi in drugi dan katoliških in pravoslavnih praznikov in tudi na praznične dni, ko so trgovine po določbah uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin in obrtniških delavnic zaprte ves dan. Ta prepoved velja od 24. ure prejšnjega dne in traja celih 24 ur. Prepovedana je tudi uporaba avtomobilov in avtobusov v svrho prireditve izletniških voženj.
Vsako potniško motorno vozilo, ki opravlja promet v prepovedanem času morajo nositi na zaščitnem steklu objave, da je uporaba dotičnega vozila dovoljena.
Prekrški te uredbe se bodo kaznovali z denarno kaznijo do 5000 din in z zaporom 30 dni.
i/ if1 fr® 'V
Tiha noč — sveta noč!
Prav resen nasvet
Casi, v katere hitimo nam ne obetajo ničesar dobrega. Sleherni dan čujemo, da se bodo uvedli novi in povišali stari davki. Cene se dvigajo in je navadnemu človeku nemogoče vsaj približno ugotoviti ali bo kaj zaslužil ali nič. V obrti ne poznamo reda. Sušmarstvo se širi bolj in bolj, odpomoči pa ni od nikoder. Vse to so pojavi današnjega časa in bodo še v večji meri znak prihodnjosti.
Zaradi tega priporočamo gostilničar -stvu temeljito izpraševanje vesti v koliko je danes kmečka gostilna še donosna in v koliko ne životari od dohodkov kmečkega gospodarstva. Izračunajte, koliko plačate na leto davkov, taks in drugih sličnih drobnarij, k temu prištejte radi varnosti za točnost kalkulacije še 50%, na drugi strani pa si zabeležite v preteklem letu izvršen promet. Na ta način boste najlažje prišli do prepričanja, da so danes majhne podeželske gostilne gostilničarjem le v gospodarsko škodo in v nobeno korist. Bolje je imeti
Kupujte prvenstveno pri tvrdkah, ki oglašujejo v listu, ker s tem podpirate svoje stanovsko glasilo!
zdravo kmečko posestvo, ki uživa in bo uživalo dokler bo obstojala naša država vsakršno zaščito, kakor pa se ubijati s slabo obrtjo, ki srka življenjske sokove iz kmečkega gospodarstva in ga ugonab-Ija. To premišljevanje naj se ne smatra za neoptrebno, ker je dolžnost vsakega pravega gospodarja, da napravi na koncu leta obračun svojega dela.
Zato odjavite nedonosne in odvišne gostilne in se ne ozirajte na nasvete drugih. Izgovor, da morajo gostilne vendarle kaj donašati, ko pa se otvar-jajo v tako velikem številu novi obrati je slaba tolažba. Vsak pozna le svoje prilike in vsak se naj briga le za svoje gospodarstvo, ker je drugače zdrava presoja lastnega položaja nemogoča.
S nedonosnimi gostilnami torej proč, da ohranite vsaj kmečko gospodarstvo!
Velemestne ulice dandanes res niso več varne za pešce.« — Imate prav. Povsod, kjer hodimo ali stojimo, srečujemo upnike.«
Točilna taksa za I. polletje se mora plačati najkasneje do 31. januarja 1940
Vladimir Regally:
Gostilničar in naš tuiski promet
Gostilničar is tisti, ki zlasti na deželi našemu tuisk. prometu in našemu prestižu lahko koristi
sežnejši propagandi in kljub prirodnim prednostim, ki jih imajo slovenske pokrajine, ne mogel razviti. Prikupnost gostinskih obratov je torej glavni pogoj za uspešen razvoj našega turizma.
Enako je s prehrano tujcev. Ce bi ne bili naši gostilničarji glede hrane in snage na tako dobrem glasu, glede uslužnosti, postrežljivosti, poštenosti in gostoljubnosti pa na naravnost pravljičnem, bi ne zalegla nobena propaganda. Tujce bi od nas odvračale neurejena gostišča, in je torej čisto jasno, da so gostilničarji v resnici steber našega tuj-
kmete, da si vzorno urede svoje hleve in da z mlekom postopajo na način, ki ustreza vsem zahtevam sodobne higiene in zdravstva. Ce kmet tega ne stori, ampak opravlja molžo na nehigieničen način, mu gostilničar lahko odkloni dobavo. Ker kmet ne bo hotel izgubiti dobrega odjemalca, bo z vsemi živalskimi proizvodi, ki jih dobavlja gostilničarju, postopal tako, kakor gostilničar zahteva. O vzgojni vlogi gostilničarja v tem pogledu ni potrebno še posebej razlagati.
Prav tako kakor pri mlekarju, lahko gostilničar postopa tudi pri mesarju ali
'v	:	^7	"
^	••'.•Ja
• K' •
Marsikdaj slišimo očitke, da je delež, ki ga imajo gostilničarji pri našem tujskem prometu, sebičen in samo čisto dobičkaželjen. Celo v listih smo brali že večkrat, da so gostilničarji na tujskem prometu samo poklicno zainteresirani. Javnost jim torej ne pripisuje tiste pomembne vloge, ki jim po važnosti njihovega poklica gre, še manj pa priznava, da je prav gostilničar tisti tihi posredovalec, ki skrbi, da so dohodki od tujskega prometa enakomerno razdeljeni na vse: na peke, mesarje, mlekarje, trgovce z vinom, mizarje in druge obrtnike, čijih proizvodi so namenjeni prehrani tujcev in opremi gostinskih obratov. Ljudje se torej skoraj nikoli ne po-globe v bistvo gostilničarskega poslovanja in smatrajo, da je gostilničar samo takšen, da spravlja v svoj nenasitni žep mastne dobičke od našega tujskega prometa. Pozabljajo pa naposled tudi to, da je prav gostilničar tisti, ki v prestižnem pogledu lahko najbolj vpliva na druge obrtnike in kmete, ki oddajajo gostilničarjem svoje proizvode za prehrano gostov.
Ce se tudi samo površno poglobimo v bistvo gostilničarskega poklica, moramo odkrito priznati, da gostilničar prav za prav ni proizvodnik — svet pa je ustvarjen tako, da povsod največ zaslužijo proizvodniki —, ampak je predvsem predelovalec in posredovalec. Kdor pozna gospodarski ustroj, pa mora priznati, da predelovalec ali posredovalec nikoli ne more imeti tistega dobička, ki, ga ima sam proizvodnik. Gostilničar torej nikakor ni zavidanja vreden poklic, saj gostilničarstvo ne prinaša obilo dobička, kljub temu pa je prav ta stan davčno najbolj obremenjen. Gostilničar je samo razprševalec, ki pri vseh drugih slojih kupuje, kupljeno predela in proda svojim gostom. Brez velikega dobička. Saj more uspevati samo v primeru, če njegove cene ustrezajo gostom! Pri vsem tem ne smemo pozabiti bistvenega: pred tujci zastopa našo moralo in naš prestiž prav gostilničar, ker so zlasti za tujce gostinski obrati naj-vernejše izpričevalo našega reda, naše gostoljubnosti in naše kulturne stopnje.
Morda bo kdo zmajal z glavo in pomislil, da je ta naša trditev pretirana. Kaj lahko je dokazati, da ni.
Prvi vtisk, ki ga dobi tujec, ko pride v neznan kraj, daje gostilna. Ce je gostinski obrat lepo urejen, če je vse snažno in domačno, bo tujec čisto zanesljivo j zadovoljen in rad bo ostal v naših kra- j jih. Sama priroda ni vse. Lepota naših ! krajev je samo predpogoj, da se pri nas sploh more razvijati tujski promet, glavni pogoj za uspešen napredek našega tujskega prometa pa je naše gostinstvo. Ce ne bi bili naši gostinski obrati urejeni tako vzorno, kakor so, bi se tujski promet pri nas kljub najob-
Državljanske vojne je bilo konec. Njenega očeta in brata so ustrelili Mala Ines pa je šla sama proti divji Sierri. Z nabitim revolverjem in s srcem, prekipevajočem od želje po maščevanju . . .
To je bile v neki mali republiki Južne Amerike, ki je komaj zaznamovana na zemljevidu in kjer nastajajo vsake dve leti ali tri revolucije.
Vselej je na kopice mrtvih in ranjenih, vdov in sirot, vselej, in potem je mir, dokler ne pride kakšen nov diktator in ne dvigne novega upora. Ta nesrečna dežela se je vsega že navadila. Ce so se vojaki napili preveč pulke, pijače, narejene iz kaktusovega soka in alkohola, so začeli takoj vleči revolverji izza pasov in kričati: »Smrt nasilniku!« in novič se je začela borba.
To pot pa so trajali boji dalje kakor navadno. Ljudje so več streljali. Več so kričali in dosti krvi je preteklo po ulicah mesta do kmetij na deželi.
Ines Ramires, pogumno dekle, ki se je borila kakor moški med uporniki, je tudi padla v ujetništvo. Tam se je našla s svojim očetom in bratom v smrdljivi ječi, kjer je bilo na stotine ujetnikov. Nekega dne so odvedli brata in ni se več vrnil. Ustrelili so ga. Potem je
skega prometa, hkratu pa moralno zanj najbolj odgovorni.
Naš namen ni, da bi razlagali o dolžnostih gostilničarjev. Naša javnost predobro ve, da je ta stan pri nas res na višini in da se v polni meri zaveda svoje velike odgovornosti pred nami in pred tujci. Poudariti hočemo nekaj drugega: vzgojni vpliv, ki ga imajo gostilničarji na najširše sloje.
Gostilničar je tisti, ki posreduje med proizvodnikom in potrošačem. Gost ne vidi proizvodnika. Vidi zmerom samo posredovalca - gostilničarja, in samo njega obdolži vsakega nereda. To naj bi dalo gostilničarjem pobudo, da svoje poslanstvo izpopolnijo še v drugo smer: vzgojno na proizvodnike.
Gostilničar se zlasti na deželi mora zavedati, da hodijo ljudje po svetu z očmi, odprtimi na stežaj. Gostilničar kot najboljši odjemalec lahko vpliva na
tudi njen oče prišel na vrsto. Njega in hčer so kmalu odvedli na bojišče in gledati je morala, kako so ga ustrelili. Vsa ubita od bolečine in sovraštva se je mučila, da bi si zapomnila obraze morilcev, in ko jih je z nadčloveškim trudom opazovala, je njen oče padel prerešetan od krogel.
Med tem pa se je vojna končala. Soln-ce je spet sijalo nad mestom, — mir je prišel v človeška srca. Borci so spet pustili puške in vsakdo se je lotil svojega dela. Ines Ramires pa hudih dni ni mogla pozabiti. Prišla je iz ječe, v nedrju pa je skrivala košček papirja in na njem je bilo napisanih šest imen. Sest imen morilcev njenega očeta. Za vsakega izmed njih je bila doba klanja že končana. Zanjo se je šele začela.
Bilo je pet vojakov, navadnih prostakov, eden pa je bil podčastnik, »alfe-res«. Ni bila težavna naloga najti šest ljudi v tako majhni državi, zdaj, ko so se lahko brez strahu vsi javno kazali.
Toda že pri prvem poizkusu je naletela na težave. Trojice ni bilo treba več iskati, ker so bili že mrtvi. Padli so pri zadnjem napadu na prestolnico. Ameri-go Barna je bil sklep, ker ga je nekdo s j kislino polil po obrazu. Ostala sta še Batista Pardo in »alferes« Morenito
peku. Naše mesnice še ne ustrezajo povsod vsem higienskim predpisom. Posebno na deželi, kjer ni primitivno samo klanje in čiščenje zaklanih živali, ampak tudi sama prodaja mesa. Ce bo gostilničar kot največji odjemalec zahteval od mesarja, da uredi svoje trgovske prostore na primeren način in onemogoči muham in mrčesu dostop do mesa, se bo mesar rad uklonil. Cesar ne dosežejo predpisi in postave, lahko doseže gostilničar. Z dobro besedo in z dobrim vzgledom bo dobro vplival na vso vas in tako tudi v tem pogledu v veliki meri koristil ne samo vasi sami, ampak sploh našemu prestižu in našemu ugledu. Tujec, ki bo videl, da pri nas niso lepo urejeni samo gostinski obrati, ampak tudi vsi drugi, ki imajo s tujskim prometom posredno ali neposredno zvezo, si bo to zapomnil in po vsem tem bo cenil našo vrednost.
Andreu, tisti, ki je velel streljati in po-j tem nesrečnemu donu Ramiresu pre-| strelil glavo z revolverjem, da konča njegove smrtne muke.
Batista ni mogla najti. Kakor bi ga bila zemlja požrla. Ines je sklenila, da ga bo za enkrat odložila in da bo najprej poiskala Morenita. On je bil prav za prav glavni krivec. On je vodil morilce njenega očeta, on je izrekel strašni ukaz. Sicer pa Andreu ni bil prav nič več kriv kakor drugi. Obsodba ni bila njegovo delo, a hči ustreljenega plemiča je videla samo njega, on je bil orodje, roka, ki se je dvignila, da zada njenemu očetu smrt. Zlasti Ines ni mogla pozabiti tistega poslednjega; strašnega »dejanja usmiljenja«. Mora ga najti!
Izvedela je, da je ta Morenito Andreu, ko je odložil orožje, zapustil vojašnico in se vrnil na svoje posestvo nekje v hribih. Računal je, da ga bodo tako najprej pozabili, zlasti zaradi tega, ker so bili ljudje zdaj željni miru.
Niti mislil ni na Ines, ki je nekega dne, zvesta svoji prisegi, vzela mulo in na njej odjezdila v hribe. Na Ines, ki je nosila s seboj nabit revolver.
Tri dni je morala jezditi in počivati, da je naposled prišla v bližino kraja, kjer je imel Andreu svojo farmo. Po
Podobno kakor pri mlekarju ali mesarju, lahko gostilničar postopa tudi pri dobavitelju sadja, vina in drugih živil ali pijač. Ce bo na primeren način povedal kmetu, zakaj ne more od njega prevzeti vina in kako je treba urediti kletarstvo, da bo vino res dobro, bo s tem čisto zanesljivo dosegel več kakor vsa predavanja in praktični kurzi, ki jih prirejajo najrazličnejše ustanove in oblastva. Odjemalec je tisti, ki lahko najbolj vpliva. Gostilničarji se morajo tega zavedati in od vseh svojih dobaviteljev odločno zahtevati prav to, kar od njih zahtevajo gosti. Nihče naj ne misli, da je s strani gostilničarjev vse to samo neposredno nadlegovanje preprostih ljudi, pa naj si bodo obrtniki ali kmetje. Zavedati se moramo odgovornosti, ki jo za vse nas pred tujci nosijo gostilničarji in jim zaradi tega tudi v polni meri moramo priznavati njihove pravice in upravičenost vseh njihovih zahtev.
Ce bodo naši gostilničarji s svojimi dobavitelji postopali tako, kakor smo pravkar omenili, ne bodo koristili samo sebi samim, ker si bodo s tem zajamčili čim boljšo kakovost potrebnih vinogradniških ali kmečkih pridelkov, ampak bodo koristili nam vsem, vsemu našemu gospodarstvu.
Biti strog predvsem do samega sebe in do vseh tistih, ki jim daje zaslužek, naj bo prvo gostilničarjevo geslo.
Ne podcenjujmo torej vloge naših dobrih gostilničarjev v našem javnem življenju, ampak jim odkrito priznajmo njihovo veliko vlogo pri naši splošni in turistični morali in pri našem prestižu.
Brez potrebnega uspeha bomo prirejali še tako atraktivne prireditve, če ne bodo kot zmerom tihi, najskromnejši sodelavci na svojem mestu tudi nafti gostilničarji. Zavedajmo se vseh težav, s katerimi se bore, ne branimo se njihovega sodelovanja v naših tujskopromet-nih in drugih društvih, sprejemajmo jih zmerom z odprtimi rokami in bodimo jim hvaležni za njihove nasvete, saj so prav oni tisti, ki so s tujci, gosti naše dežele, v stalnem in neposrednem stiku. Oni najbolj poznajo želje vseh naših gostov, oni so tisti, ki poslušajo njihove pritožbe in ki morajo prvi poskrbeti, da vzrokov za pritožbe ne bo več.
Prav tako, kakor imajo gostilničarji pravico zahtevati od najširše javnosti, da prizna njihove napore in njihova stremljenja, ki so nam vsem v prid, pa ima tudi javnost pravico zahevati od gostilničarjev, da izoplnjujejo svoje naloge tako, kakor velevajo načela tega stanu. Ce bodo gostilničarji s svojimi dobavitelji postopali tako, kakor smo s kratkimi primeri razložili, bodo odpadli izgovori na mlekarja, mesarja, peka ali vinogradnika. Slabega mleka gostilničar gostom ne sme nuditi, prav tako ne slabega mesa ali kruha. Kakor so gosti
jarkih in po blatu se je mučila. Jeza je vrela v njenih žilah.
Na vsakem koraku se je čutila državljanska vojna. Ceste so bile razrite. Ta in tam so se še videle razvaline majhne farme, ob cestah pa so ležali raztrgani, umazani klobuki. Ines je vse to gledala in srce se ji je stiskalo od sovraštva. Zdelo se ji je, da vidi za drevjem sence vojakov, ki dvigajo puške. Groza strahot, ki jih je preživela, dvojna družinska tragedija, — vse to jo je preganja-
lo.	Kamorkoli je šla, povsod je videla sledove pokolja in opustošenja. In ob misli na vse to je vselej dvignila glavo in začela sanjati o maščevanju. Se malo, in prišla bo na cilj. Dosti je preživela, — strahota in beda sta padli nanjo, toda še zmerom je bila tisto hrabro, neustrašeno dekle, ki je držalo puško v nežnih rokah. Niti zdaj ne bo zadrhtela njena roka.
Med tem pa se je povsod na polju začelo delo. Tam je jug. Ni snega pozimi, kakor pri nas. Gledala je porumenele kaktuse na zemlji, ki je bila rdeča kakor kri, od rastline do rastline so hiteli črnci z motikami in sekali na pol gnile veje, ki so jih nato spravili na vozove. Tam so čakali vpreženi potrpežljivi voli z ogromnimi rogovi. Z votlimi tr.-itik„mi so delavci iz listja srkali sok. Deiali so novo pulko. Nad vsemi temi ljudm:, ki
Božično maščevanje
itiri kratke Iz vinskega hrama
Sedeli smo v vinskem hramu na Bizeljskem. Kupčija je bila že opravljena — prosim vas, kdo bi se pa kaj dolgo obotavljal pri letošnjem izvrstnem pridelku! — in tako se je za srečen likof lesketalo rujno vinčece v naših kozarcih.
Tam zunaj je bilo že hladno. Toda, ali menite, da je v času, ko se jesen že nagiba v zimo, pusto v vinskih goricah?
Ne, gorica ima svoj čar vse leto. Res je, zdaj ne odmeva več veselo petje delavcev, zato pa se po sklenjenih kupčijah in ob praznikih oglaša iz hramov petje in smeh, tako redek in tako drag, v današnjih hudih dneh.
Sedeli smo torej, razvezal se je jezik in vrstile so se zgodbe, tiste ljubke, mične prigodbe, ki morajo biti povedane v pravem razpoloženju. Z njimi je prav tako, kakor z našim žlahtnim vinom. Ce ga piješ v hramu, te vedri, v nos ti sili njegov pršeči vonj, srce ti ogreje, duha ti bistri in jezik razveže. Duhteče je kakor šop razcvelih rož. Pozneje pa marsi-kod izgubi svoj čar. ... Da, tako je tudi s temi zgodbami iz naših hramov. A naj bo, tri ali štiri vam vseeno vržem na papir, kakor sem jih bil slišal.
I.
Ni greh, če se ljudje krepijo z dobro domačo kapljico. »Pij vino svojega do-
etrogi do njega, naj bo strog tudi gostilničar, ko prevzema za obrat potrebna živila. V teh časih, ki jih preživljamo zdaj, se vsakdo bori za zaslužek. Prav zaradi tega so ti časi najprimernejši, da vzgajajo gostilničarji svoje dobavitelje in zahtevajo od njih tisto, kar od gostilničarjev zahevajo gosti.
Kmet proda rad, toda vzgojiti ga je treba, kako naj postopa s svojimi pridelki. Enako rad proda vinogradnik svoje vino, pek svoj kruh in mesar meso. Gostilničar lahko vpliva na vse, vse lahko vzgaja in vsej vasi prinaša blagostanje. Ce se bodo gostilničarji zavedali te svoje odgovornosti pred nami in pred tujci in tudi vseh svojih, včasih sicer res težavnih nalog, bodo po svoji vrednosti in po svojem vzgojnem delu na naši deželi res lahko dosegli tisto mesto, ki jim po važnosti njihovega poklica pripada.
tudi če bi imeli spočito mulo, ne bi prišli. Glejte, mrak se že spušča.«
Potem je prišel nekdanji podčastnik s težkim bremenom drv na ramah. Vrgel je svoj težki sveženj pred vrata in se obrnil k obema ženskama. Ni nosil več uniforme, toda Ines je takoj spoznala človeka, ki je tako hladnokrvno ubil njenega očeta. In vsa se je stresla. Pobiti ga moram kakor psa!
Mlada žena se je obrnila k svojemu možu:
»Tujka, ki je zašla ... Pred nočjo je še hotela priti do Earraca. Ubogo dekle — saj danes nikamor več ne mor* priti, kaj ne, dragi?« j	»Ne. Ne more. Nemogoče je.«
;	(O, ta glas, glas, ki je zaklical: »Ver
j je pripravljeno... Streljaj!«)
In ta glas je nadaljeval:
»Niti izkušen moški, tihotapec, ki dobro pozna hribe, se ne bi upal iti dalje. Ne izzivajte božje dobrote! Ob poti je vse polno prepadov, povsod prežita na človeka nesreča in smrt. Ostanite to noč pri nas, sprejmite najino gostoljubnost, čeprav ne bo mogla biti velika. Jutri, ko se vam bo žival odpočila in nakrmila, boste lahko že na vse zgodaj odšli.
Kaj? Ta preprosti in gostoljubni človek, ki se ji tako prijazno smehlja ,in ji ponuja prenočišče, naj bo tisti... Prijelo jo je, da bi planila i nadenj in za-
so bili še bledi od jetniškega zraka, pa se je smejalo vedro nebo kakor sinje otrokovo oko.
V daljavi so gore,, gore, kjer se skriva okrutni Morenito. Takšne .n m solncu kakor zid iz ametiska, kakor da so zavite v vijoličaste meglice. In nad njimi se lesketa večni sneg, kakor da plava v sinjih, prozornih višinah.
Ines Ramires je opazovala lepoto okoli sebe in vzlic svojim mračnim mislim se ni mogla otresti sladkosti zimskega dneva. Za strašnimi dnevi, ki jih je b'la preživela v ječi, je zdaj prvič občutila, da je svobodna. Neizrecna je bila v tem, da se je lahko brezskrbno zibala v sedlu in da ji nihče ni zastavil poti z zasovraženim vprašanjem: »Stjj, kdo si?« in z nabito puško. Gledala Je, kako njena mula striže z ušesi in preganja komarje, in primerjala je te Živah le kretnje z pomladnim zibanjem lastavk na brzojavnih žicah. Tedaj je iznen.i la začutla, da jo je proti njeni volji omamil mraz, da ji srce razbija od ra:!n.-^ , ker je mlada. V ostrem zraku je trepetala lepota, prošnja za odpuščanje ... Ines se je zdrznila in izpodbodla z ostrogo poslušno mulo, da je zaječal i. Zaprla je oči in ušesa pred vsiljivimi čari zime, pred upornim glasom, ki je v dna njene dušo budil usmiljenje. In šla j? trdovratno dage.
Tretji dan je pod večer prišla Ines do kraja, kjer je prebival njen sovražnik.
Na dnu majhne doline je bila hacien-da ... Siromašna koča, pokrita z i dečo opeko, se je naslanjala na hrib ki je bil ves razkopan od potokov. Koča je čepela na majhni livadi in na travniku se je pasel utrujen konj, privezan za sprednjo nogo.
Koča je bila videti zelo borna. V bližini ni bilo niti enega drevesa, ki bi poleti dajalo senco. Poleti morajo tu ljudje umirati od žeje, je nehote pomislilo dekle. Toda takoj je skomignila z rameni. Kaj jo to briga? Kaj jo briga, če živi lastnik te koče v bedi, ko ga ona vendar hoče ubiti. Spet je prijela za orožje, kakor bi se hotela prepričati, ali je še tam, kjer mora biti.
Ines je imela dovolj časa, da vse pre-; misli. Morenito Andreu je nedvomno ne bo poznal. Saj je bila samo ena izmed mnogih ujetnic. Morda pa se mu bo zdelo sumljivo, kaj išče ona tu, tako daleč v gorah? In danes, ko se bliža sveti večer. Ali naj gre k njemu in ga naravnost napade, ali pa naj potrka na h šna vrata in se smeje opraviči, da je zašla, ker potuje brez vodnika. In potem? Potem ... To bo v trenutku opravljeno. Samo revolver mora potegniti.
Bled dim se je dvigal v lahnih kolobarjih iz podprtega dimnika. Le naprej! Morenito je v brlogu. Se malo, in sliša-
la bo njegov glas: »Kaj pa iščete? Kdo pa ste? Streljal bom!«
Ines je napeto čakala na ta klic, toda nihče se ni oglasil, ko je obstala pred vrati iz neobtesanih desk.
Na prvi klic — kakšno iznenadenje —• so se vrata odprla. Prišla je mlada žena s črnimi, kuštravimi lasmi in voščeno rumenim obrazom.
V rokah je držala dojenčka in nekaj umazanih otrok se je lovilo za njeno krilo. Radovedno je pogledala tujko. In prijazno pozdravila:
»Alabado sanetisime sacramento, se-norita!« (Naj bo hvaljen presveti zakrament, gospodična!)
»Por siempre!« (Za zmerom), je ušlo dekletu.
Potem je obstala kakor okamenela. Na to niti mislila ni, moj Bog!
»Kaj želite?« je vprašala mlada žena, ki je zastonj čakala, da bi Ines kaj reiiia.
»Ali ste vi senora Andreu?«
»Da. Moj mož — saj iščete njega? — po ra drevje v gozdu. Pri nas so hladne noči. Posebno zdaj okoli božiča. Počakajte, takoj ga bom poklicala ...«
»Zašla sem na teh prokletih cestah. Ali bi lahko prišla v Barraco še pred nočjo ?«
»Kje pa! Saj je to še pet ur daleč, in
mačega kraja!« je zapovedal že umni francoski pisatelj Leon Daudet. Toda vse kar je prav. Ne gre, da bi pijanci razgrajali v gostilni blizu cerkve, kadar vršijo duhovni gospodje opravilo. Rajnki lavantinski vladika Anton Martin Slomšek, ki ga bomo za svetnika častili, ni bil licemerec, da bi se branil vinske kaplje. Na Bizeljskem je bil za kaplana, tu nam je zaokrožil najlepše zdravice. Radi so ga imeli Bizelanci, vabili so ga na krste in svatovščine, na sedmine in v hrame. Toda spodoben, kakršen je bil, ni mogel trpeti, da bi mu farani vinjeni prihajali pred farno cerkev in da bi rajši zavili v oštarijo kakor k službi božji. Razmišljal je, razmišljal in nazadnje našel zdravilo.
Stopil je Anton Martin v nedeljo na prižnico. Pogledal je po cerkvi, cerkev je bila polprazna. Se pravi, žensk je bilo zadosti, le moška stran je zevala praznine. Pa odmoli Anton Martin svojo priprošnjo sv. Duhu, vstane, se pokriža, pogleda po cerkvi, sname biret, ga dvigne z desnico in začne prepevati kakor da je na samotni cesti, ne pa na leci. Prepeva, zateglo prepeva:
Jaz pa poli ček se rada imava.
Brumne ženice se spogledajo. Gospod kaplan še nadalje vleče svojo pesem na prižnici. Nekdo plane iz cerkve: »Gospodu se je zmešalo!«
Iz gostiln, iz hramov ubirajo krake možje in fantini, ki so se zasedeli pri poliču. Pri vratih je gneča, vse tišči v cerkev. Gospod Anton Martin vihti bi- j ret, prepeva o poličku, zateglo se vleče njegova pesem.
— Jaz pa poliček se rada imava ...
Gospodu se je zmešalo! ... Gospodu
se je zmešalo! ...
Zdaj je cerkev polna in zdajci neha gospod Anton Martin prepevati, kakor bi odrezal. S pestjo udari po leci in zarohni:
— Ali ste me čuli ? ... Tako prepevajo pijanci po oštarijah in hramih, namesto da bi poslušali božjo besedo ... Jaz pa poliček se rada imava... ta vam je ljubša kakor evangelij svetega Marka ali Janezovo razodetje, kaj ne? Toda, povem vam, ne boste mi poslej več posedali pri pijači, kadar se v cerkvi oznanja božja beseda! —
Tako je rekel gospod Anton Martin, odmolil in srdit odšel s prižnice.
Bil je kakor prerok. Nikoli več mu ni bilo treba prepevati na prižnici. Zato pa se je poslej še tem rajši poveselil pri dobrem bizeljčanu, kadar je bil pravi čas za to. Ko je zapuščal Bizeljsko, so farani jokali. Za vse čase pa sta ostali med Bizelanci in med vsemi Slovenci zdravici o trsku za hramom in o tem, kako Slovenc Slovenca vabi, če se mu piti ne gabi. In s slednjo zdravico nam je ostal tudi modri Slomškov nauk, všečen gostilničarjem, še bolj kakor gostom: »Po pameti ga pijmo!« ...
II.
Brežiški gospod dekan Matej je bil j duhovit in vesel mož. Ni maral hrupnega humorja, le takole v družbi se je rad vselej na svoj način pošalil in koga podražil. Ni se branil dobre kapljice, kako bi to tudi bilo mogoče v Brežicah, kamor se stekajo najboljši viri z vsega \ našega dolnjega Posavja, od Sromelj in ' Pišec tja notri do Bizeljskega. Ni bilo j družbe, v kateri gospod dekan ne bi bil poskrbel za zabavo. Nekoč se je pa le zgodilo, da je sprožil tudi cel hudournik grenkih solz.
V veliki premožni fari ob Savi so praznovali znamenit praznik. Bili so povabljeni poleg številne duhovne gospode z gospodom dekanom na čelu, tudi veljavni možje iz občin, vsi cerkveni klju-j čarji, pevci, — da, res kar velikanska j je bila družba, ki je sramežljivo vesela i posedla za dolgo mizo v župnijski obed-nici. Domači župnik, ves prijazen in na-smehljan, se je sukal zdaj okrog gostov, zdaj po kuhinji, vse polno je imel opravkov in skrbi, da ne bo juha presoljena in da kak gost ne bo zeval pri prazni čaši. Ko pa je gospod župnik spet šinil k točajem v klet, vstane za mizo gospod j dekan Matej in pravi:
Veste kaj, spoštovana družba? Tole vam zapovem: zdaj prevzamem jaz komando, — da mi nihče izmed vas ne črhne, samo jaz bom govoril! Prosim, ubogajte, dokler ne dam odveze, nakar boste lahko spet čenčali in tudi kakšno zapeli. Torej, prosim, molk! — -—
Župnik - gostitelj se je tisti mah vrnil iz kleti. Zdaj so začele kuharice nanašati na mizo, prijazno se je kadilo iz belih skled, razpostavljenih po dolgi mizi. Gospod dekan je odmolil, potem so začeli zajemati. Mrtvaška tišina... Gospod župnik je pogledoval poiez in po dolgem. Prej tako jasno čelo se mu je začelo mračiti. Kaj pa to? la j se je zgodilo ? ... Vljudno je prisedel h gospodu dekanu, si razgrnil servijeto in se zaupno nagnil k gospodu dekairi: »Prečastiti, vam je morda juha premalo slana? Ali presoljena?«
Gospod dekan je našobil usta in od-mrrnral:
»Nu ... mmm, že gre.«
Gospod župnik pokonci! Salament, o pa že spet kuharice narobe obra :a;e ponve in piskre. Planil je v kuhinjo: »Kako pa ste kuhale ? ... Gostje se drže kakor mile Jere, gospod dekan ne rečejo ne bele ne črne, — kaj pa je, kakšnega zlodja ste zmešale?«
Kuharice so ostrmele. (Vrhovno poveljstvo je imela sama župnikova sestra Katra.) Od vneme in vročine pordeli obrazi so bili zdaj prepadeni, nato spet zaliti 3 pravcatim vročičnim valom. Kuharice so se spogledovale, nobena ni vedela povedati, kaj je narobe. Zdaj so začele na pladnje brž nakladati pečenko, da se popravi zamera po juhi.
In ko je bila pečenka na mizi in 30 si gostje — še vedno molčeči kakor trapisti — dobro obložili krožnike, je go-! spod župnik spet vdano prisedel h go-! spodu dekanu in se trudil, da razveže pogovor (saj je zadrega bila že mučna in pekoča):
»Prečastiti, ne vem, če ste izbrali pravi kos ... prosim, morda rajši tega .. ali pa tistega... ali vam ne tekne ? ... Kaj pa je ... Ali je kaj narobe?«
»Nu . .. mmm ... že gre ...«
To je obupno, saj pravim — je vzro-jeval gostitelj) — človek bi se raztrgal! Tako je treba zapiti zdaj v kleti zdaj v kuhinji in še ga te prešmentane kuharice kako polomijo... Nu, jim že pokažem !
Srdit kakor sam Mojzes s Sinajske gore je gospod župnik planil v kuhinjo in je ošteval kuharice, da si niso vedele pomagati iz zadrege z ničemer drugim, kakor z najučinkovitejšo žensko obrambo: začele so ihteti. In so ihtele in tako izpričevale svojo nedolžnost in jezo, da se je čulo skozi pol priprta vrata tudi v obednico.
spletal zdravico, da je prevpil vse ihtenje v kuhinji:
» ... in zato velja ta moja prva čaša našemu dragemu gostitelju, gospodu župniku... in jo izpijem v dušku, ker sem se doslej nekoliko pomudil, obotavljaje se s pijačo pri tako obilni pojedini.. . in si brž natočim novo čašo te žlahtne pijače in jo v dušku izpijem na zdravje naših pridnih kuharic ... Kje pa so? Sem pred naša obličja, grešne ženske iz kuhinje!«
Ze je bila vsa družba pokonci, že je vstopil gospod župnik in je kar bled od presenečenja obstal pri vratih, potem pa je zavpil v kuhinjo:
»Je že vse dobro!... Kaj pa tulite, babnice neumne! Notri, brž notri, gospod dekan vam nazdravljajo...«
Menda še ni bilo v tem lepem posavskem župnišču toliko hrupnega smeha, kakor tistikrat, ko so vstopile v obednico objokane kuharice s Katro na čelu. S
Ne, zdaj je bila pa stvar preresna. Ze se je dvignil gospod dekan, že je imel v rokah čašo rubinastega, zdravega vinčeca, že je s svojim gromkim glasom
predpasniki so	si brisale	oči,	z	desnico
pa so sezale po	čašah, ki	so jim	jih ponujali od vseh	strani. Pozno	v	noč je
hrumela vesela	druščina.
III.
Bil je na Posavju še neki drugi gospod župnik. Fare ne bomo imenovali, spomnili pa se bodo ostrega, vendar v resnici blagega gospoda, njegovi nekdanji farani, kolikor jih še ni odrinilo v krtovo deželo. Za Vreščaja se je pisal gospod župnik in temu primerna je bila tudi njegova beseda. Ljubil je gospod svoj prijazni hramček in obokano klet in ni si kratil božje kapljice. Toda sovražil je tudi on razvrat in nezmernost. In tako se je večkrat primerilo, da je grmel s prižnice:
»Pravite, da vreščim, ker pretresam vaše grehe, ker vas zmerjam in pestim. Ali boljšega vredni niste, ker se ne poboljšate. Vreščim, seveda vreščim ... pa še bolj bom vreščal... in povem vam zakaj: Zato, ker sem župnik Vreščaj!«
Bilo je ugodno leto, po goricah je trsje krasno obetalo, zadovoljni so kmetje pospravljali z njiv in travnikov. Polagoma se je bližala jesen. Bila je miloba, hoditi po deželi. Gospod župnik Vreščaj je dan za dnem stopal v prelepo naravo, jemal je s seboj brevir in ga je zamišljen bral na sprehodu po prijaznih poteh med poljanami, travniki in gozdovi. Zavil je včasih tudi proti goricam.
Vreme pa se je jelo po malem kaziti, na nebo so legli veliki, kopasti oblaki, zgoščevali so se in temnili, nič dobrega se ni obetalo. Gospod župnik je pogledoval oblake, zaprl je brevir. Sel je mimo travnika, kjer so farani na vso silo hiteli spravljati otavo.
»Hvaljen Jezus!« — je ogovoril župnika gospodar.
»Na veke!« — je gromko odvrnil gospod.
»Ali bo zaropotalo? Ali se bo vsulo? Kaj menijo, gospod župnik?«
Gospod Vreščaj je pogledal na svinčeno sive oblake, ki jih je veter gnal nekam na gornjo stran, in je smeje se za šalo odvrnil:
»Ne bo nič hudega. Le poglejte oblake, sem jih že pognal v druge kraje.«
Farani so srečno pospravili, kar so imeli na prostem. Tedaj se je vlila nevihta. Ali najhuje je treskalo tam gori nekje, kamor so prej hiteli oni preteči oblaki. Po vsej fari je šla govorica: Kar je res, je res, naš gospod znajo odganjati točo in neurje, Bog jim daj zdravje, da bi se še dolgo z nami veselili!
Ali kaj se je zgodilo drugi dan! Tam iz gornjih krajev je prihrumela pred župnišče cela kompanija kmetov, nekateri celo oboroženi, ženske so bile vmes in so vpili in pretili:
»Fajmoštra hočemo! Mu že pokažemo, da bo točo nad nas pošiljal.«
Gospod župnik se je skril — (in sicer nikamor drugam kakor v svojo veliko, obokano klet: tam notri za čvrstim zapahom se je počutil najbolj varnega).
Zunaj je še nekaj časa ropotalo. Potem so prišli orožniki, ki so razdražene kmete, srdite in pobite, ker jim je toča vse zbila, spravili nazaj na nesrečne domačije. In tako je do današnjih dni ostal o župniku Vreščaju spomin, dvoličen kakor medalja: z nobenim župnikom niso bili farani tako zadovoljni kakor z njim, ker jim je odganjal točo, in nobenega župnika niso sosedni farani tako črtili kakor njega, ker je nad nje nekoč poslal črno zlo.
IV.
Ko smo takole družno zbrani sedeli v vinskem hramu, smo bili vsi razigrane volje. Le eden se je zdaj pa zdaj bridko posmehnil. Bil je namreč duhovni gospod, pa ne z Bizeljskega, marveč iz drugih, višjih štajerskih krajev, ki smo ga privedli s seboj. Ko smo spet enkrat trčili s kozarci, se je pa tudi njemu razvezal jezik in je rekel:
»Le čakajte, same duhovniške pripovedujete, bom pa še jaz povedal eno ci-vilistovsko — v pouk in svarilo ... Močno hvalite letošnji pridelek, Bog bodi zahvaljen zanj, toda šele na pomlad se bo izkazalo, če bo vreden tiste slave, kakršne 'ie deležen sedemnajšček. Da, to je bila kaplja, kakor olje! Vojna je divjala, bil sem prvo leto za kaplana v vinskem kraju. Ljudje so pili deloma iz obupa, deloma zavoljo malovrednosti denarja, ki se je delil za podporo ženam in materam vpoklicanih. Tedni so se včasih vlekli kakor ena sama pijanšči-na. Nekoč ob delitvi podpor je premoglo
tudi župana. S sinom, ki mu je bil prišel s fronte na dopust, sta zavila v gostilno. Bilo je tam že polno ženščin, ki so zapravljale podporo. Žlahtni sedemnajšček, ki bi lahko bil slabotnim v krepčilo in bolnim v tolažilo, je tu in tam curljal od mize. Pa sta se zasedela oče in sin do trdega mraka, nič več nista govorila, vino ju je prevzelo, da nikoli tako. Slednjič se sin poda na prosto in mu pade v glavo, da bo najbolje, če kar začne počasi ubirati korake proti domu. Pot se je vlekla, vlekla in fant je koračil križem kražem. Kmalu se spomni tudi oče v gostilni, da je vendar imel sobesednika, zdaj ga pa ni. In se dvigne in odraca tudi on po cesti proti domu. Zagleda pred seboj omahujočega dobro-voljčka in si misli: »Kar temu bom sledil, bova vsaj skupaj vozila ...« Tako jo torej mahata sin spredaj, oče kakih deset korakov za njim. Zupan radoveden, kdo le korači spredaj. Ze se približata domačiji — in glej sin lepo zavije na dvorišče, župan za njim: »Stoj, kam jo pa ubiraš?« — »Domov.« — »Ja, čigav si pa?« — »Očetov sin.« — »Ti že pokažem, čigav si?« — »Zupanov.« — Zupan ga bliže ogleda, žveplenko mu prižge pod nos in meni: »Lej, lej, saj si res. No, potem sem pa jaz tvoj oče.« — Tako sta se spet spoznala. Ostal je še dolgo spomin na vinčece, ki je bilo tako vplivno, da včasih ni dalo spoznati ne sina očetu, ne očeta sinu ... Saj pravim, le to želim, da bi se tudi letošnja kaplja izkazala, kakor sedemnajšček...
Tone Vodopivec.
L. Mrzel:
Življenje in imrf
Nekoč, zdavnaj se je moralo nekaj zgoditi ž njim, starim Cafuto, zakaj odkar sem ga poznal, je neko skrito žalost v špiritu topil. Bil je od nekod z Dolenjskega doma, nekaj časa je delal na Ajnzarju v Trbovljah, potem je šel z birmovcem v Vestfalijo. Od tam se je vrnil po kakšnih dvajsetih letih z veliko, v železje okovano skrinjo, polno belega perila, z majhno mesečno rento, dobršnim kupom prihranjenega denarja in B »flajšo« — kakor je govoril sam — heruša v žepu.
Človek bi mislil, da je kaj takšnega nemogoče pod soncem: biti pijanec in skopuh. Toda Jurij Cafuta je garal po jamah kakšnih trideset let, nikoli ni masla mazal na kruh, kakor je bilo med rudarji po nemških revirjih takrat še navada, pritrgoval si je takorekoč od ust —- in pil. Pil je, da nikdar tako, pil
od zore do mraka, in še kadar je zvečer omahnil na svoje ležišče v stari, opuščeni kleti v Petelinovi vasi, si je flajšo dajal pod zglavje, da mu je bila pri roki, če se je predramil sredi noči. Ko je v poznem popoldnevu vstajal, je bil vsak dan še zmerom od prejšnjega večera omajan in okajen. Medel, neroden se je prestopal okrog vogalov, nametal počasi cunje na sebe, poveznil stari, poklapani klobuk na glavo in šel. In tako je preživljal vsak dan do noči: od krčme do krčme, od pivnice do pivnice je šel, naročil frakelj špirita, ga pomešal z vodo, odpil, kar je bilo čez mero, a kar je ostalo, nalil v svojo flajšo in šel. In kakor je sonce raslo čez nebo, je vsak dan padala njegova duša sama vase. Od povsod se je zgodaj vračal do hiše, v kateri je bil doma, sedal na klop pred njo, ždel, molčal in pil. A kadar se je
zgostila tema, kadar so potihnili vozovi na cesti in so začele ugašati luči, se je sam, pozabljen in zapuščen, dvigal na razmajane noge, se tipal v klet, padel na posteljo in smrčal.
Ne bom jih pozabil, nedelj, kako jih je preživljal Jurij Cafuta. V poznem popoldnevu je prilezel na dan, v pražnji srajci, ki se mu je belila pod vratoril, umit, obrit, nekaj malega razrezan okrog brade, sedel je tam, imeniten in svečan, voščil ljudem, ki so mimo šli k maši, dober dan in kdaj pa kdaj ponesel flajšo k zobem. Ob nedeljah ni rad hodil od hiše, takrat so bile krčme polne sveta, in z druščino ni imel Jurij Cafuta ničesar drugega ko zdražbo. Sedel je pred hišo ves božji dan, sam, sam zase, sonce je sijalo vanj, da so mežikale njegove drobne, trudne oči, ždel je, pogreznjen sam vase, in pil. Nikdar ni planilo iz njega, če je bilo kaj v njem, nikdar ni nikomur rekel Žale besede.
Potem je prišla vojna. Kruh na karte. Ženske so si koše oprtale na rame in šle v hribe za krhljem krompirja. Ha, ha, je že videl kaj podobnega svet? Juriju Cafuti ni bilo ničesar mar — nikoli se ni pehal ne za kruhom ne za mastjo, ničesar drugega mu ni bilo treba, da si dušo priveže, ko kaplje špirita, ha, in njegova flajša toči danes in jutri in vekomaj. Vsa dolina se pogreza v skrb in glad in smrt, ha, ha, tu pred hišo številka 268, pa sedi na klopi stari Jurij Cafuta in pije in živi, pije in z vsem svetom nima opravka, pije in bo jutri, pojutrišnjem vekomaj pil.
Pa pride časopis v Petelinovo vas. Ste čuli? Nekdo je pri sosedovih bral na glas. Vojna zahteva svoje. Jutri ne bo niti kaplje žganja več na prodaj.
— Si slišal, Cafuta, niti kaplje!
Stari Jurij Cafuta se je zdramil iz
svoje dremavice. Flajša v žepu mu j« bila že zdavnaj izsušena do dna.
— Kako praviš?
— Niti kaplje žganja od jutri.
Stari Cafuta je polagoma zbral svoje
moči. Da, da, to so bili ti mladi ljudje, ti smrkavci, zmerom so tiščali svoje nosove v knjigo in časopis, zmerom so nosili kakšne senzacije na dan, samo zato, da bi staremu človeku grenili minuto samotnega oddiha. Kdo si je spet zdaj izmislil to reč, kateri hudič si je izmislil to novo nakano?
— Niti kaplje? praviš. Od jutri? Tega ne more napraviti država, tega ne bo dopustil bog. Trideset let sem garal, na Ajnzarju, v Vestfaliji, ničesar nisem terjal zase, hotel sem imeti samo minuto oddiha in požirek heruša zraven. Kdo si je izmislil to prokleto vojno, kaj je meni vsega tega skupaj mar? Da ne bo več špirita, praviš? Kaj sem potem garal, kaj sem na hranilne bukvice nalagal, kaj vse moje življenje potem?
Da, bilo je prvič, da sem videl Jurija Cafuto vsega iz sebe. Toda ni zaupal mlademu človeku, ki je bral, ni zaupal tiskani črki — na tihem, ves preplašen in osramočen je hodil okrog voglov, da rahlo potipa tu in tam, povpraševal pri starih ženskah, pri človeku, ki je slu-
kričala: »Ali me ne poznaš? Ali se ničesar več ne spominjaš, hombre (človek) ? Jaz sem sovraštvo in maščevali je ... Urediva svoje račune!«
Mož očitno ni ničesar slutil, ničesar prebral z njenega bledega obraza. Mirno je gledal široko pokrajino, ki so jo zlatili poslednji žarki božičnega solnca.
»Ne pojdem v hišo! Ne smem iti!« je krčevito ponavljalo dekle pri sebi.
Iznenada pa je začel pihati mrzel veter z gora in Ines se je uklonila. Stopila je v hišo.
Zidovi v hiši so bili obloženi s trsjem in goli. V kotu je visel križ. Nekaj stolov, miza, vse že majavo, staro. Nobenega sledu svetega večera. Sredi sobe je čepela kokoš, okoli nje pa so se podili drobni piščanci kakor cvetje, ki se je raztreslo po tleh. Nehote je Ines takrat preštela otroke. Sest jih je bilo!
»Sedite, senorita!« ji je velel Andreu. »Pomaknite stol bliže k ognjišču, ker ta ledeni veter predre povsod. Večerja bo slaba, toda če je človek utrujen in lačen, tega še niti ne opazi ne. Jezušček nam ni čisto nič prinesel.«
Ves čas je Ines čutila, kako ji vre kri v žilah. Zdaj je bledela, zdaj zardevala, oči pa so se ji upirale v puške in revolverje, ki so viseli nad ognjiščem. More-nito je ujel njen čudni pogled. Žalostno je rekel:
»Ne vem sam več, zakaj sem to obesil na steno. Bog mi je priča, da bi dal vse to, če bi le mogel pozabiti tiste strašne ure.«
Umolknil je, Ines pa je še zmerom ponavljala sama pri sebi:
»Strahopetna si, strahopetna ... Sprejela boš zavetje, ki ti ga ponujajo, jedla boš isti kruh kakor ta človek. Misli na svojega brata ... na svojega očeta... Ničesar drugega ni... Naj bo tvoje srce trdo kakor kamen!«
V tem trenutku se ji je približala plašna deklica, ki je imela oči tako Binje kakor pomladno nebo, in sramežljivo se je dotaknila škornjev neznane senorite. Ines se ni mogla zadržati, da je ne bi posadila na svoja kolena in jo pobožala.
Andreu pa je nadaljeval, kakor bi se bil zbudil iz otožnega premišljanja:
»Očitno ste bili vi, senorita, v času tistih strašnih bojev, na nasprotni strani. vmtim to po vašem vedenju, po vašem pogledu ... Dosti ste morali pretrpeti, kaj? Toda zakaj? Zakaj, nazadnje? Ni še preteklo pol leta, ko sva stala drug drugemu nasproti... A danes? Danes boste sectn za mojo mizo in delili z menoj mojo skromno večerjo... Na sveti večer ... Strašna in nezmisel-na je ta vojna, senorita!«
Da, hči dona Ramiresa je mislila prav tako.
Toda v tem trenutku je že trpela, ker
ji je nekaj reklo, da bo postala sokriv-ka tega človeka, morilca njenega očeta in brata. Moj Bog! Na eni strani sta stala njen brat in oče, vsa oblita s krvjo, umorjena, na drugi strani pa je bil ta blagi mir v koči, otroci, ki so se brez skrbi igrali, žena, ki je z ljubeznijo gledala vsak možev gib, in celo mačka je spadala v to toplo družinsko gnezdo, ko je glasno predla in se drgnila ob ne-znankine škornje. Nad vsem tem pa jte bil mir svetega večera.
Kje je pravica? Kje je ostala dolžnost? Ines same sebe ni več razumela. V njeni duši je bila temna pustinja, kakor noč tam zunaj, ki je padla na kočo brez žarka svetlobe, težka in mračna. Vse je izginjalo v tem tihem mraku, vse se je izgubljalo, umiralo. Ni se mogla več spomniti, čemu je prav za prav prišla sem, pozabila je morilsko orožje in krvavo maščevanje, ki jo je gnalo, da se je potikala tri dni po tujih in nevarnih potih.
Morenito Andreu pa je med tem nadaljeval, ves v svojih grenkih spominih:
»Po tej vojni, verjemite mi, nisem več takšen, kakršen sem bil. Moral bi biti zadovoljen, srečen, saj je okoli mene vse, kar mi je drago na svetu. Zena, otroci, piščanci, ta zemlja, ki sem si jo priboril, ped za pedjo, iz skal. Pa vzlic temu nisem srečen. Zdi se mi, da se je namesto mene vrnil nekdo drug z bari-
kad. Nekdo, ki mu bo zmerom žarela na rokah tuja kri, ki ga bodo pekle tuje solze. Zaman sem umival roke v nekem bistrem potoku. Za zmerom »o u-mazane. Postaral sem se. In časih mi je žal, da sem se sploh vrnil od onlod.
»Tega človeka pred sabo moram ubiti, hitro, zdaj, takoj,« je nekaj uporno klicalo v prsih mlade Ines, kakor bi bi o razbijalo v njej kladivo. Deklica je zaspala na njenih kolenih, njena svetlolasa glava je omahnila na neznankine prsi.
Glej, njenega očeta grizeta kes in žalost. Zlomljen je, nesrečen, jaz pa som mislila, da bom našla krvoločnega razbojnika brez duše. Ta mož je bil nekoč čist in pošten, kesa se, hudo mu je... Zdaj dela pridno za svojo družino, Lma ga ljubi, otroci ga potrebujejo. In jaz bi morala vse to uničiti do konca z enim samim gibom. Sest sirot, vdova. Res je, če me gleda oče iz groba — ali želi on to? Ali želi to moj brat? Ničesar več ne vem.	r,-
Molče so jedli in pili. Ko so končali, se je žena opravičila:
»Ležati boste morali na slami. Toda slama je sveža in mehka. In iz staje, ki je za tanko steno, nas bo grel topli dih živali. Upam, da boste zadovoljni is f’a bost« dobro prebili noč, senonta!«
Ines Ramires se je zahvalila in u
čajno prišel mimo — in nazadnje je spoznal, da je vse skupaj neusmiljeno res.
Niti kaplje špirita od jutri naprej! Takrat je planil v življenje, zaživel je dan, kakršnega še ni srečal pod soncem. Bil je kakor človek, ki se pripravlja na bogat, razkošen svet večer. Stopil je v dolino in prinesel zeleno domov, potem je zavil k Izlakarju, k Murnu, in ko se je vračal, sta mu spet zelenki gledali iz žepov. Kakor polh, ki je izvedel, da ju-
N&jprej odlomek iz Dubrovnika.
Bilo je to v časih, ko so bili dubrovniški gospodje še velmožje po svojih posestvih in po svojem duhu. Nekako v tistih letih, ko so si podjarmili sočno Konavlje in ko so prve Konavljanke rodile otroke, močno podobne dubrovniškim velmožem, plemenite dubrovniške gospe pa takšne, ki se po obrazih niso dosti razlikovali od krepkih kona-veljskih fantov, raztresenih v službah po dubrovniških dvorcih. Tista leta so prinesla Dubrovniku nekakšno pomlajenje, Noben zgodovinar ni tega zapisal,
a vendar je to resnica, ki je nihče ni hotel povedati, ker kmetu ne kaže priznati vloge v gosposki zgodovini...
Ko sem listal po prašnih arhivah dubrovniških dvorcev in skoraj utonil v preperelem duhu davnine, sem prišel do spoznanja, ki vam ga hočem povedati in ki sem se bil zanj po zgodovinskih letnicah prepričal, da ni plod sanjarske noči na Lovrijencu, ampak suhoparna resnica. Življenje se rodi, vzcvete,
umaknila v »roje zavetje. Stopila je k odprtemu oknu, gledala v temi, Pe sveti hudournik za hišo in slap, ki pada v globino. Iznenada je na glas rekla: »Zaradi božjega usmiljenja oče?« Zagrabila je nabiti revolver in ga v velikem loku zagnala v razpenjeno vodo. Z zamolklim pljuskom ga je hu k -umik požrl.
Ko je storila to, je iznenada začutila, kako ji je padlo težko breme s srca. Legla je na slamo in takoj zaspala kakor ubita.
Po tolikih neprespanih nočeh, po tolikih dnevih, ki jih je prebila v nemiru in sovraštvu, je našla Inee Ramires v svetem večeru svoj mir.
tri nastopi čas zimskega spanja, je nosil na kup. Ob njegovem ležišču v stari zapuščeni kleti se je nabrala dolga vrsta steklenic — bogastvo, kakršnega Jurij Cafuta svoj živ dan ni premogel v življenju. Bil je navajen, živeti iz rok v usta, in nikoli ni v shrambah tovoril blaga.
A ko je minil dan, je špirit v resnici izginil s sveta, kakor da ga je zemlja popila. Stari furmani, ljudje, ki so imeli opravka v jutranjem mrazu, stari rudarji niso mogli razumeti, da nimajo več pravice do Šilca. Jurij Cafuta se jim je vsem skupaj smejal v pest — ležal je na svoji postelji v kleti in si natakal, prešteval je zelenke pred sabo in računal, kako dolgo bi lahko še trajala vojna, in pil, pil.
Ni ga bilo na spregled dva, tri dni.
— Kje pa je Cafuta? so vpraševali sosedje.
— Doma sedi in pije, so dejali drugi, ko mu bo zmanjkalo, bo že prilezel na dan.
Pa ni. Tako noro je bil navajen na svojo flajšo, na frakelj — ko se je v njegovem kvartirju znašel kar 'cel tucat steklenk, se je zamajalo vse njegovo gospodarstvo. Pil je, kakor še nikoli ni pil. Ležal je noč in dan, pretakal, natakal in pil. In prav ko mu je zadnja steklenka potekla, se je zvrnil v svoje ležišče in umrl. Po tistem ga ni brigalo več, kdaj se bo vojna končala.
vzplamti, pojema, ugaša in utone. Povsod, in tudi v Dubrovniku tako. Tudi Dubrovnik je doživljal leta, ko je duhovno življenje pojemalo in je zmagoval razvrat. Tedaj niso rasle palače iz tal, nič pesnikov se ni rodilo in o umetnosti ni bilo sledu. Potem je navadno prišla vojna. Z vojno nove pokrajine in novi ljudje, čeprav kmečki, ki so osvežili dubrovniško plemenitaško kri in dali mladini novega duha. Kdor ni zakrknjen sam vase, bo to spoznal pri vsakem koraku skozi Dubrovnik. Prelomi med posameznimi razdobji so čisto jasni.
Vse je doseglo svoj višek in potem je prišel zastoj. Osvežena kri pa je dajala spet novo: velike duhovne vrednote, ki so se od prejšnjih bistveno razlikovale. Mnogo sem potoval, toda nikjer niso bile te prelomnice med posameznimi razdobji tako vidne. Drugje je nova doba posnemala staro, v Dubrovniku je šla svojo pot. Drugje ni priroda tako lepa in ni tako bogatila duha kakor v Dubrovniku. Zato je Dubrovnik nekaj več. Zakladnica stoletij in zakladnica del, ki bodo živela, dokler bo živel svet. Vseeno je, kdo jih je ustvaril. Rodovi. Človek sam ni nič.
Dandanes je Dubrovnik že čisto drugačen. Parada nagote se mu smeje in hodi neprestano skozenj. Toda takšen je samo dandanašnji Dubrovnik, jaz pa vam nisem hotel pripovedovati o njem.
Pripovedovati vam hočem o tistem Dubrovniku, ki ga je ustvaril Bog Sveti Duh starih Dubrovčanov, osveženih in pomlajenih s krvjo kmečkih Kanavlja-nov.
Njegovo rojstvo sega v legendo.
V kronikah osmega, devetega in desetega stoletja ga imenujejo Lausium ali Ragusium, bizantinski car Konstantin Porfirogenet pa je zabeležil, da so bili
prvi prebivalci Dubrovnika begunci iz grško rimskega mesta Epidaura, dandanašnjega Cavtata, ki so ga bili v sedmem stoletju uničili barbari Avari. Ob najstarejšem delu mesnega obzidja, ki je bilo v sedanjem jugozapadnem delu mesta, so se naselili Slovani, ko so se za preseljevanja narodov spuščali na Jadran. To slovansko predmestje »o imenovali Dubravo — poznejši Dubrovnik — in ga proti koncu trinajstega stoletja spojili z mestom in obdali z obzidjem. Na mejniku vzhoda in zapada in na razpotju prastarih civilizacij, pozneje pa na meji borb med križem in polmesecem, so Slovani kmalu izpodrinili vse druge. In Dubrovnik je postal naš Dubrovnik. Tisočletje, skozi dobo renesanse, ko je dosegel svoj vrhunec, mimo odkritja Amerike, ko se je trgovina obrnila v drugo smer in so sredozemska mesta propadla, do napoleonskih vojn, ko je naposled izgubil svojo samostojnost in svojo svobodo ...
Toda kljub temu je ostal večno lep in ne morem niti jaz mimo njega. Od vseh strani zbuja enako občudovanje: z Bosanke, z Gorice sv. Vlaha, z Lovri-jenca in z morja. Teater, ki so ga igralci že zdavnaj zapustili, ne da bi se ljudje tega zavedali. Zmerom novič strme in iščejo. Vse ogledujejo, ničesar ne vidijo. Vse tisto, kar je bilo v davnini pokojnim velmožem življenjski sen, je dandanes zabava, kulisa, teater. Samo za človekovo radovednost. Za njegovo kratkočasje. Za zgodovino nihče ne vpraša.
Gruče turistov prihajajo vsak dan.
Govorim z nekim bogatašem. V plodnih vojvodinskih brazdah mu rasejo milijoni. Poveličujem mesto. Velmože. Pesnike. Omenjam Gunduliča, Vojnoviča.
»Kaj je bil on?«
Jaz bedak, ki verujem v človekovo misel in notranjost! Ali je človek sploh človek? Morda jih je le nekaj med nami.
Bogataš ponavlja vprašanje:
»Kdo je bil Vojnovič?«
»Bedak. Kakor Rakič in Santič.«
Dubrovnik ni več za človekovo notranjost. Za notranjost dandanašnjih ljudi.
Kadar boste v Dubrovniku, bodite drugačni. Spomnite se, da smo tudi mi
poznejšim rodovom dolžni, kar so nam dali starejši rodovi...
Pot me je vodila naprej.
V Risnu, letovišču ob morju brez kopališča, sem se najprej ustavil. Herceg-novi je sicer lepši, toda Risan je zanimivejši že zaradi tega, ker je sedanje mesto tretje tega imena. Zgrajeno je pod Krivošijami in stisnjeno med skale in obalo. Zdaj mrtvo, ki se po njegovih ulicah izprehajajo samo sence, je bilo časih najpomembnejše v vsem zalivu. Boka ni njegov naziv iz starih časov, ker so časih ta zaliv imenovali prav po Risnu, ki je bil v davnini celo prestolnica ilirske kraljice Teute.
Prvi, prastari Risan, je še za Rimljanov zdrknil v morje. To ni bajka. Se zdaj lahko vidite na morskem dnu obrise starih rimskih dvorcev, ki so poznali gosposko lepoto in razkošje življenja starih Rimljanov. Drugi, poznejši Risan, je propadel prav tedaj kakor Dubrovnik. Strahovit potres ga je uničil in sesul gosposke, kamnite palače v morsko globino kakor zanese veter pepel v daljavo. Od tedaj, ko je bil Risan drugič uničen, se ni nikoli več povzpel. Kakor skoraj vsa druga mesta ob obali Kotorskega zaliva, je tudi Risan tisti,
ki umira, a mu nihče ne more najti ne prirodnega, ne umetnega zdravila.
Redki parniki pristajajo pri teh ljudeh, ki so zelo gostoljubni, plemeniti in dobri. Desetletja potekajo, da se nikoli ne zgodi kak zločin.
Risan zdaj umira. Gasi, ko so njegovi brodi pluli po tujih morjih in s trgovino preživljali svoj kraj, so davno minuli. Zgodovina ne redi. Le slednji domačin ti bo rad ure dolgo razlagal o svojih prednikih kapitanih, ki se niso bali ne sovražnika, ne morskega volka . . .
MigOTinnrn1 i ■ »m ——»
Zanimiv kakor Risan, je v Boki Kotorski tudi Perast. Nekdaj živ, zdaj iz-prehajališče mrtvih senc, ki jih le tu in tam moti pred žgočo vročino bežeči človek. V opoldanski vročini je najbolj pust, ko čeri izžarevajo omotično soparo, da je zrak ves žgoč. Visoke palače so tihe. Pred omrtvelimi trgovinami posedajo ljudje in čakajo. Kaj, tega nihče ne ve. Morda boljših časov, morda večera, ko se jezik spet lahko sprosti, da ponovi tisočkrat ponovljeno zgodovino pradedov in še starejših pokolenj. Kakor Črnogorcem, je tudi ljudem v Boki zgodovina tisto, v čemer žive in v čemer iščejo novih, nikoli dosegljivih poti.
Morje dosega rob ceste. Korak in človek bi zaplaval vanj, da ostane na valovih do poznega večera, ko zbeži smrt iz samotnih naselij in se začne vsaj najskromnejše življenje. Tujci le redko zaidejo v te kraje. Med njimi le takšni, ki jih zanimata zgodovina in preprosta, toda iskrena narodna beseda. Vsak dom v Perastu in drugih bokelj-
skih mestih je živa povest lepote, borb, nekdanjega izobilja, junaštva in dandanes — beračije. Prešerni grbi krase obokana vrata in pričajo o velmožeh, ki so jim zdaj potomci berači. Reveži, ki iščejo v življenju le najskromnejše, pa najdejo še tega le malo. Usoda je časih čudna. Bogatašem rada navrže beraško palico. Peraštanci so pred stoletji r. razpetimi jadri prenašali slavo svojega rojstnega kraja daleč po svetu, zdaj pa je sled te moči samo še v zaprašenem arhivu mestnega magistrata. Nekaj debelih knjig v latinščini, staroslovenščini in bosančici zgovorno pripoveduje zgodovino tega lepega mesta, in to je vse. Denar, ki so ga časih v izobilju prislu-
S poti ob morju
žile jadrnice, je splahnel. Ostali so ponosni, visoki domovi. Toda prazni. Veter podira ostrešja, gospodarji pa so nemo vdani v usodo počasnega umiranja.
V Perastu skoraj nisem srečal mladih ljudi. Blede, preperele in osivele signo-rine zro brezciljno ure dolgo proti obzorju, kjer se morje spaja z nebom. Morda se spominjajo starih časov in nekoga, ki jim je bil drag, pa jim ga je vzelo morje. Molčeče so in ne odgovarjajo. Eno izmed njih sem vprašal o pe-raštanskem življenju, pa je molčala. Druga me je osorno zavrnila:
>Perast sem jaz in z vsemi nami ostarelimi bo Perast umrl. Tujec ne mara k nam. Plesa išče in norije, ne vidi pa naših domov, ki so lepši od tistih v velikem svetu. Mislijo, da smo duhovi in da živimo z njimi. Perastu ni več pomoči.«
nja proti njej. Skale postajajo višje in navpične jše. Zdaj še skrito, pozneje spet jasno postaja neko mestece pred nami. Kotor je in ob njem dno zaliva. Jasno vidim zadnje valove prelepe Boke, ki se vdano in mirno pode proti široki obali.
Po ozkih kotorskih ulicah sem iskal lepoto in jo našel. Več cerkva, ki je vsaka od njih lepota zase, stoji mrtvih na samotnih trgih. Le redki tujci zaidejo vanje. Življenje ne veje iz njih, in to moti sodobnega, modernega človeka. Verjemite, da je tako. Prepotovali ste veliko krajev? In kaj vam je od njih najbolj ostalo v spominu? Lepe, veličastne cerkve, starinski grbi, izklesani, kamniti levi? Ali morda kavama, kjer vas je jazz obračal do pozne noči? To drugo vam je še zdaj v spominu živah-neje, vem. Nič hudega! Življenje teče svojo pot...
Povem pa vam to:
1
k
Cerkev sv. Tripuna v Kotoru
U«oda Perasta je simbolizirana tudi v običajih. Vsak novoizvoljeni župan prihaja v mesto s starim žezlom, ki je nekdaj pomenilo moč in oblast. Ko stopi v preperelo občinsko hišo, odloži žezlo med stare prapore, zlomljena kopja, preperela pisanja in druge ostanke slavne zgodovine Perasta. Novo življenje ne dosega tega molčečega, starinskega ki nuna ...
Se nekaj ovinkov in nekajkrat še cesta poljubi morje, ki se neslišno poga-
Kadar boste hodili po svetu, ne mislite samo na zunanjost. Njegova no-trajnost je lepša in več vam bo nudila lepote. V svetišča stopite, v stare gosposke domove, z ljudmi se pogovorite in šele potem poglejte okoli sebe.
Svet okoli nas je kakor neizčrpna šola in doživljati ga moramo z odprtimi očmi. Res doživljati. Ne samo čutiti kakor bi nas božal rahel veter.
Vladimir Regally.
■Joi* Bek«:
Tudi božična
Tajni duhovi v globokih kleteh pesem so sladkega vrenja odpeli. -O božiču smo, vince rrelo in smeh ofe jaslicah naj nam rane zaceli. Kdor pa je žalosten abstinent, i*. naj e vod 6 soho grlo omoči im k maši ne hodi naj opoln6či. — Bog, ki tudi v podobi vinca živi, vefi mu v pomoč ne priskoči, ker le veselih se on veseli, ker abstinenta le malo obrajta in v njim, seve, prav nič ni kontent. -
HOTELIRJI IN GOSTILNIČARJI!
Nabavite sl za Vaše goste
planinsko cvetlični med
.« v MEDARNl
LJUBLJANA - Židovska 6 •
katera Vas najbolje postreže.
Prekajevalnica in delikatesna trgovina
L. Junger
CELJE
Q©Q©QQ®e©©Q®®®
Jedilni
pribor
v najvefji izbiri in po najnižjih cenah. Gostilničarji posebni popust Posrebrenje, poniklanje, pokromanje, popravila priborov in posode restavracijskih pod|etij izvršujem najceneje in takoj.
MJIgeHevsin
urar in |u*ellr
M * p i b o p
Gosposka ulica 15
Zahtevajte veliki brezplačni ceniki
Vesele božične praznike In srečno Novo leto
ieli vsem svojim cenj. odjemalcem In gostom
VINSKA TRGOVINA Grad Jernej
Dragomelj 4 p. Domiale
RIZ ANKA
Vodoravno: 1. važno za vinogradnika; 10. delavec; 11. orodje; 13. kemična snov; 14. pribežališče (tujka); 15. latinska beseda za dovolj; 16. morsko gibanje; 17. sorodnik; 18. zgradba (rod. množ.); 19. živo bitje (rod. množ.); 22. važna življenjska potrebščina; 23. izraz žalosti; 24. del žabjega telesca; 26. eksotični ptič; 28. nepokorščina; 30. napis na križih; 33. okrajšava na dopisih; 34. Zellerjeva opereta; 36. 100 m’2; 37. vodovje (srbohrv.); 39. predbacivanje; 41. psovka; 43. podstrešje (srbohrv.); 45. priroda; 46. turško - tatarsko pleme; 47. ploskovna mera; 48. egipčansko božanstvo; 51. okrajšava za slov. mesto; 52. znamka ure; 54. kraj blizu Ljubljane; 57. nevaren plavalcem; 59. vseučilišnik; 61. industrijska rastlina; 62. pogreška; 63. morske živali; 65. oblika glagola dati; 66. redovnik; 67. ožja domovina j cvička; 68. moško krstno ime (srbohrv.).
Navpično: 1. slabo rodovitna pokrajina; 2. mesečar; 3. žensko krstno ime; 4. svetinja; 5. plemič; 6. društvena kratica; l. projekt javne komunikacije; 8. mazilo; 9. kultura; 12. vedno se ponavljajoči poziv uprav listov; 16. samostanski predstojnik; 19. dobra kapljica; 20. kos ženske obleke; 21. zabrzdati; 25 začetnici prvega metropolita kneževine Crae gore (1828—1882); 27. pohištvo; 29. obrok (srbohrv.); 31. žensko krstno ime; 32. moško krstno ime; 35. sirota: 38. zaimek; 40. črfta (fon.); 42. rimski hišni bogovi; 44. veznik;	49.	obokani
hodniki, stebrovje; 50. rešilna oprema pilota; 51. tibetanski svečenik; 53. javni razglasi; 55. sovražno dejanje; 56. jokav; 58. meč za dvobojevanje; 60. pravoslavni svečenik; 63. veznik; 64. svetloba; 66. začetnici hrvatskega književnika (1850—1904).
Sreče polno Modo leto
želi
vsem
TEMPEL
5 TYRs | A	prijateljem
DONAT
ROGAŠKA .SLATINA
lfeležganjarna
Izdelovanje likerjev in sadnih sokov
Rum
Liker
Konjak
Vermouth vino
Ribisel vino
Na drobno|
ON T£ OHRANI
T 0PAVFC.A
Gdalbert Gusel
Kis
Vinski
Sadni
Navadni
Za vlaganje
Na veliko I
PRVA JUG. AUTOMATICNA KISARNA
Telefon 20-10
Koliko gostilničarjev gre na letni dopnst in odmor? 1 do 2*|, 11 Vsi drngi pa se mučijo in delajo brez ozira na zdravje!________________________________
Zato vsaj doma pijte
Radenski zdravilni vrelec
tistega z rdečimi srci, našo najboljšo prirodno mineralno vodo
Zdravje in užitek!
Navodila gostilničarjem za L 1940
1. Vstajaj zgodaj, ponoči pa posedaj
. : i 'i
h
rp, r i
•" n—Or
K	(SfiJ
:	> .-'S: it
;>-• •	.i ■
. j. ffltrlfcft •"	1
>,& ia drfiL /•
Ne pij lastnega vina, temveč hodi raje k vinotočarju in žganjetočarju do katerih moraš imeti usmiljenje.
3. Takoj po Novem letu prepiši nepremičnino in premičnino	im-
„ Družino zavaruj zoper lakoto in golazen.
5. Zeno in otroke poglej le na Sveti večer, drugače pa se brigaj le za gosta.
6. Podpiraj društva kolikor le mogoče. Posodi jim iz gostilne kar imaš, dnevni izkupiček v lastnem obratu na dan društvene zabave podari v društveno blagajno, ker ne bi bilo krščansko, da jih oviraš pri njihovem kulturnem delu. Po možnosti ustanovi še nova društva, s tem pomagaš slovenskemu narodu, da bo bolj družaben.
7. Vsem gostom daj prav. Nikdar ne pokaži svojega prepričanja, svoje volje, žalosti, jeze in skrbi. Iz tvojega obraza naj vse leto odseva izraz največjega veselja in zadovoljstva. Sina, ki ti bo sledil v gostilni izuči v komedi-janstvu in zbijanju šal.
8. Prosi goste, da ne štedijo s psovanjem in s fizičnimi napadi. Cim večkrat boš tepen in čim večkrat boš pogoltnil izraze laskavosti: baraba, falot, oderuh, goljuf, prevarant, prešestnik, tembolj boš zaslužen za gostilničarski stan.
CE NISTE Z ODMERO TOČILNE TAKSE ZADOVOLJNI
Zoper obvestilo o odmeri in nalog za plačilo takse za pravico točiti alkoholne pijače na drobno ali na debelo, kakor tudi o naknadni popravi že odmerjene take takse se sme podati pritožba na pristojno fin. direkcijo v 15. dneh po prejemu. Pritožba se vloži pri pristojni davčni upravi, ki je izdala obvestilo in nalog o taksi, vendar pritožba ne zadrži izterjave taks.
Pravilnik za izvrševanje določb tar. post. 62. (točilne pravice) določa nadalje, da se sme že pravomočno odmerjena taksa za pravico točenja alkoholnih pijač iz važnih in opravičenih razlogov popraviti tudi med tekočim 3 letnim od-memim razdobjem in sicer tako, da se na prošnjo točilca zniža ali pa na podstavi uradnega referata pristojnega oddelka finančne kontrole zviša.
V to svrho zaseda odbor za odmero točilne takse vsako leto dne 1. junija in 1. decembra, ki odreja popravo takse.
TOČILNA TAKSA za I. polletje se mora plačati najkasneje do 31. januarja 1940.
10. Vsaj dvakrat na teden obišči posvetovalnico za odvračanje samomorov. In s temi deli živel boš ti večno ...
DAVČNA REFORMA NA VIDIKU
Ze nekaj časa krožijo vesti, da se bo davčna praksa pri odmeri davkov poostrila in da se bo uvedla celo zaporna kazen za utajo davščin, ker padajo v izdatni meri neposredni davki. Bojimo se, da bo ta poostritev šla v prvi vrsti na račun malega poslovnega človeka, kakor se je to dosedaj vsakokrat dogajalo. Utaje ni mogel napraviti n. pr. podeželski poslovni človek, ker je preveč pod kontrolo financarjev in zaupnih oseb davčnih uprav, pač pa so se utaje vseh 20 let vršile drugod, kar pa je merodajnim krogom v Beogradu predobro poznano. Tudi mi pozdravljamo ukrep finančnega ministra, da bo davke odmerjal po dejanskem prometu, ker bodo potemtakem gostilničarji katerim je vsak promet kontroliran, vendar enkrat izenačeni z odmerami onih gospodarskih slojev, ki so uživali skozi 20 let od strani fiskusa velik pardon.
Zatorej priporočamo v varstvo onih že danes preobdavčenih poslovnih oseb, da se naknadno ugotovijo vse poznane in tolerirane utaje iz prejšnjih let, da se s tem pokrije izpadek na neposrednih davkih, zaradi katerega se finančno ministrstvo pritožuje in razmišlja o poostritvi davčne prakse in o uvedbi novih ter povišanju starih davščin.
Pivovarna Jos. Tscheligi i	It	larib	oru
Koroška c. priporoča svoje izborno PIVO NAJBOLJŠE KVALITETE		2 - Telefon 2335 *	
Razlika v tržnih cenah med 1. septembrom in 15. decembrom
		1. september		15. decembei	
Goveje meso I. vrste	kg	12	- 14	12 -	14
Jt 19 *■’ H	n	10	- 12	10 -	12
»» i* IH’ n	n	8	- 10	8 -	10
Goveji jezik	ii	14	- 16	14 -	16
Vampi	»»	8		8 -	10
Pljučka	•»	6		6	
Jetra	»i	10	- 12	10 -	12
Ledvice		12	— 14	12 —	14
Možgani	n	18	- 20	18 -	20
Loj	ii	6		8 -	12
Telečje meso 1. vrste	ji	14	— 16	14 —	16
ii d 11* ,1	>i	12	- 14	12 -	14
Jetra	»i	18	- 20	18 -	20
Pljuča	n	10	- 12	10 —	12
Možgani	i»	20	- 22	20 -	22
Ledvice	ii	14	- 16	14 —	16
Svinjsko meso I. vrste	»»	16	- 18	18 -	20
„ „ II. vrste	ii	14	- 16	14 —	16
Jetra	i»	12	— 14	12 -	14
Ledvice	»	18		20	
Glava	>i	6		6 -	8
Parklji	a	5		5 -	6
Slanina domača	»i	14	- 15	16	
Slanina hrvaška	ii	16	- 17	17 -	18
Salo domače	»i	18		17	
Hrvaško salo	ii	19		19	
Mast	ij	20	- 21	21 —	22
Šunka	n	20	- 24	20 -	22
Prekajeno meso I. vrste „		18	- 20	18 -	20
„ 11. vrste „		16	- 18	16 -	18
Prekajena glava	H	6		8	
Koštrunovo meso	ii	8	- 10	8 -	10
Hrenovke	>»	18	- 20	18 -	20
Tlačenke	ji	12		12 -	15
Kranjske klobase sveže „		30		24	
Pol prekajene kranjske	>»	24		30	
Suhe kranjske	n	35	- 40	35 —	40
Piščanec zaklan	kom.	16	- 20	16 —	20
Gos	11	45	- 50	45 —	50
Gos zaklana	kg	22		22 -	26
Zajec domači	kom.	8	- 16	8 -	16
Pulardi	i)			70 -	100
Srna	kg	12	- 18	12 -	20
Zajec divji	n			20 -	30
Postrv	ii	40		40	
Ščuka	ii	16		16 —	22
Mleko	liter	2	- 2-25	2-25-	2-50
Maslo surovo	kg	22	- 28	28 —	34
Čajno maslo	»	30	- 36	34 -	40
Maslo kuhano	l)	30	- 32	32 -	36
Jajca	kom.	60 -	70 p	1-25 -	1-75
Kruh beli	kg	4-25		4-80	
„ polbeli	»»	3-90		4-40	
„ črni	II	3-70		420	
Jabolka 1. vrste	il	4		6	
„ 11. vrste	Ii	3		4	
Mandeljni	II	24 -	36	38 -	50
Orehi	il	7		8	
Kava Portoriko	II	84		90	
Kava Santos	II	64		70	
Pražena kava I. vrste	II	130		120	
i» ii 11» ,,	II	84		84	
i» n Hi. i.	»1	68		72	
Kristalni beli sladkor	l|	14‘flO		14	
Sladkor v kockah	II	16		15-50	
Riž la	>>	13		14	
„ lla	l>	8		9	
Namizno olje	liter	18 -	24	18 -	24
Jedilno olje	U	14 --	18	18 -	20
Sol morska	kg	2-75		1-50	
Poper celi	ii	40		45	
Poper zmlet	ii	45		50	
Sladka paprika	i»	16		55	
Testenine la	ii	12 -	17	12 -	17
„ Ha	ii	8		8	
Čaj	ii	120 -	200	120 —	200
Rozine	n	12 -	18	12 —	18
Moka št. 0	»i	2-90-	3-25	3-50-	4
„ št. 2	i»	270 —	305	330-	3-75
„ št. 5	ii	285-	350	310 —	375
„ St. 6	i>	2 30-	2-65	290-	3-25
Kaša	ii	3-05-	3-60	3'40-	4-50
Ješprenj	ii	290-	3-25	3-40-	5
Ješprenjček	il	4'20 —	7	8 —	12
Koruzna moka	ii	1-70 —	2-40	240-	2-50
Koruzni zdrob		2-25		2 50-	4
Pšenični zdrob	i*	330		4 -	5-50
Ajdova moka 1. vrst«	i»	5		450-	6
„ H. vrste	>»	3-50-	4	0-70-	5
Ržena moka	»i	270-	3-20	310-	3-20
Tona premoga		385 -	400	375 -	400
Trda drva m*		100 -	115	• 100 —	110
Solata endlvja	kg	4		4 -	8
Cvetača	i»	5		5 -	6
Zelje kislo	»i	4		3-50	
Ohrovt	M	3		2	
špinača	»I			10- 12	
Fiiol lulteri liter		3-4		5-8	
česen)	kg	•		6-10	
Repa kisla	n	3		280	
Korenje	»i	3		3	
Peteršilj	i»	2		6	
Zelenjava za juho	ii-	3		3	
Pasa rdeča	ii	3		4	
<y <0 e &
E ^ o *
Im
a
o
a
G > o
>
cd
T3
03 Cd
o
a
cn
> JZ .	cd	cd
2	N	C
C	‘IT
U >
cd	O
X	~	-S
>	w	.2
cd c
rt	J"
O C C ^ 73
— ON (d
<D ^	^
C «<1 3
— ‘Z? g c c« c
jQ «-3 'T C Jž
o &
*’-> O
U, £
O- _
©	N
« ‘a?
E c
JZ w
^ cd O
•*—J
cd 2 N C
<D 35
> >N
cd o >
t" <u
0-4	^
Vesele božične praznike in srečno Novo leto | želimo pi'; vsem našim gostom, odjemalcem, podjetjem, znancem in tovarišem ter se priporočamo			
H JI: Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani IS II p 1 Sli ■g 1	Bricelj Ivan pleskar - gostilničar Ljubljana - Stepanjavas		Strgulec Pavel Izdelovanje žičnih posteljnih vlog in železnih postelj Ljubljana Gosposvetska c. 13 Kolizej j Telefon 38-97
llf Dujič Mate veleposestnik vinogradov trgovina z vinom II 1 Ljubljana Medvedova cesta 7 pri gorenjskem kolodvoru Telefon St. 47-67	Kregar Franc gostilna pri Kolovratu v^Ljubljani — gostilna v Štepanjivasi Ljubljana — Stepanjavas		Gregor in Marija Habjan gostilna Ljubljana, Celovška c. 41
II 1 j !| LEGAT iljlll špecerija — delikatese — zajtrkovalnica 1 Ljubljana - Miklošičeva 28 j ;<§ Telefon 33-95		Automatični buffet »D A J - D A M« družba z o. z. 1 Ljubljana, Aleksandrova c.	
i| k 1 H : 'j i,’ Glavna zaloga Laškega piva v Ljubljani i lil: ftkciihi' M Mii II		»A L K 0« d. z o. z. veležganjarna Ljubljana	• Emerik Zelinka žganje, likerji, vermouth vino sadni soki Ljubljana Vil.
|f| i® Franc Grad vinski trgovec in gostilničar avtobusna In želeniSka proga — lepa izletniška točka I.*«; Zg. Kašelj pri Ljubljani		111 I Fran Zaletel veležganjarna 1 St. Vid nad Ljubljano |i !	
Ivan Pečnikar veletrgovina z vinom in gostilna lepa izletniška točka - redna nedeljska avtobusna zveza solidna in najboljša postrežba Sv. Jakob ob Savi p. Dol pri Ljubljani Ji i II		II BH Vinska trgovina in gostilna Ivan Grad Lepa izletniška točka — Pristna vina — Zmerne cene Beričevo pri Ljubljani lil I RU	
1 11 i j Hotel »Metropol« Miklič Ljubljana, nasproti glav. kolodvora, 150 sob, z vsem komfortom I Prvovrstna kavarna in restavracija Dvorana za prireditve in shode — garaže. — Zmerne cene. — Tel. 2737 in 2022 11! 1		|ii j Gorše Ivana gostilna »Pri Novem Svetu« Ljubljana, Gosposvetska c. 14 3 1 S	
J "-" Šušterš č Franc gostilna pri slepem Janezu l|!j Ljubljana i		Stara gostilna pri Žibertu na Trati Štrukelj Anton toči vina iz lastnih vinogradov St. Vid nad Ljubljano !!	
j Ivan in Frančiška Javornik- mesar, prekajevalec in izdelovalec vsakovrstnih mesnih izdelkov iz svežega in suhega mesa. — Domač lastni izdelek. | ji Telefon 27 03 In 31-57 Ljubljana, Domobranska 7		Jager Valentin gostilna in mesarija . j St. Vid nad Ljubljano flj 1	
1
lil
Hotel »Soča«
Ljubljana, Telefon št. 2531
Hubad Joško
gostilna »Pri Sokolu« Ljubljana, Pred škofijo 18
Pristne kranjske klobase pri
Josip Rozman
Ljubljana, Sv. Petra c. 83 Telefon 2766
H
ii
H
Mil
1 li
I ;
H
s
i!
H
IS
II
i' i':
H
lin
Ji
HI
I. A. Sunara
gostilna
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5 in Rožna dolina
Rokodelski dom
gostilna
Ljubljana, Komenskega ul. 12
Kavarna »Prešeren«
K. Polajnar
Ljubljana
Restavracija Grand hotela »Union«
restavrater Matija Karba
Ljubljana
Gostilna »Pri kaplanu«
Ložar Marija
Ljubljana, Sv. Petra nasip
Grgič Ana
gostilna »Šibenik«
Ljubljana, Celovška c. 65
Kavarna in restavracija »Emona«
DolniCar & Presker
Ljubljana
Ivo Fabian
vinska klet in amerikanski bar
Ljubljana, Vodnikov trg
Mesarič Roza
vinotoč
Ljubljana, Breg
Mezek Mara
gostilna
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 15
Hacin Frančiška
gostilna »Pri Lojzki« Ljubljana, Hribarjevo nabrežje
Fabjan Alojz
gostilna pri Lojzetu
Ljubljana, Tavčarjeva ul. in Glince cesta IX.
Babnik Rudolf
gostilničar In trgovec
Ljubljana- Kodeljevo- Bizovik
Derganc
gostilna »Bavarski dvor«
Ljubljana
Potnik in drug d. z o. z. lastnik J. Marinko
Ljubljana, Metelkova 13 Telefon 21-10
m
Bauman Josip veležganjarna (1888 — 1939)
Si. Ilj pri Mariboru
Pivovarna Tscheligi
Maribor, Koroška c. 2 Telefon 23-35
Dr. Bernhardov sin Gustav Bernhard
Maribor
Klešič Aleksander Velika kavarna — restavracija — klub Palais de Danse
Majcen Alojzij kolodvorska restavracija
Maribor
»Gostilničarski vestnik«
Koštomaj Marija
gostilna
Hometer Josip
gostilna in autoprevozništvo
I. A. Resnik
gostilna »Pri zelenem travniku«
Mavrenčič Josipina
bufet
Maribor, Mlinska ul. 36
Maribor
Maribor, Meljska c. 64
Maribor, Melje št. 85
Matel Štefi
bufet
Blaževič Ivanka
gostilna
Steklarna — J. Kovačič — Maribor Koroška c. 10 — Tel. 24-33	Slovenska	ul.	10	—	Tel.	21-14
Maribor, Mlinska ul. 15
Maribor, Betnavska c. 23
Velika zaloga stekla, porcelana, keramike itd. — Steklarstvo za zgradbe in notranjo opremo, specijalna delavnica za moderne okvirje
Steklo — Brusiinica	Izdelovanje	ogledal
Ritter Franc
restavracija »Siavija
Boecio Josip
gostilna »Pri Turistu
Maribor, Aleksandrova c
Maribor, Betnavska c. 39
Čerin Franc velepos. restavrater
Golob Marija
gostilna
Ke!c Ljudmila
gostilna »Pri Lipi
Maribor, Vetrinjska 24
Maribor, Gregorčičeva ul. 19
Maribor, Glavni trg 19
Vollgruber Kristina
kavarna
Golob M.
gostilna Tscheligi
J. & R. Pfrimer
trgovina z vinom
Maribor, Frankopanova ul. 41
Maribor, Glavni trg
Maribor, Aleksandrova c.
Senica Alojz
rest »Plzenski dvor
Gostilna Vlahovič
Maribor
Maribor, Aleksandrova c. 61
Kampi Ciril
sodavičar
Štefka Kautzner-Račič
bufet
Pečuh Vera
bufet
Maribor, Kettejeva ulica 1
Maribor, Frankopanova ul. 41
Maribor, Aleksandrova c. 61
Furlan J.
gostilna »Vintar«
Horvat Marija
gostilna
Anton Tavčar tov. mesnih izdelkov
Maribor, Tržaška c. 1
Maribor, Frankopanova ul. 7
Maribor, Jurčičeva ulica 3
Verzel Marjeta
gostilna
Mileta Dane
gostilna
Maribor, Tržaška c. 4
Maribor, Frankopanova ul. 11
Pinter & Lenard železnina
Maribor, Aleksandrova c.
Birtič Ernest
rest. »P/i klavnici
Hribernik Milica prej Seyfried
gostilna
Pugel & Rosman
veletrgovina z vinom
Maribor, ob Brodu 2
Maribor, Tržaška c. 7
Maribor
Počivavšck M.
gostilna Maribor, Taborska 8
Robek Ivan
gostilna »Pri Jelenu«
Maribor, Melje 22
Mencinger Zofija
gostilna
Maribor, Pristan 1
Dabringer'Josipina
gostilna »Male Benetke«
Maribor, Pristan 13
Safran Marjeta
gostilna »Sarman«
Maribor, Splavarska ul. 5
Račič Ivana
rest. »Gambrinova dvorana«
Maribor
Gajšek Tilka
gostilna Maribor, Meljska c. 8
Karol Robaus nasl. Karol Rakuša
parna pekarna
Maribor, Koroška c. 22 Telefon 22-44
Slokan Josipina
gostilna »Pri babah« Maribor, Vojašniški trg 3
Zemljič Marija
hotel »Orel«
Maribor
Šerbinek Franc
gostilna »Pri Vinogradniku«
Maribor, Pohorska c. 5
Lisjak Lojze
rest. »Union«
Maribor, Aleksandrova c. 3
Kuder Micika
rest. Narodni dom
Maribor
Jakob Lah
modna in konfekcijska trgovina
Maribor, Glavni trg
»LAMA«
modna in konfekcijska trgovina d. z o. z.
Maribor, Jurčičeva ul. 4
Šabeder Joško
gostilna Tezno
pri Mariboru
Automatski bufet d. z. o. z.
Maribor
Gojanovič Krsta
gostilna
Maribor
Križnič Roza
gostilna
Maribor
Golob Katica
kavarna Bristol
Maribor
Kafer Alojz
kavarna »Rotovž«
Maribor
Rok Meštrov
špecerijska trgovina
Celje, Za kresijo
Združenje gostilničarjev in kavarnarjev v Celju
Zamparutti Roza gostilna in delikatesna trgovina
Celje
P. Matkovič & Comp. veletrgovina z vinom
Celje, Gosposka ulica 3
.F. S. Lukas žganjarna, tovarna likerjev, industrija sokov
Celje
Šanc jurij in Marija restavracija in hotel Beli vol
Celje
Ludvig Junger
klobasicama na drobno in debelo
Celje
jager Angela
restavraterka »Na-Na«
Celje
Franc Zangger
veletrgovina in žganjarna
Zadravec Matevž
pekarna
Ota Lovrenc
gostilna »Jadran«
Celje - Zavodna
lili
m
I i
1
li k!
I
S
Celje
Celje
Marinič Edvard in Iva
gostilničarja
Loibner Karol
špecerija in delikat sa
Združenje gostilniških podjetij v Slovenski Bistrici
Sv. Urban pri Ptuju
Korže Franc
kavarnar
Anderlič Maks
krojač za dame in gospode
Vreg Franc
gostilna
Kos Ivan
gostilna
Celje, Vodnikova ul. 11
Slov. Bistrica
Slov. Bistrica
Karol Florjančič
elektrotehnična trgovina
Berliš Joško in Anica
restavraterja
Walant Ivan
gostilna
Slov. Bistrica
Krulc Jožefa
hotel >Beograd«
Alojz Drofenik
konfekcija
Pernat Otilija
gostilna
Slov. Bistrica
Taciga Maks in Tončka
gostilničarja in trgovca
Zg. Bistrica
Stoperce
Pristna oranžada Ivan in Bogomir Naraks
sodavičarstvo
Neuhold Konrad
hotelir
Lužnik Anica
trgovina z mešanim blagom
Turk Matija in Antonija
gostilna
Pragersko
Slov. Bistrica
Stojnci niže Ptuja
Kavarna »Evropa« H. Krušič
Vaupotič Franc
pekarna
Biass Milan
gostilna in trgovina ter posredovanje vina
Slov. Bistrica
Rasteiger Miha
gostilničar in mesar
Hotel »Zvezda«
F. Žumer
Združenje gostinskih podjetij Prevalje
želi vsem elanom vesele Božične praznike in uspeh8 polno srečno novo leto
Slov. Bistrica
Bezjak Anton in Antonija
gostilna
Ivan Ravnikar
veletrgovina
Spuhlje pri Ptuju
Gostilna »Livada«
Ferlič flnton in Ivana
Celje, Cesta na grad
Čeček Roza
gostilna
Rozman Alojzij
restavracija in kino Prevalje žeji vsem svojim cenj. gostom gostom in vsem cenj. obiskovalcem kina vesele Božične praznike in srečno in uspeha polno Novo leto
Lorber Leopold in Anica
gostilna
Slov. Bistrica
Rogoznica pri Ptuju
Združenje gostilniških podjetij Žalec
Vsem cenj. odjemalcem želim vesele Božične praznike in srečno novo leto 1940. in se priporočam za Vaš cenj. nadaljni obisk
Alojz Kemperle
trgovina z mešanim blagom Brezno ob Dravi
Gostilna »Naš dom« Tkavc Ignac
Bračič Marica
gostilna
Rogoznica pri Ptuju
Slov. Bistrica
Frelih Marija
gostilna
Združenje gostilniških podjetij Sv, Jurij ob juž. žel
Mesar Franc
gostilna
Vreg Friderik in Marija
gostilna in mesarija
Sv. Andraž v Halozah
Jesenice, Gosposvetska c. Ž
Slov. Bistrica
Windischer Josip ml hotel in restavracija
Združenje gostilniških podjetij Novo mesto
Novo tnesto, Zagrebška c. 2
Matko Josip
gostilna
Keršič Elza
gostilna
Dolane (Bori)
Gotna vas - Novo mesto
Pavel in Minka Majnik hotel Koklič
Novo mesto
Paučič Josip
parna pekarna in trgovina z deželnimi pridelki
Kušljan Anton
gostilna
Novo mesto - Kandija
Novo mesto
Obrez Ivan
gostilna »Na vratih«
Novo mesto
Vovk Stane
pekarija in gostilna
Jože in Milka Zurc
gostilna pri »Štemburju«
Novo mesto - Kandija
Novo mesto - Kandija
Hotel »Metropol«
Novo mesto
Knaflič & Mirtič
ključavničarstvo in vodne instalacije
Bukovec Nace
hotel Trebnje
Novo mesto - Kandija
Kobal Franc
gostilničar
Karol Mahorčič
knjigarna
Jesenice, Obrtniška ul. 1
Novo mesto
Zupančič Alojzij
splošno in vojaSko krojaštvo
Petschauer Ivan
mesarija in gostilna
Črmošnjice
Novo mesto, Šukljetova 5
Kastelic Franc
gostilna
Marasovič Marjan
gostilničar
Novo mesto
Jesenice, Ciril Metodova 7
Smola Rudolf
kavarna
Drenik Alojzij
gostilna
Novo mesto
Bruner Matko
gostilničar
Petrovac Jožef
gostilna Sokolski dom
Javornik 45
Jesenice
Žagar Mihael
gostilna
Štipe Smoljanovič
gostilna »Pri Krištofu
Novo mesto, Kralja Petra trg 8
Stopiče
Jovanovič Martin
gostilna Split
Peklar Franc
gostilničar
Jesenice, Krekov trg
Jesenice, Prešernova ul. 45
Kavarna »Central«
Kulovec Ivan
gostilna
Novo mesto
Lekarna Žabkar Jože
Hotel Pošta
Jesenice
Jesenice
Fabjan Jernej
gostilna in mesarija
Gustav Murn
gostilna »Na Bregu
Novo mesto
Novo mesto
Černe Antonija
restavracija Paar
Šoberl Lojzka
kavarna Čop
Canjkar Feliks
trgovec
Mulej Stanko in Marija
gostilna]
Jesenice, Aleksandrov trg
Gornja Radgona
Jesenice, Gosposvetska
Potoki-Javornik
Kaltenekar Jožef
restavracija Delavski dom
Pavlin Franc
zastopstvo Union piva
Ilešič Ana
gostilna
Rant Zdravko
trafikant pri Radio-Kino
Šratovci pri Radencih
Jesenice
Jesenice, Gosposvetska 15
Jesenice
Gostilna pri Hrovatu
Rostohar Marija
restavracija Tancar
Berlan Avgust in Ema
gostilna
Korei Rudolf
gostilna, sobe za tujce
Jesenice, Gosposvetska c. 22
Jesenice
Gornja Radgona
Gornja Radgona
Kovačič Miha
trgovina z mešanim blagom
Anton Nikolavčič
Kolodvorska trafika
Hibler Eliza
restavracija
Strniša Alojz
restavracija, sobe za tujce in mesarija
Jesenice
Jesenice
Gornja Radgona
Slatina Radenci
Ferjan Franc
kavarna
Rabič Jurij
mesar in prekajevalec
Klemenčič Anton
gostilna
Domanjko Franc
gostilna
Jesenice
Jesenice, Prešernova ul. 6
Gornja Radgona
Slatina Radenci
Levičnik Milan
urar in juvelir
Kostanjšek Albin
gostilna
Hrastelj Joža
trgovec
Ant. Stergar
vinska trgovina na debelo
Jesenice
Hrušica
Gornja Radgona
Kamnik
Vinska trgovina in gostilna
Janko Cirman
Tvrdka »Vinea«
trgovina z vinom
Hotel Novak
Medno
Jesenice
Jesenice
Janežič Valentin
veletrgovina vina in žganja
Pšata p. Domžale
Gostilna Herman
Poženel Stanko
parna pekarna
Jesenice, Gosposvetska 4
Jesenice
Mirko Grad
Destilacija in trgovina z žganjem
Dragomlje p. Domžale
Mesar Marija
trafika
Bernik Ivan
mesarija
Jesenice
Jesenice
Restavracija »Kenda« — M. Vrlinšek
Kamnik
Zvezna tiskarna in knjigoveznica
Celje, Strossmatjerjeva ulica 1
Vesefe 6ožične praznike in srečno 7?ovo feto <?§p
žefimo
vsem našim gostom, odjemafcem, podjetjem, znancem in tovarišem ter se priporočamo
J;Delniška pivovarna ,%lnion’
Sjubljana
rPETER S T E P I Č
(Lastnik Mirko Stepič)
Veletrgovina z vinom
L/ubl/ana VII. (Sp. Šiška)
T a I e i o n 217 1
■e priporoča cenj. gostilničarjem s solidno postrežbo
prvovrstnih vin
_L
 SPECIALNA TVRDKA
 Z A HARMONIK E_______
IZDELOVANJE HARMONIK
JOSIP FLEISS
• (Prej F. Lubas & sin) •
LJUBLJANA, TYRŠEVA 36
D E L N I Š 1 DRUŽB
A
A
E
„union“*ijJiiBhJflnfl
PRIPOROČA SVOJE IZBORNE IZDELKE:
SVETLO IN ČRNO
umon mo
v sodih in steklenicah vsem cenj. gostom in gostilničarjem
Z odličnim spoštovanjem
Delniška družba pivovarne
I
/a urednlitvo in Zvemo ttabvno v Mfa: Josip Ela*)*. — Za laatnlka: »Zveaa »drui. gost«, obrti drav. banovine v Ljubljani«: Perc Karol. — Oba v Celju.