Političen list za slovenski narod. Po iM>Sti prcjeman veljA: Za celo leto predplača 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejcniau veljd: Za celo leto 13 gl., za pol lota C gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija Poljanska cesta št. 32. ;NaznaiiiIa (inserati) se spi-ejeraajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Yredništvo je na Poljanski cesti h. št. 32. Izliaja Tsak dan, izvzemši nedeljo in praznike, ob '/a6. uri popoludne. ^tev. 30. V LjuUjani, v soboto 16. februvarija 1884. Letnili XII. Gospodom trgovcem in obrtnikom na Kranjskem. Častiti rojaki! 28. dne tega meseca bodo po vsej deželi dopolnilne volitve za trgovinsko in obrtnijsko zbornico kranjsko, in sicer volijo trgovci pet odbornikov, obrtniki dva odbornika. Ljubljanski magistrat, na deželi pa c. kr. okrajna glavarstva pošljejo vsakemu volilcu glasovnico, ktera je ob enem tudi izkaznica. Na to glasovnico naj vsak zapiše imena in stanovališče tistih mož, ktere on voli, in potem naj podpiše svoje ime. Kdor pa sam pisati ne zna, naj jo podkriža, in oni pa, kteri je ime volilca pisal, naj se podpiše še s pristavkom: »pisalec imena". Tudi žene trgovke ali obrtnice imajo volilno pravico, ali one volijo po svojih poslovodjih, to je, njih glasovnico podpiše poslovodja. Tako podpisana glasovnica in izkaznica pa se ne da m-adnemii slugi, ki jo prinese, ampak naj se pošlje zapečatena aU nezapečatena naravnost volitveni komisiji trgovske in obrtnijske zbornice v Ljubljano. Napisu pa naj se pristavi: „o volitvenih zadevah", da ni treba plačati poštnine. Smejo se pa tudi glasovnice v zavitku poslati kakemu rodoljubu ali pa vredništvom naših slovenskih časnikov v Ljubljani, ki bodo skrbela za to, da jih volitvena komisija gotovo dobi. Vse glasovnice pa naj se odpošljejo o pravem času, da do določenega 28. dne t. m. volitveni komisiji gotovo tudi v roke pridejo. Dragi rojaki! kakor dosihmal, tako mora biti tudi sedaj naša skrb, voliti v velevažni zastop može, kterim je napredek in korist dežele pred vsem na srcu. Po vsestranskem prevdarku in dogovoru z odličnimi trgovci in obrtniki Vam priporočamo rojake, ki so zastopali že mnogo let trgovski in obrtniški stan v zbornici, deloma pa tudi nove može, o kterih smo prepričani, da bodejo hodili isto pot. Vdeležite se vsi te volitve in volite vsi soglasno Vašega zaupanja popolno vredne može, da bode naša zmaga sijajna. Itancliclatje so: Za trgovinski razred: Gospod Alfred I^edenik, trgovec in mestni odbornik v Ljubljani. ,, Josip liozar, trgovec v Ljubljani. Jau. Knez mlajši, trgovec in posestnik v Ljubljani. Trauc Kolmau, trgovec, hišni posestnik, mestni odbornik v Ljubljani. ,, Vaso Petrižiž, trgovec, hišni posestnik, mestni odbornik v Ljubljani. Za obrtnijski razred: Gospod Jan. IS", l^orak, rokovičar, hišni posestnik, mestni odbornik v Ljubljani. „ Miha Pakič, trgovec, hišni posestnik, mestni odbornik v Ljubljani. V Ljubljani, 16. februvarija 1884. Ndrodni centralni volilni odbor. LISTEK. Vlada Leopolda L *) (Dalje.) 15. julija 1683 zjutraj zagledajo dunajski prebivalci velikansko Lurško šotorišče. Kar čez noč vzrastlo je bilo tako rekoč novo mesto, ki je v polukrogu obdajalo trdnjavo; v Leopoldovem je bil tačas še Karol lotarinški s konjištvom in malim oddelkom pehote. Posebno velikansko je bilo stanovališče Kare Mustafe in njegovega spremstva. Sobieski piše o tem svoji soprogi 13. sept.: „Šotori velikega vezira in njegovega bližnjega spremstva zavzemajo tako velik prostor, kakor je mesto Varšava ali Lvov." Mogoče, da je Sobieski malo preveč rekel, vendar smemo iz tega sklepati na veliko širjavo šotora turškega poveljnika. Med tem, ko so začeli Turki Dunaj oblegati, divjale so turške druhali po okolici. Vasi in trge, slabe hiše in močne gradove je pokončaval ozmanski divjak ter mučil in moril uboge prebivalce. Posebno grozovito so bili pomorjeni prcbivalci trga Perchtols-dorfa. Tržani se vtabore za zidovjcm, dobro oboro- ženi ter s potrebnimi rečmi preskrbljeni. 9. julija se pred zidovje pripodi prvo turško kardelo ter oblega trg celih 5 dni, pa brez vspeha. Ko sovražnik dobi pripomoči, začne smolnice metati čez ozidje, in tako se uname več hiš. Vsied pomanjkanja smodnika in preobilega sovražnika se tržanje umaknejo v dobro utrjeno cerkev. Sovražnik hitro hiše zažge. Strahom pričakujejo obleganci osodepolno uro. Popoludne 16. jul. pride neki Turek z belim robcem mahaje proti corkvi ter tržanom zagotovlja življenje in premoženje, če se podajo. Ker rešitve niso mogli pričakovati, se podajo. En mož in ena žena to Turku naznanita, in na zvoniku zatrepeče bela zastava. Drugi dan pride od Dunaja v Perchtolsdorf en turški paša z mnogimi vojaki, vsede se sredi trga na ru-dečo preprogo ter stavi sledeče pogoje: Najprvo naj se izročita po dva moža od vsake strani v zastavo predaje. Dalje naj izroči eno dekle z razpletenimi lasmi in vencem na glavi paši ključe, in tretjič mora plačati trg 6000 gold. Prebivalci so s pogoji zadovoljni, le da se jim svota zniža od 6000 na 4000 gold., ki jo imajo plačati v dveh obrokih. Hči tržnega sodnika izroči toraj po dogovoru paši ključe od trdnjave. Župnik iz trga in njegov pomočnik na-bereta pri ljudeh 2000 gold. in 70 zlatov, ktere iz-ročd Turku. Sedaj zahteva paša, da so na trgu zbero vsi možje, ki morejo orožje no.siti. Ko se to zgodi, poberejo jim vse orožje, celo žepne nože. Potem Turki stikajo po vseh kotih, kjer bi utegnili prebivalci imeti še kake dragocenosti skrite. Na to da paša znamenje, in nad 3500 oseb je bilo umorjenih. Cerkev in zvonik Turki zapalijo ter odrinejo. 16. julija zapusti Karol lotarinški s svojimi vojaki Leopoldovo, in Dunaj je bil enak malemu otoku sredi viharnega morja. Valovi turške vojske so začeli butati ob mestno zidovje. Veliki vezir je hotel dobiti mesto kolikor mogoče nepoškodovano v svojo pest, zato je sklenil meščane izstradati in jih tako k predaji prisiliti. Vprašanje pa je bilo, od ktere strani bi se mesto vzelo. Eni mu svetujejo, da od one strani, kjer se steka Dunajčica v Donavo; drugi mu prigovarjajo, in med temi je bil Ahmet bej, nekdanji kapucin, da naj se zgrabi ona stran, kjer stoji cesarska hiša, toraj burg- in lobelbastija. K sreči Dunaja in krščanstva se Kara Mustafa odloči za to stran, ki je bila najmočnejša. Turki začno kopati rove, in 16. julija že grme topovi proti mestu. Ali čudno, turške bombe so Dunaju primeroma naredilo prav malo škode; večinoma se niso razletele. Ne-kteri ugibljejjo, da je k temu Ahmet bej dosti pripomogel, ker se jo kesal, da jo podpiral Turka proti krščanstvu. Klopp k tej zastavici to-le pristavi: uganjke v človeški zgodovini, ki ostanejo uganjfcp, tudi potomcem, ker jih niso jasno rešili sočasni' pi-*^" Državni zbor. z Dunaja, 15. februvarija. Razprava o izjemnih določbah. Ko je včeraj generalni govornik Suess svoj govor končal, oglasil se je še Schonerer, ter je hotel z dejanskim popravkom g. ministerskemu predsedniku dokazati, da vlada izjemnih določb ne obrača samo proti prekucuhom, ampak tudi proti drugim ljudem, ker ni dovolila, da bi se 10. t. m. zbralo nekaj ljudi, kteri so hoteli osnovati neko nepolitično društvo. Seja je trpela do polu petih. Današnja seja se je pričela že ob desetih. Govoril je najprej poročevalec manjšine dr. Kop p, ki je sicer med svojimi tovariši našel mnogo pohvale, pa vendar ni mogel navesti novih dokazov za opra-vičenje svojega nasveta. Videlo se mu je pa, kako hudo ga bole udarci, ki jih je včeraj dobil od grofa Hoheuwarta. Za njim je govoril dr. Tonkli, poročevalec večine, in v mirnem, pa krepkem govoru zavračal ugovore liberalcev, ter zagovarjal predlog večine. Kaj več iz njegovega govora bodemo razglasili pozneje. Ko je prišlo do glasovanja, stavil je Fiirnkranz predlog, da naj se glasuje ustmeno. Pa liberalci bi ne videli radi, da bi se razglasila imena njih, ki so napadali ministerski ukaz, ker bi se to v mero-dajnih krogih temu ali onemu vendar le utegnilo oponašati, zato so Furnkranza pustili na cedilu. Le nekteri skrajni levičarji so glasovali za ustmeno glasovanje, pa jih ni bilo 50, da bil obveljal Fiirn-kranzev predlog. Desnica ni hotela časa tratiti, zato je obsedela, dasi bi bili mnogi prav radi imeli ustmeno glasovanje; Greuter in Zehetmajer pa Fischer so glasovali celo s Fiirnkranzem. Glasovalo se je toraj z obsedenjem in vstajanjem, in na željo Schonererjevo naznanil je g. predsednik, da je bil predlog večine, ki odobruje ministerski ukaz, sprejet s 177 glasovi proti 137. Levičarjev je bilo toraj prav mnogo popihalo iz zbornice. Coronini in večina njegovega kluba so glasovali z desnico. Zatem se je pričela obravnava o drugem mi-nisterskem ukazu, ki preklicuje za letos porotne sod-nije v dunajskem in korneuburškem okraji. Ta ukaz je s prvim v zvezi, in k besedi so se oglasili vsi govorniki, ki prvič niso prišli na vrsto. Novega toraj ni bilo prav nič slišati, in zato omenjam le, da je prvi zoper ministersko naredbo govoril dunajski podžupan Steudel, za njim pa se je oglasil minister Pražak. Z desnice je govoril prav ob kratkem baron Ignacij Giovanelli, ki je bil načelnik dotičnemu odseku, za njim pa je prišel na vr.sto hberalni poslanec Oppenheimer. Ostali govorniki so morali voliti generalnega govornika, ker je bil sprejet konec obravnave. Ta generalni govornik je bil dr. Weeber, ki si je prizadeval dokazati, da ministerska ukaza slu- šatelji. Tu stojimo pred tako uganjko in zadovoljiti se moramo z resničnimi dogodki." Da bi pa bilo temu res, vendar branitelji zaslužijo popolno slavo in priznanje, kajti oni o tem niso ničesar vedeli. Kakor sočasni zgodovinar Vael-keren poroča, spolnovali so častniki in prostaki vestno svoja povelja. Vsem lep vzgled je dajal grof Starhem-berg. Precej prve dni je turška krogla odkrhnila kamen na bastiji in kosec zadene Starhemberga na glavo. Pa že tretji dan so ga v nosilnici prinesli na obzidje, da se je z lastnimi očmi prepričal o stanji. Se le 17. julija so se obleganci za trdno prepričali, kje da bode glavni napad. Okoli 30 topov je bilo obrnjenih s svojimi žreli proti burg- in lobel-bastiji. Turki so sicer tudi od drugih strani v mesto streljali, posebno iz Leopoldovega, a le zato, da bi branitelje motih. Turki so večkrat poskušali z naskokom mesto vzeti, pa vračali so se vedno s krvavimi glavami. Ko vezir sprevidi, da z naskoki ne gre, skušal je s podkopi, ki so mu jih morali kopati vjetniki. Kakor krti so zemljo prerili daleč na okoli. 23. julija zažgo prva dva podkopa (mine). Škode posebne ni bilo, le precej prsti vrglo je kviško, ki je deset braniteljev zasulo. Tudi Starhemberg je poskušal s podkopi nasproti Turkom, ki so se pa slabo obnesli, ker ni imel izvežbanih ljudi. Turki so naskokovali z godbo in strašnim upitjem; na tisoče vojakov je palo v teh rovih, toda zastonj. (Daije prih.) žita reakciji ali povrnitvi k poprejšnjim razmeram. Za njim govorita še poročevalca dr. Kopp in dr. Tonkli, potem pa bode glasovanje, pri kterem bo nasvet večine, da naj zbornica ministerski ukaz jemlje na znanje, zadobil enako večino, kakor se je pokazala pri prvem glasovanji. Kmetijstvu na l(orist. Omenjal sem že včeraj interpelacije, ki jo je Lienbacher stavil do slavne vlade. Prav enako interpelacijo izročil je knez Lichtenstein s svojimi tovariši, ki vlado opominjajo, da je preteklo že tri leta, odkar je obljubila za kmetijstvo primernih postav, ter jo vprašajo, je li pri volji že skoraj, in sicer še v teku tega zasedanja zbornici predložiti postavne načrte, s kterimi se: 1. Omejuje neomejeno razkosovanje zemljišč in varuje dom. 2. Varuje zemljišča dolgov, od kterih je treba plačevati vehke obresti. 3. Vravnava dedne pravice tako, da posestva družinam ostanejo v lasti. Govor grofa IIolieiiwarta o izjemnih določbah. (14. februvarija ) Za ljudskega zastopnika pač skoraj ne more biti težje naloge, kakor jo imamo danes rešiti. Gotovo rad bo vsakdo pomagal, kadar je treba braniti vstavno svobodo naroda, jo ograditi z novim poroštvom in jo kolikor mogoče še razširiti. Pa le s težkim srcem in vednim postajanjem se odloči pritrditi omejitvi te svobode, naj bi jo še tako malo čutili in naj bi bila odločena za jako malo časa. Ni toraj samo umevno, ampak je tudi popolnoma opravičeno, ako se taki čuti tudi danes v tej visoki zbornici pri obravnavi vladnega predloga razodevajo, kteri imenitne temeljne pravice v imenitnem delu našega cesarstva odpravlja. Ne bilo bi toraj prav, ako bi lahkomišljeno in samo iz zaupanja do sedanje vlade njej dovolili oblast, ki jo po postavi od nas tirja, ampak dolžnost imamo pred vsem preiskovati, ali se vresničujejo pogoji, ki jih tirja omenjena postava, to se pravi, ali so se res v obilnejši meri kazala prekucijska osebne varnosti nevarna ro-goviljenja. Ko pa Vam, moja gospoda, hočem razlagati vzroke, zakaj smo to vprašanje potrdili, zakaj smo ukaz skupnega ministerstva z dne 30. januvarija t. 1. za opravičenega spoznali, moram reči, da mi je ta sama na sebi neprijetna naloga postala še veliko neprijetniša, odkar mi je poročilo manjšine v roke prišlo. Po mirni in stvarni razpravi, ki se je pri tem silno važnem vprašanji v odseku razodevala pri večini in manjšini, se takega poročila pač nisem nadejal (dobro! na desni), in g. poročevalcu se moram vsaj za to zahvaliti, da je precej v začetku to poročilo zaznamoval kot svoje lastno delo, ki ga je izvršil po naročilu drugih gospodov. To mi jako polajšuje moj odgovor; on ne velja manjšini, on velja le spisatelju tega poročila. Tudi on obravnava vprašanje, ali se vresničujejo pogoji postave z leta 1869. Ali gospoda moja, kako on rešuje to vprašanje? On priznava, da so se godile hude reči, ki morajo pri vsakem človeku zbuditi jezo in stud, toda posledice, ki jih je vlada posnela iz cele vrste takih dejanj, posledice, ki morajo, kakor se mi dozdeva, vsakega nepristranskega človeka prepričati, da gre zares za hudodelno osnovo (organizacijo), so gospodu poročevalcu samo premišljevanja, kakor jih povsod in vselej po starem kopitu sostavlja vsaka vlada, ako hoče strašiti, da bi si za izvanredne naprave pridobila pritrditev prebivalstva. (Cujte! na desnici.) Gospod poročevalec manjšine priznava, da je že dvakrat žugalnim pismom sledil umor policijskih čuvajev, in lahko bi bil še dostavil, da je bil tudi že neki dunajski meščan žrtva roparskega napada; toda to, gospoda moja, so gospodu poročevalcu le posamezni dogodki, iz kterih se še nikakor ne sme sklepati, da bi bilo vse to hudobno osnovano. (Dobro! na desnici.) Osupnjeni, gospoda moja, moramo vprašati: Ali hoče mar g. poročevalec čakati, da jih bode kar na kupe pomorjenihV Koliko umorov je pa potrebnih, da se bode naposled tudi on prepričal, da se tukaj nima opraviti s posameznimi hudodelstvi, ampak v resnici s hudobno osnovo. (Prav dobro! na desnici.) In po tako predrzno- lahkomišljeni sodbi o dogodkih, ki so strah in grozo napravili med vsem prebivalstvom, si g. poročevalec prilastuje pravico policiji očitati, da si ne ve pomagati, policiji, ki svoje življenje v nevarnost postavlja, da zadostuje svojemu poklicu in svoji nalogi. (Dobro.) Žalostno je, tako lahkomišljeno sodbo slišati v državnem zboru (prav dobro!), kjer bi morali vendar le vedeti, da je policija spolnila svojo dolžnost, ako je hudodelnike po dovršenem hudodelstvu in sledove za poizvedbo hudodelstva izročila sodniji, ktera ima dolžnost iz teh sledov sostaviti dokaze. Kar pa zadeva prejšnjo delavnost policije, svet pač ve samo to, kterih hudodelstev policija ni mogla zabraniti, nikdar pa ne izve, koliko hudodelstev je bilo po prizadevanji policije zares zabranjenih. (Prav res je! na desnici.) Taka osnova policije, ki bi že naprej zabra-njevala vsako hudodelstvo, žalibog še ni iznajdena, in tudi g. poročevalec manjšine pri svoji slabi sodbi o sedanjih naših napravah ni mogel povedati, kako bi se moglo to storiti. (Dalje prih.) Anarhisti. Kdor ima strupeno rano na zdravem telesu in mu je na tem ležeče, da se ne okuži celo telo, treba mu jo je ali izrezati z ojstrim nožem ali pa izpaliti z gorečim železom. Mrzli ali topli obkladki in druga obveza tu ne izdajo ničesa, ker potreba je radikalnega zdravnika. Nemška država bolehala je na strupeni rani socijaldemokratov že zdavnej poprej. Veliki državni mojster Bismark je to tudi kmalo spoznal' in je za nemško državo tudi take paleče postave napravil, s kterimi je strupeno rano na velikem telesu nemške države obrezal in obžgal, da se že kolikor toliko celi. Ojstre izjemne postave so nemške socijaliste in anarhiste toliko preplašile, da so nemško državo, kjer jim je jelo pod nogami goreti, zapustili in jo v Avstrijo pobrisali, kjer so svoje blažne (?) poskuse z nožem, revolverjem in dinamitom nadaljevati jeli. Nobillingov je na Nemškem zmanjkalo, ali če ne zmanjkalo, vsaj potihnili so in poskrili so se, mesto njih nastopili so v Avstriji Stellmacherji. Na Nemškem poskušali so s poti spraviti cesarja samega, pri nas so se najpoprej njegovih organov — redarjev podstopili. Bismark je ondi vzel zastru-peno rano sam v roke, ter jo je tako radikalno ozdravljati jel, da se je le čuditi njegovi spretnosti. Socijalističnim novinam, ki so svoje črke v to rabile, da bi anarhijo (popolno brezrednost) med svet sejale, postavil je tiskovno svobodo tako visoko, da je več ne dosežejo in prav je imel, kajti na ta način vrgel je prvo zavornico pod anarhistični voz, ktera ga je sčasoma popolno vstavila. Hudodelce jel je preganjati do najskrajnejših mej anemške države in pisma, ktera so na znane delavske kolovodje hodila, dal je po policiji odpirati, kar ga je na marsikakšen sled pripeljalo. Da so anarhisti, vidoč, da so se jim na Nemškem tla pod nogami spodmikati jela, zapustili za nje nevarno zemljišče, ni se čuditi; a nesrečna dežela, kamor so pribežali, je bila ravno Avstrija, kjer jim je liberalno novinarstvo in fakcijozna opozicija odmah mnogo pripomogla do razvoja njihovih strašnih sredstev, s kterimi so po Dunaji in okolici gospodariti jeli. Kaj so vse nameravali, zvedeli bomo še le tedaj, ko se zopet izjemna določila za Dnnaj in okolico spravijo v kot in redno ustavno življenje nastopi! Da je pa vlada junca za rogove zgrabila, priča nam njeno postopanje proti anarhistom in njihovim kolovodjem. Vlada je namreč tisti dan, ko je izdala na Dunaji izjemna določila, ktera zdaj veljajo, na mesto ustave poslala vsem redarskim komisarjatom zapečatena pisma z napisom na zavitku: „0b 12. uri naj se odpre". Vsied tega povelja so vsi nadzorniki redarjev depeše h krati odprli in sicer o polnoči. V zavitku je dobil vsak izpisek imen, ktere osobe da naj še tisto noč primejo in do zjutraj zavarujejo v redarski vjetnišnici. Lov se je pričel z največjo opreznostjo in ob četrt na tri stalo je že nad 50 izvoščekov pred redarsko vjetnišnico. Iz voz so lezli drug za drugim zaseženi socijaldemokrati, ktere so redarji in komisarji spremljali. Še tisto noč so jih zaslišali in jim naznanili ali izgon iz dežele ali pa iz države, od koder je bil ravno kteri doma, ter so jim tudi za jedno napovedali kazen, kakošno tisti zapade, ki bi se povrniti predrznil. O petih zjutraj so se že prvi po železnici odpeljali, poslednji pa ob 2 popoludne. v no5i od 81. januvarlja na 1. febnivarij prijeli so 180 osob in do 7. t. m. so jih že nad 300 izgnali, o kterih so namreč dokaze imeli, da so so-cijalizem razširjali. Med izgnanci so tudi osebe, ktere so bile tožene umora čevljarja Merstallingerja. To je vse v redu, in kar so tiče inostranskih podanikov, tudi prav izvrstno, da so jih takoj izti-rali iz države. Kaj pa tisti, ki so avstrijski podaniki in si bodo morali sedaj drugod kruha iskati? Ali se ni bati, da bodo tisti sedaj strupene svoje nazore po drugih mestih razširjali, kamor pojdejo ravno s trebuhom za kruhom? Posebno v severnih deželah cesarstva jo obrtnija jako razvita, tako na pr. po Šleziji, Moravi in Češkem; ondi bode jih polovica, kteri so ravno tjekaj zašli, gotovo zopet svoje pogubonosno delovanje iz novega začela. Ali pa ni s krivičniki kazen tudi nedolžne zadela? Mogoče je že, da je marsikak nedolžen delavec moral zapustiti dobro službo in oditi v svojo domovino, dokler se ne povrnejo boljši časi. Ali kaj se hoče, na svetu je že tako, da splošne kazni zadevajo krivične in nedolžne; zarad tega pa tudi gorje tistemu, kteri je vse to zadolžil! Nerazumljivo pa je obnašanje liberalne levice, ktera si je dolgo časa vse prizadjala, da bi bila vlado in desnico pri ljudstvu ogrdila, češ, z izjemnimi določili hoče vlada le neljubo opozicijo neškodljivo storiti. Ko so pa videli, da to ne gre, spravili so se pa samo nad eno poslednjih točk izjemnih določil, ter zahtevali, naj se odpravljene porotne sodnije zopet vpeljejo, da bi bili zatoženi socijalisti, kteri so že sedaj dunajske porotnike s pismi stra-hovali, ki po smodniku diše — tem bolj gotovo oproščeni, ako bi ravno morali pred sodnijo stati. Peukertov slučaj nam je to jasno dokazal! Moža je dunajska policija že dolgo opazovala, in ko se ji je zadosti zdelo, postavila ga je pred porotnike, za-toženega veleizdaje in umora. Oprostili so ga, kar ga je na Dunaji odmah v sedma nebesa povzdignilo. Sedaj pa, ko jo je z Dunaja popihal v Švico, ondi pripoveduje, da je za Merstallingerjev nameravan umor dobro vedel, toda zdel se mu je premalosten. Eajši bi mu bil kak bogat bankir. Za take ljudi se levičarji poganjajo edino le iz sovraštva do sedanje vlade. In ti naj bodo zastopniki in prijatelji ljudstva! Eesnično, označili so se zdaj sami tako izvrstno, da bi jih nikdo boljše ne mogel. Politični pregled. v Ljubljani, 16. febr. ]?fotraiije dežele. „Danes meni, jutri tebi," gotovo niso naši levičarji, takrat še vsemogočna ustavoverna stranka imenovani, poznali, ko so pred šestnajstimi leti za opozicijonalne Čehe in druge narode skovali postave, s kteriml so policiji izročili vso oblast v roke. Da, tisti gospodje, ki dandanes na levici sede, so bili, ki so postavo za izjemni stan z nekako zadovoljnostjo skovali, ki se je že do navdušenosti spenjala, češ: sedaj le jih bomo, da bo joj! Sedaj le bodo Cehi videli, kaj se pravi politiko delati na svojo roko! Čehi so res sprevideli, da se z bikom ni bosti in so lepo prijenjali, izjemne postave zgubile so se pa kmalo potem nekam „pod streho" med starino. Gospodom, ki so jih skovali, se še sanjalo ni, da bi se kedaj zamogel iz črne noči poroditi beli dan, ko bodo sami trepetali pred temi svojimi duševnimi otroci. In zato imajo toliko opraviti, da bi jih zopet med staro šaro nazaj spravili, pa bi jim vlada, zlasti grof Taaffe že mnogokrat mogel povedati, da so izjemne postave njih lastno delo. Tolažil jih je, da sedaj izjemne postave niso na dnevnem redu proti politični, temveč edino le proti anarhistični opoziciji in še se ne morejo vtolažiti in pomiriti. Marsikdo bo morda vprašal, zakaj ne? Zato, ker so jim izjemne postave sapo zaprle z anarhisti vred, ker ne morejo več tako brezskrbno proti obstoječi vladi ščuvati. Tukaj v tem le grmu je zajec in nikjer drugje. Kdor še ne verjame, naj počaka, da zopet nastopi ustavno življenje na Dunaji in v okolici in videl bo, kako bodo krokarji fakcijozne opozicije zopet krokati začeli čez vlado in politiko, kteri oni ne sodijo. DalmuUnsM poslanec dr. Klaič vpra-.šal je pravosodnega ministra dr. Pražaka, zakaj da v Dalmaciji hrvaškim sodnijam laški dopisujejo. Dalje je sprožil dr. Klaič besedo, ki nam je že davno srce težila, če li je pravosodnemu ministru znano, kako da državna pravdništva z žurualistiko postopajo. Minister je odgovoril, da imajo sodnije pravico samoupravnim oblastnijam v njihovem je- ziku do inaciji t pisovati. Kar se pa tiče žurnalistike, v Dal-evet listov izhaja, kteri so leta 1883 — 56 koiitiskacij doživeli, ktere so sodnije vse potrdile. Na neke pritožbe dal si bo poročati. Dr. Euss omeni časnika „Prager Montags-Eevue", ki na teden izhaja in je 33krat zapadel sodniji. Minister mu odgovori, da je bila „Montags-Eevue" le 14krat zaplenjena. O slovenskih časnikih, ki so bili lansko leto posebni ljubljenci državnega pravd-nika, ni nikdo zinil. Škoda, kajti radi bi bi i zvedeli, kaj minister misli o nazorih državnega pravd-nika. ŠlezijsM Čehoslovani poslali so po „Opav-skem Tjdeniku" odprto pismo na prvega ministra grofa Taaffe-ja, v kterem ga prosijo, naj skrbi za to, da bodo Slovani v Sleziji pred c. kr. uradniki po uradih enakopravni z Nemci. Pismo sklepa s prošnjo: „Saj ne zahtevamo več, kakor da nam c. kr. uradniki v Šleziji le toliko spodobnega obnašanja ohranijo, kolikor se ga potrebuje v zabrambo, da ne prikipi nevolja šlezijskih Čehov do javnih neredov". Nadjati se je, pravi „Politik", da bo ekselencija gospod prvi minister takoj nepravilnosti odpravil. Iz Zagreba prinaša „Politik" vest, da se bodo že letos jele graditi tri železnice in sicer: zagorske, železnice Barč-Pakrac-Lipnik in pa krajinske (graničarske). Opoziciji zdi se vse to le limance, za bodoče volitve v deželni zbor. Za ogersleo gosposko zbornico imenujeta se dva magnata, ki imata nado priti na podpredsednikov stol mesto ranjcega grofa Czirakyja, in sicer grof Franc Zichj in grof Adalar Andrassj. Dostojanstvo kraljevega zakladnika (tavernika) dobil bo nek drug praporni velikaš, ter se bode ob enem še več prapornih velikašev imenovalo. Najvišega sodnika (judex euriae), kakor je bil umorjeni Majlath, pa menda ne bodo še tako kmalo imenovali; v mero-dajnih krogih se pa čuje, da menda nikdar več. Vnanje države. Na Srbskem je kralj potrdil načrt postave o preosnovi generalnega štaba in vojaške akademije, v kteri se sedanjemu času primerni častniki odgojajo, ki potem višje častniška mesta v vojni zavzemajo. Za nižja častniška mesta, kakor so poročnik, nad-poročnik in kapetan, se odgojujejo naredniki, ki znajo brati, pisati in računiti. Knez Bismark v tihem zavetišči „Friedrichs-ruhe" še vedno tako mirno živi, da svet komaj zanj ve. Ker bi ga pa radi v Berolinu v državnem zboru med saboj imeli, peljal se je njegov domači zdravnik iz Monakovega, kjer je sedaj stanoval, v Priedrichs-ruhe, da preišče Bismarkov položaj, ali mu bo mogoče v Berolin iti ali ne. Kakor se čuje, Bismark sam želi navzoč biti pri otvorjenji državnega zbora, ktero se bo neki v začetku meseca marca zrršilo. Da se je pregledovanje majnikovih postav tako daleč zavleklo, je kriva vlada sama, ker ona katoličan-skim zahtevam le polovičarsko priznanje ponuja, katoličani pa s tem ne morejo zadovoljni biti. Kako da tako postopanje na ljudstvo škodljivo vpljiva, nam je dokaz, da iz zapadnih dežel na katoličanske poslance v centrumu dohajajo pozivna pisma, da naj bi vladi in konservativcem, kteri so jim šli do sedaj deloma na roko, hrbet obrnili, ter naj bi se z radikale! zedinili v opozicijo proti vladi. Da centruin tega ne bo storil, se tako ume. Na Angleškem, do sedaj v političnem življenji ni še nobene spremembe. Napad koservativcev v poslaniški zbornici na Gladstona ni bil nikakor tako ojster. kakor so poprej upili, temveč pa vrlo mlačen. Vse drugače je pa Gladstone svoje postopanje zagovarjal in tako gorečnost v dolgem govoru razvijal, da se je staremu možu vse čudilo. Da konservativci zaželjenega smotra niso dosegli, pripisujejo poročevalcu Northcote, kteri je silno mevžasto ob-dolževal vlado in njenega zastopnika Gladstone. Pravi boj v parlamentu pa ob«h strank še le čaka in še je mogoče, da zmaga vlada, ako bo narodnim poslancem s četami pesek v oči metala, ktere je kar čez noč skupaj zbobnala in v Egipt poslala. V vojnem^ministerstvu delajo noč in dan in tudi egipčanske posadke so jako delavne. Angleže je vest o porušenji Sinkata v Egiptu nezmerno poparila, ker je vsakemu znano, da bi Sinkata ne bilo treba razsuti, ako bi bil Gladstone ob pravem času pomoč v Egipt poslal. Po celi Angleški zbirajo se tabori, na kterih se bo soglasno nezaupnica Gladstonovi vladi izrekla. Glede Bgipta Evropa še nadalje ostane na stališči opazovalca in bode čakala, aii bo Anglež kos upora, ki se je že skoraj celega Sudana polastil, ali mu bo mogoče spolniti besedo, ktero je )rostovoljno tako širokoustno zastavil. Še le potem, co bi Evropa videla, da Mahdi tudi John Bulia že proti morju potiska, storile bodo velesile skupo korake, ki se jim bodo za ohranjenje kupčijskih zvez in v obrambo javne varnosti potrebne zdele. Žalostna poročila prihajajo iz J^gipta o tepenem Hiks-paši, ki je meseca novembra zgubil svojo vojsko. Poročila, pravi „Politik", da so po vsem resnična, ker se opirajo na pisana spričeva a, v kterih so bere, da sta se od cele Iliksove armade, ki je prvega, druzega in tretjega novembra Mahdiju nasproti stala, edino le zgodovinsko-običajni jeden častnik in jedna cela kompanija rešila. Častnik je bil Evropejec. Vse drugo je šlo pod meč! Siukatska posadka v Sndami ni bila takoj zunaj trdujavskih vrat poražena, temveč je šla dve milji daleč sovražniku nasproti, kteri jo je v neki soteski napadel in posekal. Kakor jih je bilo malo, bili so vendar le ljudje, kajti pobili so 68 ustašev, predno so sami popadali. Večina egipčanskih častnikov hoče iz službe izstopiti, ako bi se jim ne do-vohlo vdeležiti se ekspedicije v Suakim. Sicer je pa jako pičlo upanje, da bi še ob pravem času k rešitvi Tokkarja tja dospeli. Izvirni dopisi. z Dolenjskega, 31. januvarija. Ne dvomim, da bodo čč. gg. župniki na stavljena vprašanja o vzrokih propada kmetijskega gospodarstva dostojno odgovorili, a vendar bi ne škodovalo, ko bi časniki to reč do dobrega pretresovali. Tako pretresovanje marsikoga primora, da napake spregleduje in, če je pameten, po moči vstrezuje, ter si tako sam pomaga, preden ga drugi globokeje pogreznjenega iz blata vlečejo. Dva dopisnika sta našla mnogo krivde pri županih. Žalibog, da moramo temu tudi od tod pritrditi. Da ravno tisti, ki prej vse napake vidijo ter obetajo, kako vse drugače bi delali, naj bili bi sami župani; ali glej, komaj z zaupanjem svojih sosedov počasteni, hočem reči, za župana izvoljeni, pozabijo na vse obetanje in slabeje kot njih spred-niki ravnajo, ter se obnašajo, kakor bi prav hudoben duh lakomnosti in drugih napak v nje pri izvolitvi šinil. Bralcem je najbrž že znana kuga, ki je leta 1879 ob hrvaški meji kostanjeviškega okraja mar-siktere župane napadala. Dolgo je gosposki prikrita ostala, dokler se je vendar vse razvedelo ter preis-kavati začelo, ter našlo toliko gnjilega, da je državnega pravdnega namestnika prisililo vsklikniti: „To so lepi župani". Da lepi župani, ki se ne sramujejo s krvavimi žulji volilcev si svoj mošnjiček napolniti; to zadostuje. Na drobno si ne upamo reči preiskovati, da bi se bralci ne dolgočasili, pa tudi pošteni župani na svoji časti ne trpeli, kakorš-nih je vendar, s toliko večim pripoznanjem bodi rečeno, še mnogo po Slovenskem. Velika napaka in škoda za kmetijstvo je, da gosposka gre za par goldinarjev, ki jih je kmetič dolžan, po več ur daleč cenit, ker tako se narastejo stroški, ki dvakrat, trikrat pravi dolg presegajo. Mar bi se, ne dalo reči drugače osnovati, da bi se dolg iztirjal in vendar toliki stroški zadolženemu ne delali? Ne dvomimo, da bi se dalo doseči, a nasvetov staviti ne pripada v pisateljevo področje. Naj pa opomnimo nekaj druzega. Po dosedanji postavi je pri objavi tretje dražbe vselej opomnjeno: „Posestvo bo prodano za vsako ceno." Vsled te starodavne postave so se vendar že tako vnebo-upijočo krivice godile, da bi si jih nikdo misliti ne mogel, naj bi se v javnosti tolikrat ne godile. N. pr. ravno v naši okolici je bilo pred leti celo posestvo, to je, zemljišče in pohištvo prodano za — 5 gld., reci in beri pet goldinarjev, dasi je bilo vradno cenjeno na mnogo stotin. Za božjo voljo — mar li gosposka nima nobenega pomočka v rokah, takim nesmislim v okom priti ? Pač mislimo, da bi se prav lahko dobili. Nikogar nočemo s tem krivice dolžiti, ker postava je; a zakaj se ne predrugači, ker so se časi spremenili? Nočemo s tem zanikernega dolžnika zagovarjati; a ne zadeva samo njega, kaj pa nedolžni upniki in posojevalci? Nikdo naj ne reče: Naj pa zraven pridejo. Vloga „vadium", bolezen in mnogo zadržkov dostikrat navzočnost upnika zadržuje, se dražbe vdeležiti in potem pa tudi, kteri pošten kristijan bi si upal za 5 gld. posestvo osvojiti, ter ga vesel biti, bodi naj še tako postavno? Toraj pomagajte, komur je pomagati mogoče — dolžnost, ker ta postava je že neizrekljivo veliko škode provzročila, in gotovo ni več za naše čase. (Konec prih.) DomaČe novice. (J)o}wlnihic volitve) za kupčijsko in obrtnijsko zbornico kranjsko bodo, kakor naznanja oklic volilcera na prvi strani današnjega lista, po vsi deželi 28. dne t. m., to je v četrtek po pustu. Kaj in kako, naznanja omenjeni oklic, mi pristavimo le nujin opomin: Narodnjaki, na delo! {„Kranislco obrtno di-u^tvo'') ima letošnji občni zbor jutri 17. t. m. ob 10. uri dopoldne pri Tavčarji z navadnim dnevnim redom. (Gospod Anton Lašan, hivši šiq)an Ijuhljan-slci) povzdignjen je, kakor vradna „Wieuer Zeitung" 15. t. m. razglaša, kot vitez železne krone 3. vrste y vitežki stan s priimkom nMoorland". {Učiteljslci pripravuilci v Ljubljani.) ne smejo dalje nadomestovati učiteljev v mestnih šolah ali v zasebnih zavodih. Ne bode tedaj drugače, da bode mesto moglo nastaviti pomožnega učitelja, kteri bode namestoval učitelje, kadar kdo zaradi bolezni ali kako drugače ne more v šolo. (Odbor „Slovcnslcega učiteljskega društva" v Ljuhtjaui) je v seji v dan 7. t. m. odločil, da bode imenovano društo še to leto na svetlo dalo „Imenik ljudskih šol in učiteljev na Kranjskem". Uredovali ga bodo gg.: Predika Jak., glavni učitelj na c. k. izobraževališči, Žumer Andrej in Lapajne Ivan, c. k. okrajna šolska nadzornika. — Po dolgem odlašanji in preloževanji bodemo zdaj vendar dobili že toliko potrebni in zaželjeni imenik. Gospodje učitelji, ki so že tli pa tam nabirali tvarino za ta imenik, naj bi jo zdaj blagovolili poslati odboru „Slovenskega učiteljskega društva" v Ljubljani. („Uč. Tov.'') (^Kmetska posojilnica Ijubljanslcc olcolic&') je imela 10. t. m. svoj letni občni zbor, kterega se je vdeležilo 14 udov z 43 deleži. Dohodkov je imelo društvo 68.915 gld. 98 kr., izdatkov pa 56.058 gld. 96 kr., skupnega dobička je bilo 1309 gld. 86 kr., na vsak delež po 6 gld. Slednjič se je volil novi odbor in to: za predsednika ali ravnatelja gosp. Janez Knez, posestnik in župan v Šiški, za blagajnika gosp. Anton Knez, za kontrolorja gosp. Martin BavdeK, za odbornika Al. Jenko in E. Ločnikar; v nadzorstveni odbor pa gg.: J. Kotnik, A. Wurzbach pl. Tannenberg in dr. Jos. Tošnjak. (O pošti na holodvorii) se nam je včeraj pritožil neki trgovec, ki je bil poslal tje gor svojega hlapca z vozom in blagom, pa tudi z dvema poštnima nakaznicama, kteri je hotel tam oddati. Niži uradnik pa ni hotel sprejeti denarja, še le viši ga je sprejel pa z nevoljo rekoč: „Saj ste se peljali memo pošte v Ljubljani, tam bi bili oddali nakaznici". Če pošta na kolodvoru ni za sprej m nakaznic, naj bi se to naznanilo občinstvu, pa mislimo, da je. (Naznanila po časnikih niso vselej zanesljiva.) Posestnik nad Ljubljano, ki tudi nemški zna, pripovedoval nam je to-le. Lansko spomlad dobil je v roke po naključji nemški list, v Ljubljani izhajajoč, ter tam na zadnji strani bral med naznanili priporočilo semena neke velikanske ali orjaške detelje. Ker ima mnogo živine, si misli, da bode taka detelja kaj dobra za krmo, naroči si semena pri trgovcu, ki je bil tam naznanjen, iz Nemškega od nekod, dobi paket s poštnim povzetjem in vseje prejeto seme na njivo. Eadoveden hodi gledat, kaj bo. Dolgo se ne prikaže nič, slednjič pa vendar pogleda tu in tam, pa prav na redko, nekaj belka-sto-zelenega iz zemlje. Več pa tudi no pride ven in prav žalostno gleda posestnik to puščavo, v kteri se tem šopirneje naseli razen plevel. Sosedje se smejejo novi ,,detelji", tako da mož gre in vse pre-orje pa vseje kaj druzega. Tako je bil ne le ob denar, ki ga je plačal za Bog ve kako seme, ampak je trpel škodo, ker bi mu bila njiva v tem času lahko kaj druzega rodila. Toraj le previdnost pri naznanilih semen, ker je znano, kako brezvestni so posebno vnanji trgovci z rastlinskimi semeni. Razne reci. bi slavna županstva storila jako lepo in prijetno delo, ako bi odposlala vsaka zapisnik v dotičnemu kraji stanovajočih veliko- in maloposestnikov na vredništvo „Wein- und Agricultur-Zeitung"; poslednje bo potem na podlagi teh zapisnikov sestavilo izpraševalne pole in jih razposlalo. S poŠilja-tvijo naslovov in imen niso nikaki stroški zvezani. — Eusinsko duhovenstvo obrnilo se je v adresi do presvitlega cesarja, da bi se mu plača zboljšala. Duhovenstvo opira se na vseskozi dokazano zvestobo do cesarske hiše. Posebno pa navaja zvestobo do avstrijske države za časa francoskih vojsk pod Napoleonom L in ogerske vstaje 1. 1849. Tudi nadalje je duhovenstvo staro vdanost in zvestobo cesarju ohranilo. — Eusinski kmetje jeli so se zopet močno v Ameriko seliti. Telegrami „Sloveiicii". Beligrad, 16. febr. Ministerska kriza se , e pričela. Garašanin, ki je danes dospel sem, )il je poklican h kralju. London, 15. febr. Po konservativnem društvu sklican shod okoli 2500 vdeležnikov sprejel je resolucijo, ki graja vladno politiko v egipčanskih zadevah. Atene, 15. febr. Euski vojno-brodarski oddelek je bil razpoden po hudi nevihti. Oklepnica „Vojvoda Edinbui-ški" je prijadrala v Salamine na popravo. — Glediščni vlaki v zlato Prago zmi-raj zopet novi dohajajo. 14. t. m. pripeljalo se jo 1000 osob iz Melnika in 16. t. ni. v soboto prišel bo drugi z več sto ljudi iz Chocena—Opočno— Brovnova. — Imenik veliko- in maloposestnikov v avstro-ogerski državi imenovalo se bo velikansko delo, ktero bo izdal založnik „ijsterr-ung. \Veiii- und Agricnltur-Zeitung", g. Kosenz\veig na Dunaji. On je tudi izdajatelj „imenika" vinorojcev, vinotržcev, vinskih mešetarjev, izdelovalcev šampanjca, boteljašev, gostilničarjev po^ Avstriji, Oger-skem in Nemčiji, po Francoskem, Švici, Angleškem in po Danskem. Obširno to delo imelo bo poleg imena posestnikovoga tudi velikost posestva, razne pridelke, ki se pridelujejo, in pa število živine, koliko jo ima vsakdo. „Imenik" ne bo le knjiga, v kteri se bo dalo marsikaj poiskati, temveč bo tudi .statistično delo v pravem pomenu besedo. P. n kmetijske družbe in njih podružnice, dalje, oskrb ništva gradov naj bi ne pozabile, kar jim je v tej stroki znanega, dotičnemu vredništvu naznaniti. Tudi Tujci. 14. februvarija. Pri Maliii: Josip (jampert, kupce, iz Niirnberga. — Edvard Jerč-ke in H. Baumgartner, kupca, z Dunaja. — Frane Eothel, e. k. hnzar, z Dunaja. — Ludovik pl. Hess, iz Fohns-dorfa. — Janez Manzoni, kupee, iz Udine. — Gospa Moline, s hčerjo, iz Tržiea. — Alojzij Coeiig, kupč. lesa, iz Novomesta. — Adolf Glasser, kupec, iz Celja. Pri Slonu: A. Krupka, Kari Wodnitselier in Jakob Breder, kupci, z Dunaja. — Streit kupec, iz Prage. — Žiga Falkenau, tovarnar, iz Prage. I>uuajska borza. 15. februvarija. Papirna renta po 100 gld. . Sreberna „,,„„. 4% avstr. zlata renta, davka pros Papirna renta, davka prosta Ogerska zlata renta 6% „ papirna renta .5^1» Kreditne akcije . . . . Akcije anglo-avstr. banke „ avstr.-ogerpke banke „ Liinderbanke „ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice „ Tramway-društTa velj. 170 4% državne srečke iz 1. 1854 4^ „ „ „ „ 1860 Državne srečke iz 1. 1864 „ „ 1864 . Kreditne srečke London .... Srebro .... Ces. cekini .... Francoski napoleond. . Nemške marke . 79 gl. 75 kr. . . 80 „ 35 „ ta . . 101 „ 50 „ . 94 „ 95 • 121 „ 70 „ . . 90 „ 05 „ . 87 „ 75 „ 160 gld. 306 „ 20 „ 120 gld. 114 „ - „ . . 844 „ - „ . . 114 „ 30 „ . . 611 „ - „ . . 311 „ 25 „ gl. . . 227 „ 50 „ . 250 gl. 123 „ - „ . 500 „ 135 „ 50 „ . 100 „ 172 „ - „ . 50 „ 172 „ - „ . 100 „ 173 „ - „ . . 121 „ 45 „ : "5: TO : . . . 9 „ 61>/. „ . . . 59 „ 30 „ Gospodu Gabrijelu Piccoli, lekarju Veliko let ozdravljam razne bolezni, edino le z Vašo „zelode6no esenco" in to z najboljšim vspehom. Prosim vas še za 12 steklenic. Trst, meseca septembra 1883. Dr. Pardo, praktičen zdravnik. Vaša „zelodečtKi esenca^' oprostila me je izvrstno in popolnoma liude nad dve leti trajajoče bolezni. Izrekam Vara kakor izumniku tega zdravila svojo najtoplejšo zahvalo. Rakovac na Hrvaškem blizo Karlovca. Ivan Pufič. Podpisani potrdim, da je „ieloi'iv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gl. 5 kr. Kazpošiljava se le jeden zavoj. Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo. Naročila iz dežele izvrši se takoj V lekarni pri „samorogu" Jul. pl. Triik6czy-ja na mestnem trgu v Ljubljani. msm Imamo jo!! Po vstrajnih študijah posrečilo se je dr. pl. Bedenu izumiti lolio za lase o kteri se lahko z dobro vestjo reče, da je na svojem mestu. V čisto kratkem času po tej pomadi priraste gosta in krepka brada, kakor tudi lasje; zabranjuje pa tudi izpadanje las. Izuiunik .je porok za brezpogojen vspeh. (10) Steklenica velja 2 f/ld. n. v. Edina prava se dobi pri izumniku dr. pl. Beden-u v Pragi, Salmove ulice štev. 7, kamor je treba denar predposlati.