Priloga No vin. Cena številki 1 Din.
Marijin
lisi

PoStnlna plačana v gotovini.
Šiev. 2. 29. letnih 4933. febv. 8.
Marijin lisi
Pobožen mesečni list. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin pedesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja 1. 1904., decembra 8., gda je te list kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani. — Vrejtije i izdava ga z dovolenjom cerkvene oblasti: KLEKTi JOŽEF, vp. plebanoš v črensovcih, Slovenska Krajina, Jugoslavija. (Pred oblastjo odgovoren Godina Jožef CM Groblje.) Tiska Misijonska tiskarna, Grobije-Domžale. (Za tiskarno Janko Strnad.) Cena za skUpen naslov letno 12 Din — na posameznoga 15 Din — v inozemstvo 40 Din, — z Novinaml 100 Din. — K Marijinomi listi dobijo naročniki brezplačno Kalendar Srca Jezušovoga i knižico »Priprava na srečno smrt«, v inozemstvo pa dobijo Se brezplačno »Marikin ograček«.
Za naročnike se slilži letno več jezero svetih meš. Vredništvo i uprava M. Lista: črensovci, Slovenska Krajina. Jugoslavija.
CERKVENI GLASI
V pregnanstvi posvečeni. Na Solovecke otoke pošila ruska vlada vnožina vernikov i duhovnikov. Tam je katoličanski pUšpek Slokan po-sveto v mešnika D. Navickoga, ki je bio 7 let v vozi na Soloveckih oto-kaj, nato pa je prišeo v Varšavo na Poljsko. Posvečenje v robstvi je pač nekaj nenavadnoga.
Anglikanci 1 katoličanska vera. Nedavno so meli zboriivanje anglikanski (protestantski) duhovniki; prišli so do spoznanja, da je edina pomoč Anglije proti brezverstvi združitev s katoličanskov Cerkvijov. Duhovniki, ki so toga mišlenja, so se zdrtižili v drUštvo »Prijatelje edinosti«. Pravila toga društva so prevzela skoro vse katoličanske istine, tiidi to, da so papa vidni poglavar cele Matere Cerkvi. O, da bi krivoverci kem prle spoznali pravo vero!
Katoličanski misijonl. Na misijonski svetek 4. nedelo oktobra 1932 je papova radio-postaja poslala po sveti to poročilo od misijonov: 20.000 ml-sijonarov i 5000 domačih predgarov dela za katoličanstvo v. misijonaj. Pomaga njim 30.000 misijonskih sester i 100.000 katehistov (ki včijo krščanski navuk). Vzgaja se 16.000 domačinov v 377 misijonskih semenišča]'. Papa pozivajo celi svet, naj dela za misijone. Posluhnimo glas sv. Očo!
Katoličanstvo na Irskom. Več kak 20 let majo na Irskom vpelano rano sv. obhajilo, to je: deca že v ranoj mladosti sprijemajo k sebi Je-zuša. Od 320.000 prebivalcov v glavnom varaši Dublini hodi 50.000 vsakši den k sv. meši, to je povprečno vsaki 6. človek. Irska ma 4000 duhovnikov i 2600 bogoslovcov pa mnogo misijonarov. 2e odnekda se Irska zove »otok svetnikov«. Včimo se od irskih katoličanov!
Papa i katoličanski štamp. Pri sprejemi visokošolcov so sv. Oča pravili, da so katoličanski listi nenadomestlivi pripomoček za razširjanje i vresničenje vsega, ka je katoličanako. Zato pa mora katoličan krščanski štamp podpirati. Spunimo to želo sv. Očo i podpirajmo naše krščanske liste (Novine, Marijin Ust, Marijikin ograček itd.) s tem, da je naročimo i čtemo!
Božje zvanje. Eden profesor na univerzi v Nancyi (izgovori: Nansi) na Francoskom je stopo v red dominikancov. — Boži glas tečas ne henja, dokeč ne pripela človeka ta, gde ga Bog žče meti!
Istina je v katoličanskoj Cerkvi! Na pravo vero se je spreobrnolo na Angleškom 19 anglikanskih duhovnikov, med njimi eden glasoviti predgar. — Molimo, da bi krivoverci i neverniki spoznali pravo Mater Cerkev!
Nenavadne redovnice. Eden holandski jezuit je ustanovo red »Na-zarenske gospe«. Te redovnice nemajo posebne redovne obleke, nego so oblečene ponavadi. To pa zato, da lejko idejo rešavat dtiše tudi ta, kama inači ne bi mogle. — Skrb za rešitev dttš je iznajdliva!
Pri Krali je pomoč! V Berlini so zozidali hišo, v šteroj dobijo stanovanje tisti, ki so brez dela i doma. Hiša s kapelicov je posvečena Kri-stuši Krali, ki je edini pomočnik v nevolaj, ki težijo ves svet. — Tudi mi Njemi posvetimo svoje hiše, posebno pa svoja srca!
Cerkev preganjajo! V Španiji so se brezverci spravili na delo proti Cerkvi i ščejo vničiti vse, ka je krščanskoga. V ednom mesti so celo določili čas, kda se sme i kda se ne sme zvoniti. V driigom mesti so zaprli plivanoša, ar je nej šteo spraviti dol z grobov križe. — Tak deleč je prišlo v Španiji, ar so katoličani nej meli katoličanskih listov in zato se nej odločno postavili proti brezvercom, šteri so pomali vso oblast doblii v roke. Katoličani branimo vsikdar sveto vero! Naročite samo katoli-čanske liste!
Cerkev trpi. V Mehiki se šče izda zdigavlejo peklenske sile proti Cerkvi božoj. Brezverna vlada šče vero ščista vničiti. Določila je za 8 milijonov ltidi samo 314 duhovnikov, ar zna, da tak malo duhovnikov nemre skrbeti za diiše telkih miljonov. — Molimo za preganjane brate!
Radio v službi Kristušovej. Eden katoličanski plivanoš v DetroitI v Ameriki je meo v ednom leti 27 krat verske govore na radio. Dosta llidi ga je poslušalo i ga sledi prosilo, naj njim pošle napisane tiste predge. Tak je razposlao 2,500.000 izvodov predg. — Tiidi nove moderne najdbe naj služijo za razširjenje Jezušovoga navuka!
Bog šče živi! V Lurdi je ozdravila 23 let stara Elizabeta Gugiz Al-zacije na Francuskom. Bila je operirana na slepiči pa njoj 6 let rana nej zacelila. Z zavupanjom na božo i Marijino pomoč je šla v Lurd. Ze v prvoj kopeli se njoj je rana zaprla. Doktorje so jo pregledali i spoznali, da se je rana na čliden način zacelila. — Bog nam s tem kaže, da zaistino je i nas spomina, naj ne pozabimo na njega.
Brezverstvo — vzrok hudobij. Eden newyorški sodnik je pravo, da nikša organizacija, štera dela brez bože pomoči, naj bo to osnovna šola ali gimnazija ali pa univerza, nemre iztrebiti hudodelstva. Vzrok hudodelstva je brezverstvo. što ne verje v Boga, tisti se ne boji krasti i moriti. — Katoličani, boj proti brezverstvi! Mi ščemo povsod Boga: v drii-žinaj, po šolaj, v javnom živlenji!
Dar!
Na »Dom sv. Frančiška« v Črensovcih so v dinaraj dariivali sledeči: Virag Lena, Odranci, prosi, naj pride na priprošnjo sv. Antona Anton Martin Slomšek na oltar i naj zadobi boži blagoslov za svojo družino, 10; Antolin Miška, Kula, Bačka, 45; Hozjan Bara, Velika Polana, prosi, naj se počasti sv. Anton, 10; N. Črensovci, 10; škafar Matjaš, sodni sluga, M. Sobota, 40; Gomboc Marija, Borejci, 10; arenda na leto 1932 še 300; Foti-vec Ivan, Žižki, 10; za krmo dobleno v Trn ji 95; na Hotizi nabrala Matajič Marija 70 Din. Dariivali so sledeči: Horvat Marija 3, Hozjan Agata 10, Hozjan Ana 7, Zelko Agata 1, Ritlop Marija 12, Kramar Jožef 2, Toplak Ana 10, Žerdin Janoš 2, Sabo Marija 2, Tkalec Magda, Sv. Martin na Muri 10, Bogdan Petronella, Kapelšček 10; Kustec Marija, Hotiza 1, Kolenko Marija, D. Bistrica 10, Rous Matjaš, Trnje 10, Poredoš Andraš, Melinci 10, Lipič Martin, Gančani 10 Din.
Ženilo so vozili v grabo pri pokopališči v Črensovcih za Dom sv. Frančiška: Raj Štefan, Horvat Pišta, Jakšič Pavel iz Gornje Bistrice, Horvat Marija iz Trnja.
Za siromake so dali »Domi sv. Frančiška« v črensovcih v dinaraj 1. 1932 sledeči: Kavaš Terezija, Bjelovar 100; šparavec sv. Antona črensovske cerkve 2000; Haklin Treza, Chicago 112; banka Baruch, Pariš 1000; Lebar Jožef, Sr. Bistrica 10; pri kriihi gorostalo 40; za otrobe dobleno 32 Din. — Izdali smo z toga v dinaraj: siromakom v penezej 75, za pšenico 620, za meso 794.50, peki za pečenje kruha 296, mlinari za mlenje 42, 12 deci siromaškoj za obleko 1000, za obiiteo siromaškomi deteti 85, za kruhovo melo sirotam v Žižke 84 Din. — Nahranili so se k božiči i viizmi vsi siromaki črensovske fare pa oblekla najsiro-maškejša deca.
Oča sirot povrni vsem smilenim darovnikom z večnov smi-lenostjov.
Odbor za zidanje Doma sv. Frančiška v črensovcih.
Na Marijin list je dalo več gospodov v D. Lendavi po 2 Din g. dekani Jeriči, kak i v Beltincih ščap Ani. To so tisti, ki majo na svoj naslov M. List i so ne dužni plačati poštnine za kalen-dar i vendar so jo. Bog povrni i Mati boža vsem! — M. List.
mrrljm list
XXIX. letnik	štev, 2.	Februar 1933.
Spomin 23 letnice Marijinoga lista
Leta 1904. dec. 8. je izšla 1. številka prvoga pobožnoga lista, Marijinoga lista v Slov. Krajini. Vnogo molitev se je zdigavalo i vnogo sv. prečiščavanj opravlalo na čast dobroj Materi Mariji, da Slovencom Slov. Krajine zprosi dovolenje za slovenski list. Sprosila ga je. Marijin list je sad njenih prošenj. Gda je svet obhajao 50 letnico, ka se je razglasila verska isti-na od Marijinoga nevtepenoga ali brezmadežnoga, brezgrešnoga poprijetja, te se je narodo naš Marijin list, te nam ga je dala Jezušova Mati. Vzeli smo ga z zahvalnim srcom i v zahvalnosti smo njej ga vrnoli. Njej smo ga zročili kak večni zahvalni spomin 1. ka je ona, naša mati, brez greha poprijeta i 2. ka nam je po teških borbaj sprosila Marijin list. Cerkvena oblast je bila proti slovenskomi listi, tembole pa svečka. A oba zadržka je odstranila Marija, dala nam je Marijin list i občuvala ga med prgiščov našega katoličanskoga naroda v najvekših viheraj boja i komunizma skoz 25 let. V zahvalo za to izredno veliko mi-loščo smo obhajali 25 letnico Marijinoga lista.
Letos se bomo spominali dogodkov ob 25 letnici. V spomini si obudimo te dogodke zato, naj se nam vužge velika gorečnost za širjenje Marijine časti. Milijonski šereg brezbož-nikov po čelom sveti srdito razširja svoj paklenski navuk, ka nega Boga, ka nega Marije, ka nega Zveličitela, njenoga Sina. Mi pa bomo iz zahvalnoga srca ponavlali, ka je Bog, je Marija, ka je ona boža mati i naša mati i jo bomo prosili, naj povrne te zapelane duše, ve je za nje tudi stala pod križom i pretrpela s svojim božim Sinom mantrništvo. Iz zahvalnosti bomo stopili vsi pod Marijino zastavo, pod zastavo Marijinoga lista i tečas ne bomo miruvali, dokeč si vsaka katoličanska družina v Slov. Krajini stalno, za večne čase ne naroči Marijinoga lista. To je dužnost naša za Marijin dar, za njeni »Marijin list«.
V te namen začnemo kak prvi spomin objavlati krasen govor preč. g. Dr. Walland Franca, sal. inspektora z Ljubljane, ki so ga držah 1. 1930. okt. 26. na god Kristuša Krala pri za-kliičitvi 25 letnice Marijinoga lista.
Svetlost v razsvetljenje poganov!
(Za svečnico.)
Marija je štirideseti den po Jezušovom rojstvi šla ž Njim v Jeruzalem v cerkev, da bi Dete dariivala Bogi i da bi se očistila. Tam pa je stari Simeon Dete Jezusa vzeo v roke i na-znano liidem, da je to Dete »svetlost v razsvetlenje poganov«. Sveta Cerkev šče vtisnoti globoko v srce, da je Jezus prava, najlepša svetlost. Zato pa na svetek Marijinoga očiščenja bla-goslavla svetlost, posvet, sveče (zato se te svetek tudi zove svečnica). Sveče so zato na oltari, ar pomenijo Kristusa, zato je tudi večni posvet pred tabernaklom. Zato kristjan, ki ma v sebi božo milost, drži gorečo svečo: pri sv. krsti, pri prvom sv. obhajili ,ob smrtnoj vori.
Jezus Kristuš je svetlost, ki bo svetila poganom, da prežene tmico, v šteroj blodijo narodi. Tak je prorokiivao stari Simeon. Istina, Kristuš je posvet poganom, ki so v davni ča-saj zablodili od Boga, od večne Istine. Napravili so si svoje bogove, da bi je molili. Delali so grdobije, či bole dele od Boga so bežali v tmico greha. Neskončno smileni Bog pa je poslao na zemlo živo Svetlost, svojega Sina. Posvetila je ta Svetlost na te svet i po celoj zemli je začela nastajati svetlošča. Daniti se je začelo i narodje so se začeli vračati k Bogi.
Že 1900 let sveti ta Svetlost. Že je vseširom razširjena. Povsod se že oznanjuje Kristušov evangelij. V srca vseh liidi, pa šče ne je posvetila ta večna Svetlost. Tak rad bi Kristuš, svelost sama, prišeo k njim, pa premalo je misijonarov za vnoge miljone poganov.
Mi, ki mamo Svetlost, dajmo jo tudi poganom! Za misijone delajmo! Kak pa? Z molitvijov, da bi se dosta gorečih mla-dencov odločilo za misijone i da bi Bog blagoslovo delo misijonarov. Z dari za misijone, če smo mogoči. Če radi damo, nam Bog tudi rad povrne. Svetlost prava, razsvetli temna srca poganov, pa tudi v naši diišaj sveti!
Pot 1\ katolicanskoj Materi cerkvi
Povrnenje farara Nathanael Thayera »Iščite, pa bote našli«, tak je pravo Jezus Kristuš, kda je šče hodo na zemli. Te reči so se ponavlale v celoj zgodovini človečanstva. Pa tudi za naš čas valajo i svojo vrednost bodo mele do konca sveta. Što išče, najde. Iščeš srečo? Mir? Vero? Tolažbo v žalosti? Moč za dobra dela? Zmago v skušnjavah? Vse to najdeš, dobro si zapomni to, vse to najdeš, pa samo pri ednom. Te je — tisti, ki je pravo — jaz sem pot, istina i živ-lenje — naš Odrešenik. Pri njem najdeš vse.
Mnogi iščejo, pa ne tam, ge bi edino našli. Dnesden se jako išče pravica, istina. Pa kakša je ta pravica, istina brez tistoga, šteri je pravo »Jaz sem istina!?«
Ka pa mi naj iščemo? Globoko vero, štero ne bode mogeo izdreti nikši viher, nikše laži i ogrizavanje, nikše preganjanje. Močni i trdni bodimo v veri v Jezusa Kristuša, v veri, ki ma nezrušliivi fundament, v veri, ki je edina prava Jezušova na zemli. Tu se ide za nas, za naše duše, naše večno zveličanje ali pa pogiiblenje. Ali — ali. Zato pa naša prva skrb mora biti, ka bomo vsigdar trdno združeni s fundamentom, tak ka nas niedna zemelska sila ne odtrga od njega, od vere.
Kak močno so vzliidili našo vero tisti, šteri so živeli v drii-goj veri, pa so z velkimi trudi prišli v naročje matere. Cerkvi! Od njih se včimo!
V amerikanskom mesti Bostoni je živo Nathanael Thayer. Bio je presbiteranski (protestantski) predgar i pop. Prišeo je tiidi v Evropo se včit evropskij jezikov, stanje držav, šege, navade, zakone glavnejšij držav. Začno se je vsega toga včiti i spoznavati. Pa je zapazo nekaj driigoga. V najvažnejših evropskij deželaj je najšeo tiidi katoličansko vero. Rad bi jo spoznao. Skleno je zato, ka de se poleg driigoga, tiidi od nje včio. Pa gde? Kak? Napotili so ga v Rim k ednomi vučenomi jezuitskomi patri. Jezuitski red ma dosta velkih vučenjakov i je močen steber katoličanske Cerkve. Vsi sovražniki Cerkve se toga reda jako bojijo. So strah vseh nasprotnikov. Zato se pa vsi najbole proti njim zaganjajo i či majo kaj oblasti v rokaj, njim je to prva skrb, ka jezuite poženejo vo z države. Tak se je zgodilo v Španiji i tiidi po driigij državaj so jim jezuiti trn v peti.
Te Nathanael Thayer pa se je ne bojao jezuitov. Še celo zadovolen je bio, ka bo mogeo spoznati tiidi jezuitski red. Več mesecov sta z jezuitom se včila vkiiper. Pater je meo dosta svojega dela. Ne je mogao telko časa poniicati s Nathanaelom, kak je on šteo. Nathanael se je napoto k driigomi patri tiidi jezuiti. Razgovarjala sta se dostakrat. Pater njemi je velo, naj moli. Nad tem se je Nathanael čiidivao. Pa si je mislo sam pri sebi: molo pa bom, vej molitev nikomi ne škodi i molitev nikoga ne pripela v pogiibelnost. Molo je i svoje včenje nada-liivao z velkov gorečnostjov. Nathanael se je mogeo pali začuditi. Ka pa je bilo? Čudno se njemi je vidlo to, ka sta oba patra v verskij navukaj čisto vednako včila, a od vnogih pro-» testantskih pastorov, štere je on poznao, pa sta niti dva ne bila vednakij misli v najbole glavnij talaj navukov.
Pri svojem včenjej od katoličanske vere je dele prišeo, kak je zaprva sam želo. Najprle je samo šteo spoznati, ka je ka-toličanska vera. Pa vsigdar bole i bole se je čudo nad njenim navukom, ki je vsešerom vednaki. Bio je na poti — spreobr-nenja. Sam je to spoznao, ka je na poti v naročje prave Cerkve. Pa je šteo zdaj najprle iti domov v Ameriko, šče vse premisliti, ka je čiio i znao od Cerkvi Kristušove i te prestopiti v katoli-čansko vero. Prišeo je pa vmes nekši dogodek.
- Ravno v tistom časi je vmro v Rimi svetnik Benedikt Jožef Labre, Francoz, rojen 26. marca 1748. Bio je najstarejše dete staršov. Njegovi starši so meli 15 dece. Te svetnik je bio pravi srmak, kodiš i popotnik. Od Boga je bio določeni, da je v časaj francoskoga krala Ludvika V., kda je bila na viški gizdavost, razsipnost i poželenje po vživanji, predgao s svojim sirmaškim živlenjom pa mrtvičenjom, da naj zaničujemo vse zemelsko i hrepenimo po nebeskij dobrotaj. Mro je 16. aprila 1783. leta. Njegovo živlenje je bilo edna sama molitev, trplenje i post. Marijo je posebno rad častio. Po njegovoj smrti so se godili čudeži na njegovom grobi.
Nathanael je meo navado, da je vsakšo stvar natenci pre-mislo. Tiidi čudeže je šteo dobro spoznati i preiskati, ali so v istini čudeži, šo je ta. Te se je ravno gučalo od nenavadnoga ozdravlenja edne nune, od štere so pravili doktorje ka za njo nega več pomoči. Nathanael je vse natenkoma zapitao, pa je mogeo spoznati, ka je v istini nima čudežno ozdravila.
Ne je več odlašao s svojim spreobrnenjom. Odpovedao se je vsemi zemelskomi, vsemi, ka njemi je bilo na zemli drago: zapiisto je družino, svoje premoženje pa stopo v katoličansko Cerkev.
Po svojem spreobrnenji je šo Nathanael Thayer v Francijo, stopo v bogoslovje. L. 1787 je bio posvečen v duhovnika. Tri leta kesnej je šo domo — v Ameriko, v svojo domovino, i ustanovo katoličansko občino v svojem mesti, gde je prle bio prezbiteranski predgar.
Za 25 letnico »Marijinoga lista«
(Govor Dr. Walland Franca, salezijanskoga inspektora 1. 1930. okt. 26. med pontifikalnov svetov mešov.)
Ne skrbite i ne spitavlite: »Ka bomo jeli ali ka bomo pili ali s čim se bomo oblekli? Iščite najprle božega kralestva, i vse to vam bo navrženo.« (Mt 6, 31)
Predragi! Daruje se presveta Daritev, slovesna služba boža v proslavitev nad vse važnoga dogodka ^vajstipetletnice Ma-
rijinoga lista. I sveti se dnes velepomemben svetek — Kristusa Krala. A jaz vam naj spregovorim nekaj reči od pobožnosti do Marije Pomočnice. Sam liibi Bog, ki piše z dogodki kak mi pišemo z rečmi, vam je vse tak lepo naklono i napravo. Vse to se naimre jako lepo vjema, vse se vtapla v edno samo soglasje, v edno samo veselo i dobro reč, ki vam jo dnes nebesa pošilajo kak njihov odgovor na vaso svetitev. Gučao vam bom: od pomena svetka Kristuša Krala, od pomena pobožnosti do Marije Pomočnice i od pomena vašega Marijinoga lista.
Pomen svetka — Kristuša Krala
Znate, da je dnešnji svetek ščista novi svetek. Zdajšnji papa so ga pred par leti vpelali. Mnogi so se toga svetka zbo-jali; a mnogim, premnogim pa šče ne na pamet prišlo, kakši velki pomen ma za naše katoličansko živlenje. Sv. oča, šterih modrost, moč i velikopoteznost ves svet občuduje, so nastavili te svetek, da bi slovesno proglasili, i vsakše leto nanovo ponovili vsemi sveti, da je naš Gospod Jezuš Kristus Gospodar i Krao tudi vsega javnoga živlenja, da brez Kristuša nikaj nemre obstati i obroditi, ravno tak kak brez sunca, njegove svetlosti i dobrodejne toplote se nikaj nemre razviti i vgajati.
V Egipti je reka Nil: vsako leto prestopi bregove i poplavi ravnino. Njene vode so kaone, ar nosijo seov zemlo, rodovitno zemlo. Kak daleč segne ta vodina, tak daleč je živlenje. Kama pa nemrejo priti njeni valovi, tam ostane gola pesičnata puščava. Tak je s Kristušom i njegovim blagodarom. Kama pride Kristuš, gde On zagospodari s svojov svetov i sladkov postavov, gde zakraliije njegova liibezen, tam cvete i zori pa rodi vse. Kama pa Gospoda ne pustijo, tam je smrt doma, žalost i neplodnost, trplenje i vkanlivost, končno pa pogublenje. I sveti oča so to istino slovesno proglasili — posebno so šče povdarili, da je Kristuš ne samo v cerkvi gospodar, kama hodijo liidje — njemi se klanjat i priporočat, nego mora biti gospodar v drii-žinaj, štere morajo biti njemi posvečene. Kraliivati mora po šolaj, da tam napaja mladino v svojov svetostjov i srečov. Go-spodiivati mora po občinaj i v občinskih upravaj. Voditi mora voditele naroda po parlamentaj i ministrstvih, ar bo samo te vlada zaistino hasnovita i blagodejna pa sadonosna. Njemi se morajo klanjati krali i casari. Pripoznati morajo, da so od Njega odvisni, da bodo Njemi davali odgovor od svojih zakonov i svojega vladanja. S tem so rimski papa dosegnoli, da se i slovesno priznava i v velkih procesija j, zborovanjih, shodih i prireditvaj z vdeležbov oblasti i druge svetske gospode proslavi
gospodstvo Kristusa nad nami i nad vsem našim domačem i javnom živlenji. Povedali so vsem katoličanom, da se moramo dati voditi od načel, štere nam je naš veliki Vučiteo iz nebes prineseo i ki jih glasi sveta Cerkev.
Zaistino smo že daleč od toga cila. Mnogo liidi dnesden živi, ki ne vejo za to edino pot rešenja. Zato je telko nevol po sveti, telko zmešnjave, trplenja i nevarnosti. Socialne prilike so strašno božne, i zdravila, ki nam jih poniivlejo, so šče hujša; i bodo nesrečno bolezen, na šteroj so mnogi narodi na smrt be-težni, šče zvekšala.
Tomi proti stoji vojska Kristusovih vernih i vdanih, za blaženost svojih bratov, delavcov, obrtnikov, izobražencev, posestnikov i batrivnih voditelov Njegovih vojakov. Zaistino nikdar je svet ne vido vojske, ki bi mela lepše namene i bi rabila bole plemenito pa dobrodelno orožje.
Predragi! Dnes je nabor! Na dnešnji svetek sveta Cerkev zbira prostovolce, vojake, šteri se ščejo s Kristušom bojiivati, šteri se ščejo za Kristuša boriti i se zavzeti za dušno blaženost svojih bratov! — Negda so za to delo duhovniki zadoščali. Zdaj zovejo sv. Oča na pomoč duhovnikom, v sveto vojsko, tiidi laike (navadne liidi): da postanejo nekši sodiihovniki, pomagači duhovnikov. Pod voditelstvom duhovnikov i v dovršenje diihovni-kovoga dela naj bi se poprijali z vsov diišov ete misli: Kristuš mora priti v vsako hišo i v vsako dušo, trbe da pride v šolo i med mladino, trbe da pride v bolnice i fabrike i med delo na poli, trbe da pride v vse javne uprave. Javno moramo pokazati, da smo srečni, ar ga mamo za krala. Zato se trudimo, da z delom za misijone i z razširjavanjom dobroga tiska pripelamo kem več src i vsikdar več duš h Kristuši.
Pred nami se gveti podoba Kristuša Krala: Zmagovitoga, vesolnoga Gospoda, šteromi je Bog podelo kak njegov večni delež — kraliivanje. Srečen je, što se njemi pridruži i posveti; srečen je, što dela i se vojuje i trpi za Njega! Samo pravilno se vojskujoči kristjani bodo koronani.
Vidite, to je pomen dnešnjega svetka. I dobro sprevidite, da je te svetek nad vse važen i novi; dobro razmite, da se ga je pekel prestrašo i se proti njemi zdigno. Vse, ka se vam po-vedao, se lehko zbere v eden izraz: katoličanska akcija, to je delo za Kristuša. Želo sv. Oče teda spunite, če se vržete na to delo i ga z vsov vernostjov spunjavlete.
Pomen pobožnosti do Marije Pomočnice
Isto reč, isto velko reč vam bo spregovorila Marija Pomočnica. Marija Pomočnica je bojevita Marija. Njeni predpodobi
sta Estera i Judita. I pobožnost do Marije Pomočnice — pobož-nost, ki je bila blaženomi don Boski od Boga dana, da jo vpela i poživi med katoličani — je nova pobožnost, moderna pobožnost. Ma poseben boži blagoslov i posebno poslanstvo. Zaistino jako je srečen tisti, ki spozna to pobožnost pa se za njo odloči!
Marija je dobila naslov Pomočnice, ar je branila krščansko liidstvo (ravno naše kraje) pred groznimi Turki. Kda so casarje i kralovje zapustili svoje narode, ali so njihovi bataljoni pešali, je liidstvo Marijo zazvalo za pomoč i jo z obviipnim za-zavanjom prosilo, naj pride rešit Jezuša i njegovo vero med svojimi narodi. Marija je pripomogla do dveh najvekših zmag: leta 1571. pri Lepanti i leta 1683. pred Bečom. Marija je nešter-nokrat pomagala posameznim občinam ali krajom. To nam kažejo kapelice i cerkvi, ki so njej posvečene. Ravno to svedoči vdomačena pobožnost do Marije »Pomagaj«.
Marija je dobila naslov Pomočnice, ar je branila Papo pred nasilnim Napoleonom. Kda so se njemi poklanjali casari i krali, je šteo, da bi tudi papa vgodio njegovoj gizdosti. Ar se je papa ne pred njim ponizo, ga je dao zapreti i odgnati v izgnanstvo. Papa se je ščista Mariji zaviipao i ona je pribežala na pomoč. Osvobodila je Kristušovoga namestnika, rešila Kristusa v njegovoj osebi i rešila sveto Cerkev.
Kda je don Bosko začno s 50 krajcari v žepi zidati velikansko cerkev v Turini, so bili jako slabi časi. Vlada je preganjala redovnike, zapirala cerkve, oropala papo. Framasoni so meli vseširom velko reč; šole i listi so bili puni napadov na Kristuša i na njegovo Cerkev. Don Bosko je skleno dati svojoj cerkvi naslov Pomočnica kristjanov. Neso njemi šteli dati dovolenja. Od vseh strani se je čiilo: »To je za Papo, to je proti vladi, to je draženje vlade...« A don Bosko je ne popiisto i morah so dovoliti.
Začno je širiti pobožnost do Marije Pomočnice. Vse njegovo delo je bilo lepi dokaz, kak dobra i zmožna je Marija. Brez vsega je zozidao na stotine zavodov, jih preskrbo z najnovejšimi stroji, napuno jih s siromaškimi dečki, dao dobre duhovnike vzgo-jitele, preplavo Taljansko z dobrimi knigami, zadobo velikansko poštenje liidi pri neprijatelaj. Včino je nepreračunlive zasluge sv. Oči. I Marija je podpirala njegov trud, plačiivala njegove dobrotnike, zbirala darila, delila čude zaistino brez mere i brez števila. — To delo nadaljavle ešče dnes. Gde živi don Bosko v svojih sinovih, tam je jasno vidno Marijino delo. Gde je odprta salezijanska cerkev ah tudi samo kapelica, od tam tečejo sveže vretine milosti med častilce Matere Marije pod imenom Pomočnice kristjanov.
Pa štera je posebnost pri to j pobožnosti? Ne je samo razloček v imeni! Razloček je v načini. Don Bosko je obliibo vse milosti i tudi prave čudeže njim, šteri so šteli pomagati don Boski pri njegovom deli. »Dajte za kriih mojim dečkom, dajte za misijone... i Marija vam bo dala vse, ka jo prosite. Pomagajte kak morete don Boski pri njegovom deli — i Marija vam bo pomagala!« Posebnost te pobožnosti je, da poleg molitve močno povdarja potrebo dela, apostolskega dela za Kristuša i za Papo, dela za apostolstvo vzgoje, dela za apostolstvo tiska i misijonstva. Po don Boski so pravi »pobožni« oni, ki delajo, se trudijo, so sotriidniki don Boskovi pri njegovom deli. Bon Bosko zove: »Što je Bogi vdan i šče zaistino Marijo častiti, naj ide na delo, na delo za Kristušovo stvar! Nemre biti kristjan, što je ne apostol.« To je don Boskovo poslanstvo, to je dar, ki ga sveti da pobožnost do Marije Pomočnice. I vi vidite, da se ta reč lepo vjema z onov, ki vala za slavnost Kristuša Krala, štero dnes svetimo.
Pomen dvajstipetletnice Marijinoga lista
Videli bote tudi, kak lepo se to vjema z velkoj svetitevjov, ki jo vi dnes na tak slovesen način obhajate, naimre z dvajsti-petletnicov vašega Marijinoga lista.
Pred petindvajsetimi leti je bio tU med vami apostolski mož — hvala Bogi živi še dnes i je ešče pun sveže nadnaravne mladosti — apostol, ki je sprevido, da je za srečo i razvoj Slovenske Krajine potreben list. Te mož je vpleteo med sveta svestva i med svete govore pa pobožnosti, ki se opravlajo v cerkvi, ešče službo — zaistino božo službo — tiska.
Tisk je dnes najvekša moč, ki jih svet pozna. V mnogom pogledi je tisk močnejši od vojakov i kanonov (štiikov). Tisk lehko včini več slaboga, kak najhujše bolezni i nesreče, a tisk more napraviti telko dobroga, ka bi ga inači nieden človek ne bi mogeo včiniti. Tisk je edina šola, v štero hodijo odrasli liidje. Kda je bio papa Pij X. ešče piišpek v Benetkaj, je pravo: »Raj odam celo piišpekovo palico, prstan in obleko, kak pa da bi pusto, da prepadne katoličanski časopis.«
Sama Nemčija ma dnes 3812 dnevnikov i 4309 tednikov (tedensko izhaja); v Severnoj Ameriki majo 24 dnevnikov (ki se tiskajo v 35,780.000 izvodih dnevno) i 14.800 tednikov. Samo za reklamo (javno priporočanje) se dobili v ednom leti 37 mi-Ijard 500 milijonov dinarjev. Dobiček ednoga samoga lista v Londoni znese letno 5,650.000 zlatih kron!
I vi mate svoj list. Ali se more primerjati s temi velikani, od šterih sem gučao? V mnogom pogledi je bouši! Oni nosijo
v svet samo odmev siromaštva, s šterov je puno živlenje; glasi se od trgov i nesreč, hudodelstev i svaj, misli, ki se po blati i prahi kotajo, so v njih. A vaš list ma vretino pred oltarom i prinaša v vašo milo i liibo Slovensko Krajino — ki je kak velka i liibezniva družina — valove, sveže valove nebeških vod. Ka-ma pride te list, tam se razvedri duša, tam se nekaj gene v diiši, vzklijejo i zacvetejo nebeške, lepe, čiste, vesele, dobre misli. Ka je Nil za Egipt — to je te list, ki v Marijinom imeni prihaja, za Slovensko krajino. Što de mogeo zračunati, kelko dobroga je že včino te list! Skrito je v nešternih duša j: vidilo de se komaj te, kda bodo očivesni vsi dobri i slabi sadovi. A
Dr. Franc Walland, salezijanski inšpektor.
tiidi zviina, glejte, poglednite pred oltar: okoli milostivoga gospoda opata, ki tiidi prisrčno liibi Marijo Pomočnico i don Bo-ska, vidite lepo čredo mladih duhovnikov, vaših sinov, ki so dnes salezijanci, i so postali to, ka so, po dobrodelnom vplivi Marijinoga lista. I ne samo ti, ki so tu okoli, dosta jih je, ki so dnes ne mogli priti in ki morajo delati po sveti, v domovini ali v misijonih, i ki majo za milost zvanja zahvaliti Mariji i nje-nomi listi. Te list je prineseo med vas ime i slavo don Boska, te list je prvi širo pobožnost do Marije Pomočnice. Te list je pomagao zbrati moči, da se je Martinišče postavilo. Vište, kelko zaslug samo v tom pogledi, ki je meni znani. Pa če bi mogli
zdaj spregovoriti vaši župniki i duhovni pastirje, bi znao povedati vsaki od svojega kraja spodobne dobre skušnje i bi enoglasno hvalili Marijin list.
Kakši je pomen toga lista? Jasno je že iz toga, ka ste čiili. To je vaš voditeo, vaš vučiteo, vaš zapovednik! Katoličanska akcija je vojska — vojska z nevarnim i močnim neprijatelom. Tii trbe zapovedništvo, sprevidnost, batrivnost, povelstvo.
Vaši duhovniki vam gučijo v cerkvi, a nemrejo dati odgovor na vsa pitanja, nemrejo vas vpelati v vse vaše svete i vesele dužnosti i zavednosti. Tii vam pomaga vaš list i dopuni, on je pravi pomagač, sotriidnik duhovnikov.
Vi morate liibiti te vaš sveti i dober list; vi ga morate paz-livo i skrbno čteti, tiidi med seov se pogučavati od člankov, ki so v njem. V dvojščini i pri nasprotiivanji ga morete za svet i navodila pitati, širiti ga morati, pridobivati njemi nove naroč-nke, zvršavati to, ka je v njem napisano — je vaša dužnost
Dnes napravite s tem silno dosta dobroga dela. Širi se poganstvo, mesenost, brezbožnost. Nevarnosti je mnogo i premnogo za sveto Kristušovo stvar. Najbole vi pomagate 3ebi i vašo j deci, najbole vi liibite svojo Slovensko Krajino i zaistino najbole pomagate razvoji naše mile pa lepe domovine, če delate za vaš list. Včasi so vas morebiti politična pitanja prignala v cepitev i vas odtujila tomi važnomi deli: dnes stopite vkup i delajte kak vam to priporoča sv. Oča za preroditev vere. S tem delom, ki vam ga bo nadrobno oznanjao Marijin list, bote postali zaistino zaslužni pred Bogom i pred liidmi. Vaša Slov. Krajina bo naprediivala vsestransko i blagoslavlali vas bodo vaši sinovi, vaši vnuki i celo kesni vnuki.
Samo edno reč bi vam šče rad spregovoro. Pravo bo što: Mam že telko driigoga dela, na njivaj, pri živini: ne vtegnem, naj drugi delajo i se zanimajo za takšo agitacijo, za takše apo-stolstvo.
Predragi, odgovor vam da eden, ki se nikdar ne moti. Jezuš pravi: »Ne skrbite, ka bote jeli, ka pili, ali ščem se oblačili!« Ne bojte se! Ne bodite male vere! Vaše pole bo obrodilo, vaše gorice bodo obrodile, vaše posestvo bo šlo dobro naprej, vaše družine bodo zdrave i zadovolne pa pune božega blagoslova, če se vi zaistino vse Bogi posvetite i se zavestno pa požrtvovalno trii-dite za zmago Kristušove stvari v vašoj družini, pri vaših prija-telaj, sosedaj, sodelavcaj, pajdašaj, sorojakaj; ča vi delate i se trudite skupno z duhovniki pa z dobrimi ustanovami, ki po v Slov. Krajini razširjene, če vi razširite srce i darujete za svete namene vzgoje novih duhovnikov, za vzgojo mladine, za misijone i za driige svete namene, od šterih vam bo list pisao.
Marija naj razlije svoj blagoslov na gospoda ustanovitela Marijinoga lista, na vse njegove vrednike i sodelavce! Ona naj njim da to velko duhovniško vesele, da vidijo llidi hoditi po tistih potaj, ki jih Marijin list kaže. Marija naj razhje svoj blagoslov na vas vse, ki ste se dnešnji den navdušili za svete i visoke cile krščanskoga apoštolstva. Spomnite se, da nega bole Bogi dopadlivoga dela, kak rešavati duše. Da, što se bo s Kri-stušom i za Kristusa bojiivao na sveti, bo z njim vekomaj vživao nedopovedlivo zmagoslavje v nebesa j. Ta gori naj nam da priti po Materinoj priprošnji i priti z obilnimi dušami, šterim smo mi pomagali do te sreče, on, ki je krao vseh kralov, začetek i konec vsega: naš sladki Gospod Jezuš Kristuš; Njemi slava i čast na vse veke. Amen.
Najvekši kinč katoličanov
Spovem se...
V začetki meše molita duhovnik i ministrant vstopne molitve. Kda že nekaj časa molita — zdaj eden pa drugi — se duhovnik prikloni i glasno moli: Konfiteor — Spovem se vsemo-gočnomi Bogi... Ne je mogoče vsakšemi razmiti te spovedi, ar se latinski moli. Celo molitev (spoved) bi si lehko etak razložili.
Predočimo si, da smo v nebeskoj dvorani pred tronom sa-moga Boga; na troni sedi večni Sodnik, okoli njega pa so zbrani vsi svetniki. Pred seov vidimo nešterne, ki so vzvišeni nad vsemi: blaženo Devico Marijo, Mihala nadangela, Ivana Krstitela, glavniva apoštola Petra i Pavla. Mi — zgiibleni grešniki — stojimo pred njimi i oni kažejo na nas i nas pomilujejo, ar smo zgubili milost, ki smo jo pri sv. krsti prijali. Vse nas spreleti strah, kda spoznamo svojo hudobijo i grdobo. Groza nas obide i postajamo vsikdar menši, tak da bi se nazadnje v tlo vtunili. A v slednjem megnenji pošlemo pred božega Sodnika svoje
O MARIJA!
Tebi zročam liibav mojo i Te prosim: daj mi svojo, o Marija!
Ne zapusti me v bridkosti, nego vodi v kraj radosti, o Marija!
Da bom spevao enkrat srečno Tebi hvalo vekevečno, o Marija!
spokorjeno srce z rečmi: Moja krivda, moja krivda, moja velika krivda! To je najviši vrh i najglobokejši del vse molitvi, to je kraj, kama pritečejo od vseh strani valovi našega obžaliivanja.
Za tem se vse spremeni. Svetniki, ki so nas prle pomiliivali i nad nami žaliivali, nas ne gledajo več tak grdo, nego se obrnejo k božemi troni i prosijo za nas pa nas branijo. Vidimo, kak proseče se obračajo na vsemogoenoga Sodnika, da bi nam izprosili odpiiščenje. To je glavna miseo Konfiteora.
Dragi krščeniki! Pazite tudi, kak se duhovnik drži pri toj molitvi. Globoko prignjeni je, ne viipa poglednoti na oltar; trikrat se vdari na prsa, da bi pokarao grešno srce, ki je sredina vse nezahvalnosti. Ka duhovnik napravi, včinimo v diihi tudi mi. Pa ne zato, ar duhovnik tak dela. Vsi mamo dužnost to včiniti. Prvi krščeniki so vsi odgovarjali duhovniki. Javno pred vsemi so izpovedali svoje grehe i je požaliivali. Zdaj pa je to na te način nemogoče, ar vsi liidje ne razmijo latinskoga jezika. V imeni vseh vernikov zdaj ministrant odgovarja, a vsi moramo požaliivati svoje grehe. V nešterni samostanaj je šče zdaj v navadi javna spoved, gde vsi glasno spovejo svoje slabosti.
Po Konfiteori moli duhovnik za odpiiščenje grehov vseh vernikov: »Usmili se vas vsemogočni Bog, odpusti vam grehe i pripela j vas v večno živlenje.« Ravnotak prosi ministrant v imeni vsega liidstva za duhovnika.
S tem je ešče ne konec molitvi. Zavupali smo v Boga i pokazali smo vero v Njega — Sodnika. On pa se zgledne na nas. Zbudi v nas živlenje i z živlenjom pride veselje. Odrevenele naše kotrige znova oživijo i milost nam prinese vekše veselje.
Z zaviipanjom molimo:
Duhovnik: O Bog, z ednim pogledom nas znova oživiš.
Ministrant: I tvoje liidstvo se bo veselilo v Tebi.
Duhovnik: Skaži nam, Gospod, svoje vsmiljenje.
Ministrant: I daj nam svoje zveličan je.
Nato stople duhovnik, razsvetlen i pun gorečnosti, po stopnica j proti oltari i moli: »O da bi s čistimi dušami vredno stopili v Najsvetejše!«	(Po Parschi.)
Najlepša molile v: S velo cislo
»Ki si ga Devica v cerkvi dariivala«
Moj Jezuš! Kak te je Marija Devica dariivala Bogi, tak tudi jes tebi darujem: svoje telo i dušo, vse ka mam, vse to ti naj bo prijeten dar. Ves naj bom tvoj. Ti si se za mene daruvao, vse si dao, ka si meo, vse, da si me odrešo in mi pripravo večno živlenje. Zato naj tudi vse moje živlenje bo tvoje.
Ti prečista Mati moja! Po tvoji j roka j se je dete Jezuš da-
riivalo nebeskomi oči, tak želem tudi jes samoga sebe in vse, ka mam i ka sem, dariivati Bogi po tvojih čistij, svetij rokaj.
O dobrotivno Dete Jezuš! S kakšim veseljom te je vzeo starček Simeon v roke, kak liibeznivo te je gledao i meo rad. Daj, o drago Dete, da te bomo tiidi mi vsi tak radi prejemali v svoja srca. Starček Simeon te je samo držao na rokaj, pa je pravo, ka zdaj rad merje. Zadosta njemi je bilo to. Kakši smo pa mi ? Ti želiš priti v naša srca, v nas same, k sebi nas zoveš, čakaš na nas v cerkvi, pa mi neščemo poslušati tvoje prošnje! Spreobrni naša srca! Spreobrni naše misli, žele, reči i naša dela!
Pa spreobrni tiidi vse nevernike, krivoverce i zasleplene grešnike. Daj, ka spreglednejo i spoznajo svoj žalosten stan i zapustijo krnico hudobije, slabosti pa nevednosti. Naj se približajo tvojemi kralestvi — tvojoj sveti Cerkvi, štera je skrbna mati i vučitelica vsej, šteri v tebe verjejo.
Spomina] se, človek!
(Za pepeonico)
Nikaj stalnoga nega na zemli. Mogočni kr^lovje so bili i nega zdaj sledii od njih. Veliko slavo so vživali vučenjaki, zdaj so pozablene njihove kosti (čonte). Čast i moč, vse mine. Čas beži i vse se z njim pašči. Kam pa? Proti konci, proti smrti.
Smrt hodi med nami. Zdaj vmori toga, zdaj onoga. Eden za drugim kaplejo liidje pod njenov kosov i nega jih več. Pokrije je čarna zemla i pozableni so. Ali jih pa zaistino nega več? Naša dušna vest i Bog nam pravita, da človeča duša žive tudi po telovnoj smrti.
Na sveti se godi dosta krivic, to vsaki den lejko vidimo. Poštenost se mora skrivati, moč pa oblast ma krivica v rokaj. Dušna vest nam pa jasno pravi, da se mora poštenost plačati i krivica kaštigati. To se pa tu na sveti skoro nikdar ne zgodi, zato je očivesno, da Bog plačuje i kaštiga po smrti, na driigom sveti. Zato pa duše morajo tiidi tam živeti, da dobijo pravično plačilo ali kaštigo.
Pa tiidi Bog nam pravi, da je naša duša nemrtelna. Kristusove so reči: »Ne bojte se tisti, ki vmorijo telo, duše pa nemre jo vmoriti; a bojte se tistoga, ki more dušo i telo v pekeo pogii-biti (Matej 10, 28—29). V boži rečaj pa nemre drugo biti, kak čista istina.
Popunoma gvišno je, da merjemo. Ravnotak je gotovo, da po smrti tela dobi duša plačilo ali kazen, nebesa ali pekeo. Gotovo je, da vsi želemo priti v nebesa. To bo pa samo te, če bo naše živlenje na zemli takše, da si zveličanje zaslužimo. Da na
naš cio — na nebesa — ne pozabimo, mamo več pripomočkov. Eden takši je miseo na smrt.
Sveta Cerkev nas v cerkvenom leti večkrat naravnoč opomina na smrt: na dušni den, na staro leto, na pepeonico itd. Štiridesetdnevni post je čas pokore. Začnemo ga s pepeonicov. Cerkev nam na pepeonico z vidnim znamenjom, s pepelom, kaže minlivost toga sveta. Pepel pomeni pokoro, ki je združena z mislimi na smrt. Kda se spomnimo na smrt, nas spreleti strah pred večnostjov. Groza nas je, ar smo z grehom žalili Boga. Znamo pa, da je On smileni, zato ga prosimo za odpuščanje! Delajmo pokoro, da se nam po smrti odprejo dveri nebeskoga kralestva.
Na pepeonico duhovnik moli i prosi Boga, naj bi vsi, ki bodo potreseni z blagoslovlenim pepelom, ki ponižno zovejo Njegovo ime, se obtožujejo svojih grehov, objokavajo svoja slaba dela i neprestano prosijo božo očinsko dobroto, dosegnli dpiiščanje svojih grehov. Nato mešnik pepeli sebe i vernike, govoreč: »Memento homo, quia pulvis es et in pulverem reverteris!« — »Spominaj se, človek, da si prah i se v prah povrneš.«
Da bi se na reči skrbne matere svete Cerkve večkrat spomnili, posebno v spokornom postnom časi! Da nas oslobodiš, o Gospod, verig! Da nas pripelaš k pravoj pokori! Mi grešniki prosimo te, posliihni nas!
Lliurgično gibanje
Najvekše delo Jezušove liibezni do liidi je bila njegova daritev na velki petek, kda je za nas na križi samoga sebe dariivao nebeskomi Oči. Njegova liibav pa je bila tak velka, da je šteo to daritev ponavlati do konca sveta. To se godi pri sv. meši. Sv. meša je spomin odrešenja, je daritev, to je ono djanje, s šterim človek najbole priznava Boga za svojega Gospoda. Človek daruje Bogi to, kaj je najlepšega, to je samoga božega Sina Jezuša. Vsi moramo z daritvijov Boga priznavati za svojega Gospoda. Zato je mešnik namestnik Boga i vernikov, on moli v imeni ludstva i za liidstvo, on posreduje med Bogom i liidmi.
Globoko bi si morali mi katoličani v srce zapisati, da vsi z mešnikom vred dariijemo sveto mešo. Jezus se pri meši daruje za nas, mi se pa združeni z mešnikom darujemo Bogi. O krist-jani^ali razmite, da je sv. meša dariivanje samoga sebe Bogi. Dariijemo njemi vse svoje težave, položimo na oltar svoje grehe, da nam je zbriše. O, predragi, kak lepo bi bilo, če bi vsi katoličani razmili to i bi se ob nedelaj zbirali okoli oltara, da se z mešnikom darujejo Bogi!
V	prvi časaj krščanstva je liidstvo vkiipno z mešnikom dariivalo sv. mešo. S pesmijov so sprevajali duhovnika k oltari. On je molo za vse liidi, liidstvo njemi je odgovarjalo, poslušalo čtenje iz pisem apostolov i evangelij, nato je bila predga, k oltari so prinesli vsi dare pri dariivanji, štere je duhovnik spre-meno v telo i krv Gospodovo. Šče pred dariivanjom pa so se poliibili, ar so meli pred očmi Kristušovo naročilo: Če prineseš svoj dar na oltar, pa se spomniš, da ma tvoj brat kaj proti tebi, pusti dar, pa idi i se zmiri z bratom svojim. Nazadnje je cela navzoča krščanska občina prejela sv. obhajilo; tistim pa, ki so ne bih navzoči, so nesli obhajilo domou.
Sledkar, kda so liidje ne več gučali latinski, so mešnika ne razmeli. Zavrglo se je tak lepo sodeliivanje liidstva pri službi božoj. Liidje so začali pri svetoj meši moliti čislo i druge molitvi.
V	novejšem časi pa nastanolo tak zvano liturgično gibanje. »Liturgija« je grčka reč i pomeni »opravilo liidi«. To ime se je vzelo za sveto mešo i tak nam že ime pove, da je meša liidsko opravilo, ne samo duhovnikovo. Liturgično gibanje šče to do-segnoti, da bi se verniki vdeležili sv. meše, tak, ka bi se sami z mešnikom dariivali Bogi, ž njim molili mešne molitvi i ž njim prejeli telo Gospodovo. Tak bi bar malo razmili neprecenlivo vrednost sv. meše, z veseljom bi prihajali v cerkev i tam se ne bi dugočasili. Kak genlivo bi bilo, če bi se v nedelo cela fara zbrala okoli oltara i plivanoš bi stopili med nje k oltari, da v njihovom imeni i zanje molijo, oni pa bi svoja srca položiil na oltar v dar Bogi. Od Boga smo i njemi se darujmo, On bi pa prišeo vsem zbranim v srce pri sv. obhajili. O, v svetoj liibezni bi se čutili kak bratje i sestre, bili bi kak ena družina i sveti, boži mir bi vladao nad vsemi!
Ta lepa miseo, da bi se verniki kem bole približali k skrivnosti sv. meše, se je začela v Austriji. Začetki so pa že tudi pri nas na Slovenskom. Ništerne Marijine družbe i šolska deca že majo vpelano tak zvano »recitirano« mešo, to je: vsi odgovarjajo duhovniki tisto, ka navadno ministrant odgovarja, ali pa celo mešo molijo po slovenski ravno tak, kak duhovnik po latinsko.
Viipajmo se, da pomali liturgično gibanje najde pot tudi k nam. Za začetek je potrebno, da bole natenko znamo, ka je sv. meša. Od toga najdete pisano v Marijinom listi. Najbouše pa bi bilo, da si kupite molitvenik »Svete maše za nedelje in praznike« (prestavo Vital Vodušek, izdala Družba sv. Mohorja v Celju). V tom molitveniki so mešne molitvi za vse nedele, svetke pa druge poglavitne dneve, vse vkup okoli 100 sv. meš. Če te mogoči, si to knigo kupiti, bote slovenski ravno tiste mo-
litvi molili, kak mešnik latinski. Lepe so vse molitvi, ali pri sv. meši je pač najbole primerno "i najlepše, da molimo tisto kak diihovnik, da pazimo na vse, ka se godi na oltari, ne samo na poglavitne mešne dele.
Daj, Gospodne, da se bomo v spoznavanji skrivnosti Tvoje presvete daritvi vsikdar bole približavali k vratam nebeskoga veselja!
CERKVENI GLRS1
V službo Kristušove Cerkvi so stopili. Na svetek Treh kralov so gospod pomožni piišpek v Maribori podelili dvanajstim bogoslovcom sub-diakonat. Subdiakonat je prvi višešnji sveti red, ki se podeli pred meš-niškim posvečenjom. Genlivo je bilo viditi teh 12 mladih liidi, ki so kak apoštoli obliibili zvestobo Bogi. Iz naše Slovenske krajine sta sprijala sveti red č. gospoda Halas Daniel iz Črensovec i Varga Jožef iz Bogojine. Molimo za te gospode, ki bodo letos kak novomešniki stopili pred božji oltar!
Slovenski obrednik. Sv. oča Pij XI. so lani novembra potrdili slovensko prestavo knige »Rimski obrednik«, to je knige, v šteroj so molitvi pri delitvi svestv, pokapanji, blagoslavljanji in procesijaj itd. Zednim so dovolili, da smejo te slovenske molitvi niicati pri obredaj vsi slovenskoga jezika duhovniki v našoj državi. To je velikoga pomena za nas, ar se bo v bodoče samo sv. meša obsliižavala v latinskom jeziki, drugo bogosliižje pa bo slovensko. Tak bomo duhovnika razmili i se bole približali zvi-šenomi cerkvenomi bogočastji.
Naši višešnji pastirje. Katoličanski piišpecje iz Jugoslavije so meli od 16. do 20. novembra skiipno spravešče v Zagrebi pod predsedstvom zagrebškega nadškofa dr. Bauera. Sklepe, ki jih je bilo 7, so poslali na pristojna višja mesta. Zadnji sklep gruči o podpiranji brezposelnih siromakov v zimi. — Poslali so tiidi katoličanom cele države dva pastirska lista; eden je bio od misijonstva. Molimo za naše pušpeke, da njim da Bog potrebno pomoč v vladanji katoličanske Cerkve pri nas.
Katoličani v Beogradi. Zdaj majo že pet katoličanskih far. Za njihove diiše skrbijo poleg svetnih duhovnikov frančiškani, lazaristi, asump-cionisti i jezuiti. Vseh katoličanov je nad 30.000. Lani se jih je narodilo 769, mrlo jih je 419, oženilo pa se je 417 parov. Daj Bog, da bi v našem glavnom varaši lepo cvelo krščansko živlenje med katoličani!
Vojska Kristušova- Katoličanska Cerkev ma vse vkup 321.000 duhovnikov; med temi je 64.000 redovnih mešnikov. Po razni delaj sveta so tak razdeljeni: v Evropi 252.000, v Ameriki 51.000, v Afriki 4800, v Aziji 10.500, v Australiji 2200. Lepa je armada nebeskoga Krala, ali za dve milijardi lUdi na zemli je premala. Prosimo Boga, da nam da dosta dobrih duhovnikov.
Preganjanje Cerkvi. Vsikdar je katoličanska Cerkev preganjana, šče v ednom kraji ne henja trpeti, že jo v drUgom mesti preganjajo. Nasprotniki Kristušove vere nUcajo za to različne pripomočke. Guverner edne me-hikanske države je odločo, da sme biti v pokrajini kde je 500.000 lUdi, samo 25 duhovnikov. Tudi v Španiji je Cerkev že dosta trpela. Samo v ednom leti zadnjega upora je bilo uničenih 77 samostanov (kloštrov) i 54 cerkvi. Cerkev se bojUje s peklom i njena bo zmaga!