Moj odgovor. =) Napisala Mariea Gregoriževs. (Koneo.) Dom, da mu olajša akrbi, da zasi.je areča v soprogoTem obrazu, ko se povrne v krožek sveje družinice. Le kjer manjka gospodinjinega očesa, le kjer pogrešajo otroci svoje maraice, le kjer ne dobi soprog avoje žene, le tamkaj je beda, nevolja, stiska. Naj je njena mesečaina tudi znatna, se ji ne izplača ostavljati doma in otrok ter si najemati nadomestovalke, ki zahteva poleg okroglje mezde temeljito hrano in vsestranako opiljeno udobnost. Ne, jaz ne mislira, kakor me sodi neka tovarišica, da mora biti blaginja vir zakonske sreče. Ali ©ekaj je neobhoduo potrebno in koristno. To je aorodnoat duha, primerno dušno stališče, podobna izobrazba obeh zakoncev. PomanjkIjivoet denarnih sredatev nas bo — ako jo zapazimo prekaano — Tznemirjala in nam nevoljila zakonske dni, ali pomanjkljivost dušnega ravnotežja pri lastnern aoprogu nam utegne 8treti življenje. Zato ugovarjarn tudi oni koleginji, ki trdi, da se učiteljica ne poroča s čloTekom, ki je v omiki nizko pod njo, oziroma ga ona nadkriljuje v izobrazbi. 0, joj! Ia pa še obilica jih je! — Poroče se neke z neotesanim krčmarjem ali ozkoarčnim rokodelcem. In poroče ae neke še alabše. Eto najnoTejšega primera. Izprehajala sem 8e včeraj po moraki obali ob plavžih. In tedaj sem stopala mimo ubogih, trudoih in v Trečaste hlafe lavitih težakov, ki so sedevali po premogorih nasipih, prevrnjenih aodih ali nakopifienih gručaL rjatega železja. Obedovali so, dožim 80 njih žene, čepeče kraj njih, Sakale, kdaj se izprazni tisti koaiterni vrček. Cemu to omenjam? No, 1« zato, ker je bila ena izmed tistih siromaškib žensk — birša goriška učiteljica! — Vseh teh primeroT bi seveda ne navajala; ko bi me ne izzivala neka mojih nasprotnic, češ, take učiteljice ne obstajajo. Obstajajo, obstajajo in bodo še obstajale ia še bolj in tem rajše, ako bi smele učiteljevati tudi po poroki. Sicer je v meni par molekulov socijalistiškega ognja ter se tuintam dirim Marksovim načelom, toda vendar ne morem prikriti, da sličnih porok s toli različno dušno sestavino ne odobraTam. Tukaj na Tržaškem je nad nami Ie redek sluJaj, da se učiteljica poroči z učiteljem. če se poroči, kaj pa da je drugo, ko pristna ljubezeD. Naši občinski učitelji pa imajo že toliko dobro plačo, da si lahko priroščijo tak luksus kakor je žena, ne da bi morali apelirati na ženin postranski zaslužek. Drugod je ta slučaj pogoatejši z drugega razloga. Poroče pa se morda najčešče iz brepeneoja po družbi. Tovariš in tovarišica službujeta oba ua isti šoli ali eden blizu drugega. Pogrešata inteligentne druščine in časih potrebne brupne zabare, pa si postaneta drug drugemu neobhodno potrebna in edino razvedrilo. Naravno je, da se njuni duši spojita in izjedinita. In bodisi, da zaradi premogočne ljubavi do šole *) Rokopis tega drogega dela odgovora tov. Gregoriževe smo poslali v tiskarno dne 23. marca. Pismo pa je dospelo v tiskarno šele 14. t. m., karje raividno iz pošrnih peeatov na zavitkn. Kod je pismo toliko oasu hodilo, to tudi vedo samo bogovi. Poskrbeli bomo, da vbodoče preprečimo take neprilike. Tudi v tem pogledu hočemo led. Uredn. ali h velike požrtvovalnosti do moža, bodisi iz prozaične potrebe — učiteljnje ona dalje. Vse to je docela umevno! Me tržaške obč. učiteljiee pa imamo maraikaj, kar nara odnaša neprijetne miali. Zabare, koncerti, gledališče, knjige, itd. Eqo zanimlje to, drugo mika ono. Gotovo pa je, da 8e trž. učiteljiee t enem aamem meaecu bolj raitresemo ko druge oddaljenke v enem semeatru. Združeno s tem raztreseujem pa ae nehotoma pojavlja stremljenje po tem in onem; z mislijo na zakoa pa se marsikatera izmed nas teano sprijernlje gesla: Ali on . . . ali nihčel — Z zamaknenjem na svoj ideal nam potekajo Ieta apatično ali brezskrbno. Tista pa, ki je toli jaka, da se iztrga iz objema jetične sentimentalcosti in zlatonitih iluzij, si misli: ker ni Bon", naj je raaj aituiran! Seveda mi ta človek, ki mu žrtvujem tso svojo proatoat, samostojnost in Deodvisnoat, ne ame biti ne zopern ne obsoTražen niti docela indiferenteD, zato ne opažam z družitvijo z njim nikake prostitucije, kakršno navaja neka nasprotovalka. V alučaju poroke z dobro situiranim človekorn mi torej ni ne potrebno ne človekoljubno, da jemljem zaslužek mlajši čili moči. Bavno tako malo mi pa je treba nadaljnega alužbovanja, ako prihaja v poštev tista atrastna, nesebična, opajajoča in požrtvofalna ljubezen.Saj 86 apojim z n.jpgovim žiyljenjem, kakor ga zadovoljujejo njpgore razmere, ne da moram prepuščati evoje dece tujim rokam in tuji oblasti. S komerkoli se poročim — gororim yedno le o poroki z izobražencem — bi si umela urediti a?oje življenje tako, da bi mi življenje potekalo brez težav in križer, čeravno bi ne učiteljevala. Ona, ki tega ne ume, pa ne bo niti s svojo dosluženo mesečnino pret?orila Boprogu domačega ognižča v sijajen kioek. Srce, razum, in trdna volja! Le to ima pri meni svojo ceno, čeravno mi neznana nasprotovalka podtika klepanje po neljubezni in bogatem zakonu, češ, da računam pred poroko. Seveda! Esj za tolik korak nikakega pomisleka? E, dragice, saj nimamo več poetičnih 17 let in nehotoma in nevedoma ne ljubimo le s srcem, ampak tudi z razumom. Vsaj tukaj na Tržaškem naa je mnogo takih, ki si prizadevamo, da ae pospemo vedno višje, ne pa navzdol. Financialno atališče tržaških občinskih, oziroma raestnih učiteljic ni tako neugodno ko drugod. Zato mialim, da one, ki imajo jedva 150 E raesečniue, kakor one, ki iraamo nad 200 E, lahko brez očitaoja dvakrat preudarimo, s kom se zavežemo za rse življenje. Eaa izmed cenjenih nasprotovalk pa je prar klavrno zajarkala, češ, da ae več ne čudi, ako ženaka, ki se ne poroči, zaide s pota urarnosti in morale. Gorski tovarišici sretujem, naj prečita že enkrat oni moj stavek, kjer govorim o raztreaenosti; razentpga pa naj ve, da so vsaj tu na jugu tudi take ženske, ki se umejo premagovati in ugonabljati v sebi vzkipevajočo kri, pa naj je to premagovanje hudomušna kaprics, korenjaška trma ali neomamljir značaj. No, ako je zakon potreben kakor raoralna opora, naj se pa poroči! Edo jo ogteguje od zakonskib ceremonij ? Glede poroke same na sebi smo si vendar docela složne, tako da se celo takoj lahko druga drugo vabimo k aratbi. Aliučiteljevanje po poroki, to mora biti nam Tržačankam ob spominu na odpravn i n o, ako korenito vse prerešetamo, je popolnem nepotrebno toliko za one, ki šole ne čislajo, kolikor za one, ki jo cenijo nad vse ostalo. Ne morem tudi zamolčati, da so posamezne nasprotnice ne samo marsikaj krivo umele t mojem referatu, marveč mi celo nekaj takega podtaknile, česar sploh niti zabeležila nisem. Ne vem, je li to nehotna napaka, kakršaa se dogaja pri učeči se mladini, ki si časih napačno tolmači ta in oni stavek zaradi svojega nepovoljno prostranega dušnega gradira, ali pa je to namenoraa zloboo zasukanje poaameznih odlomko?. Nasplošno so me neke tako skicirale, da se me drugače ne more neznanec predst avljati, ko trdosrčno in naduto žensko. A to le zato, ker sem se osmelila izraziti sroje naziranje t prilog šoli in v prilog sorratnicam z nepreatano mislijo na dora in družino. Neke tovarišice pa so mi hotele z nasprotoranjem le opravičiti laatno zakonsko razmerje, dočira jim jaz nisem niti izdaleka nameravala zatrobiti fanfare morebitnih težav in neslutenih neprilik. Mnoge pa so se mi pokazale le primitivne naivDice. Le tem niti ne zamerim. Itak bodo po nekolikih letih zardevale, ako jim dospo njih dosedanji spisi pred o5i; zardevale bodo zaradi napačaib zakljuČkov in kasnem prepričanju, da so pisale svoje ugovore še ob času, ko niso imele smisla o polemiki. Eer se v prvem poročilu dotikam slučaja, ko bi slabo razpoložena poročena učiteljica neugodno vplivala na šolo, mi neka naaprotnica očita, češ, saj ao tudi neomožene lahko bolehna. To je kaj drugega! Jaz sem mislila namreč na one Blabosti, ki jih neomožene ne občuti mo, pač pa se glede njih pritožujejo poročene. Mialila sem torej na one slabosti, ki baje tako prevladajo ženski organizem, da se vrši vaaj ob dobi nosečnosti močan preobrat mišljenja in čuvstvovanja. Nekje aem pa5 omenila, da bi marsikdo poročil učiteljico zaradi njene alužbe, zato, mi neka torarišica, — domišljajoč ai, da izreče kako duhovitost postavlja za šfit rse ODe, ki so bogate, češ, ali naj dado le-te denar v dobrodelne nameue? To je primera! Navzlie temu jo aprejmem za hipoteko arojemu ponosu in odvračam: Eajpada! Bogatinke ne morejo pridušeno, aamozavestno in priaežno vzklikniti: Vzel me je iz pristne vdanosti ! — One smejo v to le upati. A to njih upanje je lahko zeleno, saj soprog, ki je deležen njih bogastra, bo pač toli oprezen in takten, da ji ne bo kazal svojstev neljubezni. Oni, ki mi poudarja, da pozna mati temeljiteje učenčevo dušo, rečem: Kako naj pozna taka mati otroško dušo, ko se vendar bavi z otrokom lealužkioja? Temeljiteje bo spoznala razvoj njegovega telesa, nikakor pa njegore duše, dokler ga prepašča tuji volji. Uspehi šole ostanejo torej kvečjemu enaki, nič boljši; učiteljica utegne ostati kvečjemu ista ko pred poroko; njen dom pa, premotrivajoč ga le 8 površnim pogledoin, bo zaslužil vedno svoj Christe eleison! Eončno se mi neka čudi, da zametujem enakopravnost z možkimi. No, za tisto dvournljivo avobodo, ki jo utegnemo uživati z uredenjem zakona, ne opažam Dikake enakopravnosti, marveč le sopomoč možu. Zato ponavljam k zaključku: Ako sem se in bi se morala še nadalje boriti proti učittljevanju po poroki, bi se iz lastnega nagiba protivila z vsemi silami, ker sera in oatanem prepričanja, da je 8kaljen hišni dobrobit, ako prepušča gospodinja, aoproga, mati svoj dom tujim rokam. Oklenjena s STojimi somišljenicami pa bi se kakor trž. občinska učiteljiea protivila usiljiremu učiteljevanju po poroki iz tehtnega razloga, ker nam z njim odpade dosedaDja znatua odprarnina.