78 Referati z zborov an i a_v Novi Gorici ARHIVI XVI 1993 Nastanek in razvoj organov za notran -e zadeve republike Sloverie v obdobju 1945 do 1%3 LJI BA DORNIK ŠUBEU V obravnavanem razdobju so orgai za not-i'anic zadeve doživeli več reorganizac i, zarad katerih bom ta čas razdelila na Štiri podobdobja: a) nastfjiek ONZ na osvobojenem ozr.mlj" v Času okupacne do osvobodi /c Slovei- |e b) organiziranost M ii lir.tfetva za notranje zadeve od maja 1945 do marca 1946 c) Min.strstvo za notranje zadeve od 1946 do 1952 d) državn sekretariat za notranje zadeve 1952 do 1963. V času oicupai je, ko je bila Slovenija po kapitulaciji Jugoslsvi;-: razdeljena med tri okupatorske države, lta- o, Nemi -o in Madžarsko, je vsaka v svoji zasedbeni coni zgradi a tud isten j^olicijski aparai.1 Ko je po kap ulat Italije ta del Slovence spadal pod Nem^i oj se je v poli jskem oziru spreme il samo sedež komandanta varnostne policije i vamestne straže, ki seje z Bleda tBejelil v Ljubljano, medtem ko je v Mariboru ostal ves čas vojne 1941 -1945. Prav tako se je po oblikovan u opera, ij ;kc cone Jadransko pr norje, v kateri je bila vključena Liubl ana z Ljubljansko pokrajino, pod nem-Š m vodstvom m z nemškim zvez- «m oficirjem obnov.ia v Ljubljani slovenska policija. Upravo po]";ije je vodil predvojr sef ibljanske policije dr. Lovro Hacin. Na novo pa se c oktobra 1943 ur.tanovila slovenska pc tična policija, katere glavna naloga je bila bc prot organizaciji KP. OF in aktivistom drug h množičnih organizacij.2 Vse nemške po cijbke strukture so b'c podre sne vsjemu vod SS n policije v 18. vojnem okrožju v Salzburgu n sedežem v L ib-'jani Er.inu Rcosene u, poveljniku Vodilnega štaba za boj proti bandam. Tako nemška kot slovenska politična policija sta se v prvih dneh maj i Se pred formalno kapitulac o Nemi c umaknili na ozemlje Avstrije, na Koroško. Istočasno sc jc na osvobojenem ozemlju, k je nasta do s partizansko aktivnostjo in v boju pro i okupatorju oblikovala nova ljudska oblast.3 Med drugimi odst" , ki so nastal po zboru odposlancev slovenskega naroda v Cr-nom,;u februar- i 1944, je nastal tudi odsek za notranje zadeve pri Predsedstvu SNOS.4 Odsek 1 NOV (n; rodno osvobodilna vojna) n» Slovensken 1941 do 1945, ti ijj iidijj Ljubljana 19V8 itran S8. 2 Arhiv MNZ. ZA 501/1, politični oddelek ljubljanske policije med okupLicijo. 3 Tone Feten--, Ljudska oblast na Slovenskem 194I-4S. 4 Ljuba Domik-Subelj, U.tanovitev in delov, jvje od je ki za notranje zjJeve pri F' SNOS, Vame it, Strokovni bilteni RSN7 1S86, 'ran 160 je vodu od marca do maja oz. juniia 1944 Ivan Maček injc imel v svojem sestavu štiri oddelke: oddelek za narodno zaščito, obvešccvalno-cvi-denčni oddelek, poveljstvo Vojake državne vai-nosti (VDV) in oddelek za inozemstvo. V okrožnih izpostavah, ki so prav tako nar.talc z odtokom F red^edstv? SNHS I. marca 1944 so b organizirani oddelki narodne zaščite in ob-vcsčevaln odde'Vi. V obveščevalne oddelke so se združil obveščevalci na čmomcljskcm zboru razpuŠčene VOS OF, m;dtcm ko so se varnostniki združeva v brigade voiskc državne varnosti, l;i 11 il? kot oborožena sila dodeljena oddelku za notranje- 'adeve P SNOS z odlo im I. marca 1944. Ta organiziranost jC bila v veljavi p bližno 6 mesecev od marca do avgusta 1944 Dr spremembe je prišlo, ker je predsedstvo NKOJ izvzelo boj prol peti koloni iz pristojnosti notranjih zad"v, ga vojaško organiziralo n ga dodc-lo pover štvu za nart no obrambo. 7a organizacijo je Josip Broz v funkciji vrhovnega komandanta imenoval za načelnika oddelka za zaščito naroda Aleksandra Ran-ko: ča, ki c na ustanovnem sestanku 13. maja 1944 v Drva j organiziral OZNH, oddelek za zaščito naroda, pi poverjeni l^u za narodno obiambo in za načelnika OZNE za Slovenijo imenoval I"ana Mačka. Po Mačkovi vrnitvi iz Drva' a jun a 1944 je postal nov načelnik odseka za notranje zadeve Alojz Vrhovec Slavko, k . to nalogo opravljal od ui ja 1944 do zasedanja prve slovenske vlade v Ajdovščini 5. 5. 1945. V okvru odseka za notranja zadeve jc ostal samo oddelek za narodno zaščito. Do 18. avgusta so vse okrožne ^postave uk lili iz obvcččevah h oddelkov so nastala pooblasčcn-stva OZNF, medtem ko ^o oddelki za narodno zaščito pnsta i okrožna načelstva narodne zaščite. V o.cviru odseka za narodno zaščito so bili Štiijc pododdelki; 1. za avni red in mir, 2. kriminalni, 3. adrr iihtraii/n, 4. kadrovski pododdelek Ko je bil jI' i 1944 za poverjenika za notranje 7adeve pri predsedstvu NKOJ imenovan Vlado ZečcviS, sc jc po njegovem navodilu oktobra 1944 oddelku za narodno zaščito pridružil Še upravni oddelek, k pa navzdol v Sloveniji ni bil organiziran. OZNA kot sestani del poverjeništva za narodno obrambo je bila o realizirana v štiri odseke: prvi odiick, v katerega jc v Sloveniji prešel odsek za inozemstvo bivšega odseka za notranje zadeve in jc imel nalogo politično-obvcščevalne in kontraobveščcvalnc službe na okupiranem ozemlju n v tujini. Dn ;i odsek je nastal iz dela obveščevalnega odseka in ARHIVI XVI 19*3 Referati z zfaorjvania v Novi Gorici 73 je opravljal kontraobveščevalne naloge na osvobojenem ozemlju, nanj so bila navezana pj-oblasčenstva OZNF. in v njegovem okviru e bila obveSčevalna šola. Tretji ods ■k bil na novo ustanovljen. Njegova naloga je bila kon-traobveSČevalna služba v vi sk- Ta se je tudi najprej izločil iz OZNE; irmalno 1 marca 1945 ob ustanovitvi jugoslovanske armade, de-'anr.ko pa junija 1945, ko je postal ontra-obvesčevaina služba jugoslovanske arm: Jt r!c-trti odsek je nasial i evidenčnega odseka, kamor je spadala kartoteka OZNE, statistika in tehnika, v Sloveniji pa Se radiotelegrafski in strojepisni tečaj, kar februarja 1945 skupa z kontraobveSčevalrimi teča tvorilo ¿olo OZNE za Slovenijo. OZNA je bila organizirana lic po korpusnih oblasteh, in sicer jc v S aveniji odsOc OZNE za oblast Vil. korpusa vodil Frane Popi', odsek OZNE za oblast IX kirpusa Miro Pere in OZNO za Štajersko in Koroško Matiju Maležič. Ta struktura jc ostala vse do osvoboditve. Po ustanovitvi KNOJ, ki je nastal 15 avgusta 1944 so se vanj vk juČile brigade VDV kot prva slovenska divi; ja narodne obrambe decembra 1944. Pri povelje v a- u ; bil podrejen načelniku OZNE, glavne naloge KNOJ pa so bi e b srbe z pro t (ljudskimi vstajami v zaiedju NOVJ in 1 -vidaeije četniških, u^taških, belogardističnih in drugih protiljudskin enot na teritoriju osvobo-ene Jugosla jj t; arovanje eentralniu organov iblasti (NKOJ, 'Š, SNOS, GŠ, OZNA itd.); čilčcni': teli osvobojenih ozemlj od ostankov razbi.ih sovražnih enot, 5pio zaradi nepravilnosti, zlorab in vtikanje v zasebno živ-ljen e razpustili leta 1952 Name nt o prejšnjih kultumoprosvetniii odsekov so v tnilisi uvedli pnliti5no ideolcško vzgojo n za preskrbo, k. ie b ia Sjeer zarad blokade rac onaliziranii, posebno podjetje Preskrba MNZ, ki so ga prav tako razpusti1; leta 1951. Ko so v [etu 1947 priključili Sloveniji tisti del eone A. Slovenskega primorja, v Katerega so vkorakale enote Jugoslovanske armade ti ie meji doseg'a današnjo meja med Slovenio in llalija| so na prključcnem območju vzpostavili 14 poštar Narodne nrhce. (opust i izraz narodna zaščita), okraja Koper in Bujc pa sta bifa oktobra 1947 združena v okrožje, p_i Čemer >c nela okrožna narodna mil a sedež v Kopru. Oddelku za i :vrv;evanje kazni se je maja 1946 pr d^ižil odsek za repatrkepo, k io je do tedaj opravljal štab za repratriaujo pri komandi zaledja IV. armade Tak odsek je bil samo v Sloveni|i, saj se '; v glavnem repatri i~ija odvi-iala čez nase meje Njegove naloge so buc tud nadzor nad izšel; ;nim Volksdcutschcrii. Ker so v letu 194£ razpustili ie preostala taborišča voj-n'1! lijeti.ikov, i glavna repalriat |a potekala v času od 1. 11 194 do 1. 1. 1049 in je bil v letu 1949 odsek za repat ,ic o ukit -en. V občem oz. upravnem oddelku so v letu 1943 uvedi tudi upravno kaznovaiije. Senat za prekrške pri MNZ e med drug;ni lahko izrekaj tud kazen premestitve za določen čss v določen kraj bivanja (običajno za 24 mesecev na Gol! otok). Zaial' spora z državami nformbiroia se je število cbravnavanih prkrškcv zelo povečalo. Tatco so v letu 1949 v upravnem kaznovar u uved" družbeno koriitno delo, ki so ga izvajali na dveh deloviščih v Kočevju in StmiŠču. Na DKD so obsojali Ijud io zakonu o prekrških, a sicer v letu 1949 1549 oseb, kmalu pa so spoznali. da so obtožbe ncargumentirane n je že v letu !950 to 5tevilo znižalo na 80 oseb, medtem ko jih je l io 344 preseljen ■ z kraia bivama. Demokratizacija, ki ; leta 1950 zajel? družbo z uvedbo delavski svetov in delavskega samoupravljanja, v ONZ ni naletela na preveč razumeval ja. Odpori so h proti uvedbi odvetnike v kot zagovornikov obtožencev, vidni zunanji znak pa je bil tudi preimenovanic iz Narodne milice v Ljudsko milico. Iz me so zločili upravne posle, kar c 1 lo v Sloveni ¿c uvedeno sicer leta 1945, a zaradi zveznih predpisov za 5 let opuščeno. Po uk litj področnih narodnih milic (zavodska, ga ilska, gozdna) e leta 1952 v I idski milici delalo samo še 3.700 ljudi. Leta 1953 se je MNZ preimenovalo v Državni sekretariat :; notranje nadeve. Državni sekretarje bil Nike Silil zi niim od leta 1954 do 1958 vfitja Ribičič. Ukir i so vojaško organiziranost preved, vse uslužbence v civilne in ARHIVI XVI )993 prvič združili državne in javno varnost pod enotnim vodstvom Državni sekretariat za n stranic zadeve se je delil na prvo upravo državne varnosti, drugo upravo iavne varnosti, treijn komando [judske milice in četrto upravo za splošne zadeve. Z ustanovitvijo odbora za notran,c zadeve je pri*el tud senat za prekrške pod nadzor skupščine. Pomembna naloga je bila tudi dokonča postopka opcij za ltalito oz Jngo-sla\ijo. Tako ¡c v letnem poročilu za leto 1953 navedeno, da ie za ltali;o optiralo 16.GS 1 oseb od, tega 10.877 ltaliianov, 5045 Jugoslovanov, 80 oseb drugih narodnost in 79 oseb neznane narodnosti. Po podpisu mirovne pogudbe so leta 1954 zvezne ,, /cpiibliškc predpije razbil. I i tudi na ozemlic, ki >c bi'o kot cona B piiključcno k Fi RJ Ko ic l .la leta 19^5 po upravni razdelitvi Slovcr ,a ra¿deljena na 11 okraiev, je bilo v vsakem okrrju tajništvo za notranje z: devc, kije imelo enotno vodstvo. Načelnik okrajnega TNZ ¡c bil hkrati pooblaščeni organ UDV in je kot načelnik TNZ nastopal pred ljudskim odborom, kot pooblaščen organ UDV pa pred pamj ;kim komitejem. Leta 1955 je b ustanovljen rudi kr.m j.alističr muze iii krim.iialistično-tchnični labontoi" Lcia 1957 so se TNZ pr< mcnovala v uprave javne varnosti n v okviru uprav ; i^nc varnosti so začeli deloval" tudi upravnopolitični oddelki. Leta 1957 do 1959 se i: začelo urejanje arhi/a DSNZ. Za Ri >iričcm sta bila sekreta* i od leta 1959 do 1963 Vladimir Kaduncc in od 196? do 1966 Riko Kolčne. Leta 1960 so nastale v DSNZ tri uprave: UDV, L/prava javne varnosti in Uprava niidskc rr I i :c ter več oddelkov Leta 1962, ko je bil sprejet zakon o amnentij na podlagi katerega ; mnogo emigrantov uredilo svoj status, se je začelo tudi prehajati_e meje s potnimi listi. Leta 1963 seje državn sekretariat za notrai c zadeve preimc-neva* v RSNZ e ta nas i obdižal do leta 1S90.7 1 Arhiv MNZ, Iclna po rotili RSNZ od lcla 1915 do 1961. Referati i. zboro\afljai v Novi Goric aRHIV] XVI i993 liefe: ju z znurovan'a v Novi Gorici 81 ZUSAMMENFASSUNG tfntstchuiig und Entwicklung der Organe fTir .nncrc Angelegenheiten der Republik Slowenien jri der Pur de 1945 19(i3 LJUBA DOKN1K SlIUHl J Die Auloriir bcliiuifielt in rlircm Referul die Entstehung und Untwickl Jng der Organe iü.' innere Angel cj^mlieitm der Republik .Slowenien im Zeitabschnitt 1945-1963. In der behandelten Periode wurden 'Jie Aufgaben betiefTs innerer Angelegenheiten von der Abteilung für inuerre Angelegenheiten beim SNOS Präsidium (SNOS Slo wem. eher Volksbcfrerungsrat) vom Fcbir;ir 1944 bis zum M; j 1945, vom Minrferjm für innere Angelegenheiten vom Mai 1945 bis /.um Mär/ 1952 und vom Staat sekietariat frir iiinere Augclcgcnheitm von 1952 bis 1963 ctledigt. Im Rfferat werdet: Beieielie des Wirkens von dein Natonalisehutz, spater der Nu',i mal bzw. Volk; inüiz bis zur Abteilung für Strafen Vollziehung, Vcrwa1 tun'jsabteduug, ;owic aueh das Vcrhidtni» zwr'chen der Abteilung lür mncic An^elc«cnheil .ti und der Volk SKchuUabtcilnng hitw spater zwischen öff-ull eher und Staatsrichcrliei'. beschrieben. Sinovi Zlj^fricia Gamberikc^a jzprn-tikjo, da oče osnoval na svetem zemljišču v Mekinjah samostan sv Klare in ga dotiral s pristankom svojih dedičev. Vsi dediči, tudi njegove hčere, izjavljajo, da patronatno pravico nad kapelo sv Marije odstopa;o opatbi Klari in njjnim naslednbam Listina ju bila izdana v Mekinjah lota 1301. Dva ščit is ta pciata predstavi aja ta grb Gamberikih n deljen grb (krzno, želodi klobuki v treh vrstah). Arhiv Republike Slovenije, Zbirka li_;tin, samostansko listine Mekinje, št. 2^2