' lakaja vsak četrtek ia velja tf pcttniuo vred ali v Mari-S»ra a pošiljanjem aa itoaa «a celo leto 32 D, p«l leta U D, ietrt leta 8 D. laven ilagoslavije 64 D. Naročniaa 4» pošlja aa upravništve fatlev. Gaspodarja« v Mari-fraru, Koroška cesta 5. — &lst se dopošilja do odpovedi, Naročnina se plačuje * «aprej. Tel. interurban 113.
Posamezna številka stane 1*50 din.
Poštnina plačana v gotovini.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo je v Maribora,
Koroška cesta 5. Rokopiai se ne vračajo. Upravništva
sprejema naročnino, inserata
in reklamacije. Cene inseratom po dogovor» Za večkratne oglase primere« popust. Nezaprte reklamacija so poštnine proste, čekovni račun poštnega urada Ljolb ljana 10.603. Telefon inte* urban 113.
28. številka.
Maribor, dne 15. julija 1926.
60. letnik.
Centralizem ali avtonomija.
Predno je narodna skupščina v Beogradu se razšla ter je narodne poslance poslala na poletne počitnice, je zako-nodavni odbor na dveh sejah 2. in 3. julija razpravljal o zakonskem predlogu o centralni (osrednji) upravi. Pri tem igre za vprašanje, kako naj je vrhovna uprava v naši državi urejena, koliko bomo imeli ministrstev in kakšna bodi meja med močjo ministrstev in med kompeteneo (pristojnostjo) ljudskih samouprav.
To vprašanje je velevažno in od njegove pravilne rešitve je odvisna usoda, blagor in napredek ljudstva in države same.
Sedanja vladina večina: srbski radikali in hrvatsko-slovenski radioevci, so v omenjenem zakonskem .predlogu, o katerem je razpravljal zalkonodavni odbor, predložili, da aaj bo v naši državi 14 ministrstev, ki bodo imela vso oblast do najmanjših delcev v svojih rokah, tako da za ikakš- i no resnično samoupravo ljudstva v občini, okraju, pokra- ] jini in deželi ne ostane absolutno nič več. Radič in Pucelj ! sta se torej z radikali složila v popolnem centralizmu, ki o J samoupravi in avtonomiji ljudstva noče ničesar slišati. To so politični sluge velesrbskega centralizma.
met oblasti, bilo bi nosilec oblasti, bilo bi samo svoje sreče kovač.
Mi vztrajamo pri svojem programu, tako je vzkliknil dr. Hohnjec. Dosedanje izkustvo je dokazalo, da je centralizem škodljiv, ker odbija od državne oblasti slovensko in hrvatsko ljudstvo, ker torej greši zoper poglavitno demokratično načelo, da je narod država, da je narod vir vse oblasti v državi. V obsodbi centralizma se s slovenskim ljudstvom strinja hrvatski narod. Veliki politični ugled Radiča, ki je veljal za predstavnika hrvatstva, in vsa bajeslovna Radičeva zgovornost ni mogla hrvatskega ljudstva omamiti in .preslepiti, da bi zaprlo oči pred slabimi posledicami centralizma, Iki rastejo od dne do dne, če tudi so radičevei že leto dni na vladi. Centralizem se ne da zbolj-šati, on je bolan v jedru. Treba ga je odstraniti ter državo preosnovati na avtonomistični podlagi, potem bo država sama notranje ozdravela.
Socialna demokracija za brezversko šolo*
Socialna demokracija ima v svojem programu točko: »Vera je zasebna stvar.« Iz tega sledi, da vera v javnem j življenju nima mesta, ona ine sme biti sila, ki bi uravna-
Slovenska ljudska stranka pa je kakor vselej, tako tu- i vala javno življenje. To pravico ima po mišljenju socialne
di pri tej priliki odločno stopila na branik za samoupravo £n avtonomijo slovenskega naroda. V imenu SLS je 2. jut. : govoril poslanec dr. Hohnjec, naslednji dan pa je govoril dr. Gosar.
Dr. H o h n j e c je poudaril, da je po načelih demokracije (ljudovlade) ljudstvo nosilec oblasti v državi. Nobena vlast v državi se bi ne smela izvrševati brez upliva ljudstva, predstavljenega po svojih zastopnikih, ki jih je ljudstvo Izvolilo na svobodnih volitvah. To velja ne samo o zakono-davni, marveč tudi o izvršni ali upravni vlasti. Tudi od državne uprave ne sme ljudstvo biti izključeno.
V naši državi pa ljudstvo ni nosilec vlasti, marveč samo objekt (predmet) vlasti. Centralizem je iz ljudstva naredil maso ljudi, katere po mili volji vlada uradništvo pod vodstvom beogradskih ministrov. Občinska avtonomija je tako zožena, da je skoro ne bo nič več. Na šolskem polju je slovensko ljudstvo izgubilo še tisto primeroma malo mero avtonomije, ki si jo je priborilo v prejšnji državi. L. 1922 je bil sprejet zakon o okrajnih in pokrajinskih samoupravah. Kar se v tem zakonu pod imenom samouprave nudi ljudstvu, je tako maijhino in malenkostno, da je pravzaprav zasmehovanje pojma o samoupravi. Kljub temu pa ta zakon še dosedaj ni izveden. To je dokaz, da zagrizeni centralizem ljudstvu ne privošči absolutno nobene samouprave. Centralizem hoče, da ljudstvo ostane naprej v zgolj trp ni ulogi. Zato pa je centralizem v vseh delih naše države, osobito v Sloveniji in na Hrvatskem, vzbudil splošno in ve Mko nezadovoljtsvo.
Naša stranka, tako je naglasil dr. Hohnjec, je 1. 1921 v ustavotvonri skupščini predložila ustavni načrt, ki je zahteval avtonomistično ureditev države. Po tem načrtu bi v delokrog ljudske samouprave in avtonomije spadale te stvari: notranji posli, trgovina in obrt, javna dela, šume in rudniki, poljedelstvo, agrarna reforma, prehrana, prosve-ta in verstvo, narodno zdravje, socialna politika, pravosodje in finance.
To bi bila istinita in učinkovita ljudska samouprava in avtonomija. Tako bi država bila urejena po demokratičnem načelu. Ljudstvo bi bilo ne samo, kakor sedaj, pred
demokracije samo brezverstvo. To je temeljna zmota socialne demokracije, in že ta zmota dela socialno demokracijo nesposobno za to, da bi rešila socialno vprašanje ter poboljšala položaj delavskih slojev.
Nevera je nesreča za vsakega človeka, za kapitalista ravno tako, kakor za delavca. Nevera tira v nesrečo cele stanove, stan izobražencev ravno tako, kakor stan kmetov in stan delavcev. Socialna demokracija hoče delavski stan natirati v to nesrečo, in v tem je dokaz, da ona ne dela v blagor delavskih slojev.
Socialna demokracija ima zsa seboj zgodovino 70 let. Vso to dolgo dobo ni ničesar stvarnega in stalnega storila za prospeh in napredek delavcev. Vsled svojega negativnega programa, ki samo hoče odpraviti zasebno lastnino, ne vedoč, kaj bi postavila na njeno mesto, je nezmožna, da bi kaj pozitivnega storila za gmotni blagor delavskih slojev.
Da bi pokrila to svojo nesposobnost in svoj popolni neuspeh, razpihava socialna demokracija v dušah tistih zaslepljeneev, ki še verujejo njenim besedam in obljubam, versko mržnjo in sovraštvo zoper vero. Njena strastna borba je naperjena zoper katoliško cerkev.
Zadnji čas je zlasti sosedna avstrijska republika postala torišče besne borbe socialnih demokratov zoj>er cerkev in njene pravice na šolo. Glavna borba se vodi v mestu Dunaju, ki ga hoče socialna demokracija definitivno oropati krščanskega značaja s tem, da razkristjani vse javne šole. Naraščaj dunajskega mesta se naj vzgoji brezversko, potem se socialni demokraciji ni treba bati, da izgubi komando nad glavnim mestom Avstrije.
Krščansko ljudstvo na Dunaju se je postavilo odločno v bran zoper rastoče razkristjanjenje šol. Nevolja ljudstva je postala tako velika, da je moral dosedanji naučni minister Schneider, ki pripada krščansiko-socialni stranki, pa je bil preveč popustljiv napram socialnim demokratom, odstopiti. Na njegovo mesto je prišel deželni glavar na Nemškem Štajerskem dr. Rintelen, o katerem se poroča, da je bolj dosleden in bolj energičen.
»Koroški Slovenec«, ki pozna stvari bolj od blizu nego mi, poroča o nakanah socialne demokracije na šolskem
polju v Avstriji med drugim sledeče: »Dunaj postaja uso-depolen za nemški katolicizem, kakor nekdaj ob času lu-teranstva in v turških vojskah. Ko se v Rusiji boljševikom ni posrečilo, ljudi s krvjo in sramotenjem pridobiti za — brezverstvo, skušajo zdaj priti do svojega cilja s šolo. Prišel je odločilni trenutek. Do zdaj so šolski revolucionarji le poskušali, zdaj hočejo svoj načrt uvesti za trajno. Otrokom hočejo vcepiti svetovno naziranje, ki Boga ne pozna, učiti jih hočejo življenje, ki ne pozna nobene odgovornosti (nravnih zapovedi nočejo več poznati nobenih). Naravoslovje naj taji Boga, naj uči, da človek izvira iz opice; v družabnem življenju hočejo učiti, da ni treba nobene ljubezni; v gospodarstvu naj se odpravi lastninska pravica. Vse to naj se otroke uči v ljudski šoli, krščanski stariši pa naj ta pouk plačujejo, ker ti učitelji tako ne poučujejo svojih, marveč drugih ljudi otroke. Glockel, predsednik šolskega sveta na Dunaju, zahteva, da se politika izrine iz šole; a to je umel tako, da je odslovil krščanske učitelje, da ostane veri nasprotna politika neovirana. Nastavljali so se brezverski nadzorniki, ravnatelji in učitelii. naučni minister pa je vse to podpisoval! Staro in pošteno besedilo se je izrinilo iz šolskih knjig, na njihovo mesto se je dalo drugo brezversko, često nesramno! Glockel je proglasil, da se nihče več ne sili k verskim vajam, a ko so se otroci hoteli zbirati v šoli, da gredo k maši, so se jim šole zapirale. K verskemu nauku se otroci niso silili, a zato so se silili k svobodomiselnemu poučevanju in poznavanju življenja in silili so se k poučevanju brezbožne morale, ki so jo skovali svobodomisleci. Govorilo se je o »delovni šoli«, a izrinila se je vsa. učna snov, na mesto pouka je stopilo igračkanje. Glockel je govoril o »učiteljski izobrazbi« ter je na Dunaju ustanovil pedagoški zavod. Učiteljišča so državna in dajejo mladim možem, ki so jih dovršili, pravico do službe, Glockel pa ni nikogar nastavil, ki ni dovršil njegov brezverski zavod.«
Takšno je torej delo socialne demokracije za delavsko ljudstvo: mesto zboljšanja gospodarskega stanja mu nudi brezversko, protikrščansko šolo.
Človeštvo se klanja Najsvetejšemu.
Katoliška Cerkev brani resnico božjo, sprejeto od Boga Kristusa, brani pa tudi, kar je najdragocenejše, najsvetejše — presveto Evharistijo. Da more svetu dovolj jasno pokazati to svojo najsvetejšo Skrivnost, prireja sv. Cerkev takozvane evharistione kongrese. Teh kongresov se udeležuje vesoljna katoliška Cerkev.
28. mednarodni evliaristični kongres.
Za letos je bil določen že 28. Evharistični kongres, ki se je vršil od 21. do 27. junija 1.1. v Čikagi v Severni Ameriki. Sv. Oče je poslal svojega posebnega odposlanca kardinala Bonzano, ki ije kongres otvoril. Sporočil je željo sv. Očeta, da naj ravno Najsvetejše združi ločene kristjane zopet s katoliško Cerkvijo. Na .prvem slavnostnem zborovanju se je zbralo nad 200.000 oseb. Mnogi tisoči so morali oditi, ker niso dobili več prostora. Pri slovesni sveti maši je pelo 60.000 otrok angelsko mašo. Mislite si to petje, gotovo /je učinkovalo, kakor bi angele poslušal! Po slovesnostih prvega dneva so se vršila razna zborovanja. Posamezni narodi so imeli svoje .posebne oddelke in zopet vsi skupaj, da je v teh dneh ljudi kar valovalo po velikem mestu Čikagi. Med drugimi zborovanji je posebno važno
Zadnji Mohikanec.
Povest iz leta 1757.
Po J. F. Cooper-ju predelal Al. B e n k o v i č.
5
Reko sta tukaj stiskali dve visoki strmi skali. Ena je molela naprej preko kraja, kjer se je bil čoln ustavil. Skale so bile porastle z visokimi drevesi, tako da je reka šumela kakor skozi ozko, globoko grapo. Skozi čudne oblike dreves je sicer tu in tam gledalo zvezdnato nebo, sicer pa je vsenaokrog vladala črna tema. Na spodnjo stran je oviral razgled ovinek, ki ga je tu delala reka, spredaj pa je bilo videti, kakor bi se ne daleč odtod voda visoko vzpenjala, padajoč potem v globoke dolbine, iz katerih je prihajalo votlo bobnenje.
Konje so privezali na grmovje, ki je rastlo iz skalnih razpok. V vodi stoječ bi bili morali prebiti noč. Lovec je določil za Heywarda in njegove preplašene tovariše, naj sedejo v sprednji del čolna, sam pa se je ustopil na drugi konec. Indijanca sta previdno odšla na svoje prejšnje mesto.
Sedaj je gozdnik s svojim drogom čoln s tako krepkim Bunkom odrinil od brega, da je bil naenkrat sredi peneče ee vode in se je moral nekaj minut trdo boriti z divjimi valovi. Popotnikom je ukazal, naj se ne ganejo. Zato si skoraj niso upali dihati in so plaho gledali v deroče valove. Vsak hip so mislili, da jih mora požreti sikajoči vrtinec, a vsakokrat se je posrečilo krmarju, da je s spretno roko čoln sunil preko valov. Zadnji silni in obupni napor je končal ta boj. Eliza je pravkar trepetaje obraz zakrila k rokami, meneč, da jib mora zgrabiti vrtinec bližnjega
slapa, čoln pa se je hipoma ustavil poleg ploščate skale, ki se je prav malo dvigala nad vodo.
»Kje smo? Kaj bo zdaj?« je vprašal Heyward, videč, da je lovec veslo potegnil v čoln.
»Ob vznožju Glenna smo«, je glasno odgovoril Sokol, ker se mu med bučanjem slapa ni bilo ničesar bati. »Zdaj glejmo, da hitro in previdno izstopimo, da se čoln ne prevrne, sicer pojdemo to težavno pot še enkrat nazaj, a malo hitreje. Kadar je voda narastla, je težko veslati navzgor, in pet oseb je precej za tak-le čoln, ki je narejen samo iz skorje in smole. Tako, zdaj vsi lepo ostanite tu na skali, jaz pa grem po Mohikanca in srnjaka.«
Popotniki so ga verno slušali. Komaj je bila zadnja noga stopila na skalo, je čoln odrinil in z neverjetno naglico šinil navzdol po vodi. Kmalu je izginil v neprodirni temi.
Ko so ostali sami, ubogi popotniki nekaj časa niso vedeli, kaj bi počeli. Najprej si niso upali po skali, ker so se bali, da jih nepreviden korak vrže v globoke, grgra-joče votline,iiv katere je od vseh strani bobnela voda. A kmalu so bilf rešeni plahega čakanja. Prej, nego se jim je zdelo mogoče, se je čoln vrnil. Trojica prijateljev ga je naglo spravila tik ploščate skale.
»Izvrstno!« je veselo vzkliknil Heyward. »Zdaj smo na varnem in dobro preskrbljeni z živežem, da lahko kljubujemo Montcalmu in njegovim zaveznikom. Kaj pa, ali ste zasledili kaj naših sovražnikov?« se je obrnil k Sokolu.
»Indijanca prej čutiš, nego ga vidiš«, je odgovoril lovec in malomarno srnjaka vrgel na tla. »Mislim, da Mingi niso našli naše sledi. Vendar ne morem tajiti, da so konji, ko smo veslali mimo njih, trepetali, kot bi slutili volkove.
Volkovi pa se radi plazijo za Indijanci, ker čakajo na odpadke ustreljene divjačine.«
»Na srnjaka pa ste pozabili«, je rekel Heyward. »Morda pa je tudi ubito žrebe privabilo volkove.«
»Uboga Mirjam!« je žalostno mrmral pevec. »Tvojemu otroku je bilo določeno, da postane žrtev divjih zverin!«
»Žrebetova smrt mu hudo teži srce«, je rekel lovec. »Sicer pa je dobro znamenje, ako človek ljubi svoje neme prijatelje. Ker pa naš pevec veruje, da je vsaka stvar človeku namenjena, si bo pač moral misliti, da se je moralo zgoditi, kar se je zgodilo. Ta tolažba ga bo tudi prepričala, da je bilo pametno umoriti štirinožca, da ljudje ostanejo pri življenju. Sicer pa imate vi prav«, se je obrnil k Heywardu, »kar ste prej rekli. Najboljše bo, da srnjaka takoj tu razrežemo in ostanke pomečemo v vodo, sicer bomo v kratkem imeli tam-le na čereh celo tolpo volkov. Njih tuljenje bi nas utegnilo izdati Irokezom.«
Na te besede je lovec pomigal Mohikancema, ki sta očividno uganila njegovo nakano. Takoj nato so vsi trije izginili za visoko navpično skalo.
IV. V skalni votlini.
Heyward in njegovi tovariši so nemirno gledali to skrivnostno početje. Čeprav se je belokožec dozdaj vedel tako, da mu ni bilo kaj očitati, so vendar pričeli z nezaupanjem gledati na njegovo napol divjo vnanjost, njegovo robato vedenje in molčečnost njegovih dveh tovarišev, kajti izdaja indijanskega tekača jih je napravila nezaupne.
Samo pevec se ni zmenil za to, kar se je godilo okrog njega. Sedel je na skalen porobek in se očividno udal žalostnemu premišljevanju, saj je včasih globoko vzdihnil. Kmalu nato so se oglasili votli zvoki, kot bi v zemlji nekjei
PREIZKUŠAJTE MIRNE DUŠE NAJPREJ VSA MILA! -NAPOSLED SE BOSTE ODLOČILI VENDAR LE ZA ELSA-MILO.
omeniti veliko žensko zborovanje, katerega se je udeležilo 180.000 žensk, med temi nad 5000 redovnic. To zborovanje se je potegnilo posebno za žensko čast, ki jo brezverski svet tako tlači v blato.
Drugoverci in evharistični shod.
V Ameriki niso samo katoličani, pač pa je veliko dru-govercev. Toda državna oblast, kakor tudi zastopniki drugih ver so bili z vsem spoštovanjem kongresu naklonjeni. Predsednik Združenih držav Coolidge je poslal kot svojega namestnika ministra Dawiisa. Prisostvoval je tudi guverner dežele, kjer leži Čikago, in tudi mestni župan. 400 časnikarjev je prišlo na kongres, da so poročali svojim listom. Protestanti in kar je najbolj čudno, tudi judi so poslali svoje zastopnike, ki so pozdravili katoličane, da naj ostanejo v ljubezni do svojega Boga.
Slovenci na evharističnem kongresu.
Slovenci ljubijo svojega Boga in ni jih sram tega pred vsem svetom pokazati in vsi m povedati. Zato seveda je tudi v daljno Ameriko šlo nekaj Slovencev. Med prvimi, ki se je odločil za to težko, dolgo in nevarno pot, je bil \ladika škof dr. Jeglič. Na morju, na ladiji »Olimpic«, so mu vsi potniki priredili najslovesnejše praznovanje 76. go dovanja. Z njim je šel tudi škof dr. Gnidovec iz Skoplja, tudi Slovenec, in več duhovnikov. Na to pot se je pa odpravilo tudi nekaj lajikov, ki so hoteli to priložnost izrabiti v ta namen, da bi potem v Ameriki ostali, kar pa se jim seveda ni posrečilo in so imeli mnoge neprilike po lastni krivdi. Pisma, ki smo jih dobili od romarjev, pripovedujejo, da so jih v Ameriki sprejeli tako, da si tega še misliti prav ne moremo. Tako so jim ameriški Slovenci šii na roko, da so jih skoro s svojo prijaznostjo v zadrego spravili, škof dr. Jeglič je bil deležen tolikih pozdravov, kakor da so vsi slovenski izseljenci pozdravljali svojega težko pričakovanega očeta. Ker je pa tam tudi nekaj zagrizenih socijalistov Slovencev, so celo ameriške oblasti pazile, da škofu Jegliču ni mogel nihče kake neprilike napraviti. Versko življenje katoliških Slovencev je prav vzorno. Slovenski romarji, ki so se v posebni skupini udeležili kongresa, bodo ostali med ameriškimi Slovenci do 1. avgusta, nato pa pridejo nazaj v domovino.
Veličasten zaključek kongresa.
Krona čikašike evharistične proslave je bil zaključek rs a ogromnem stadionu v Mundeleinu. Na stadionu se je zbralo nad 200.000 ljudi. Prostor so razsvetljevali ogromni reflektorji, (to so stroji, ki napravijo velikansko luč), ki eo bili postavljeni po vseh vzvišenih točkah Čikage in okolice. Ko je dospelo 12 kardinalov s papeževim delegatom na čelu, je iz 200.000 grl zadonela proti nebu ameriška državna himna, proseč blagoslova božjega. Potem je sledila posvetilna molitev, ki so jo amplifikatorji (to so posebni stroji, ki prenesejo glasove iz kraja v kraj) istočasno razinašali širom prostrane Amerike, tako da je bila tisti trenotek združena v ponižni molitvi celokupna Amerika. Ko je končala molitev, so reflektorji ugasnili in luna je oblila s svojo bledo svetlobo množice in oltar. Tedaj ije za-migljalo na stadionu na stotisoče drobnih lučk: Vsak izmed navzočih je imel v rokah prižgano svečico, ki jo je dvigal Ob blagoslovu z Najsvetejšim v znamenje posvetitve celokupne Amerike vsemogočnemu Bogu.
Milijon romarjev.	_
Množica, ki se je udeležila ¡sklepne procesije, je prav gotovo presegala milijon. Po novih, za to priliko zgrajenih in za vsak drug promet zaprtih cestah, so neprestano vihrali avtomobili. Povprečno je znašal promet po tisoč avtomobilov na uro. V Mundeleinu so bile urejene garaže, v katerih je moglo stati 80.000 avtomobilov. Železniško oso-bje je bilo nadčloveško zaposleno; vlaki so odhajali vsake dve minuti. Velike množice so peš preromale 40 km dolgo pot in dospele v Mundelein ob zori. Okolica Mundetleina je bila podobna ogromnemu taboru. Za red sta skrbela 2 polka Narodne straže.
Ta mila zdravja in lepote niso samo prijetno dišeča in i močno se peneča toaletna miila ampak imajo v sebti tudi še 1 medicinsko preizkušene, dobro delujoče sestavine, ter so torej koristna proti pegam, lišajem in različnim nečistotim i kože. One store kožo mehko, nežno in klubujočo učinkom vode in mrzlega zraika. Dobi se 5 vrst Elsa mil. Elsa liilijino mlečno milo, Elsa glicerinsko milo, Elsa boraksno milo,
Procesija.
Ob 10. uri dopoldne je papežev legat kardinal Bon-zano v mundeleinski cerkvi daroval zadnjo slavnostno sv. mašo, nakar se je začela procesija. Otvorili so jo vseučili-ščniki in Kolumbovi vitezi v polni opremi. Sledila je šolska deca čikašike škofije, potem ameriški romarji in končno druge narodnosti s svojimi škofi in duhovniki na čelu. V sprevodu so bili porazmeščeni med posameznimi skupinami sijajno okrašeni vozovi, iz katerih so neprestano trosili cvetje. Pred semeniško cerkvijo se je procesija razcepila tako, da je korakala ob obeh straneh jezera in se na drugem koncu jezera zopet strnila. Po jezeru so spremljali procesijo bogato okrašeni čolni in ladje, v zraku so krožila letala in trosila cvetje, ob poti so bila okrašena drevesa in celo štori. Častno stražo so opravljali Kolumbovi in papeževi vitezi.
Najsvetejše je nosil kardinal Bonzano; masivna srebrna monštranca je bila ¡pol metra visotka. Svetili so z bak ljami, iz številnih kadilnic so se dvigali oblaki kadila. Tla so bila gosto posuta s cvetjem. Na milijone in milijone cve tlic je bilo ta dan žrtvovanih v čast evharističnemu Bogu.
V procesiji si videl vse mogoče narodne noše: od naj-primitivnejših ljudstev do Evropejcev in Kitajcev. V vseh mogočih jezikih so se pele hvalnice Kristusu Kralju.
Bili so to za vsakega nepopisni in nepozabljivi vtisi. Oči so imele inajbujnejšo pašo, a obenem je ganutje stiskalo grla, srca so se topila v pobožnosti, tiho ihtenje je stresalo tisoče.
Vzor vseli vrst mila
je
Schichtovo milo znamke «Jelen".
že desetletja se trudijo vsi milarji, da bi izdelali tako dobro milo, kakor je 5chicht-ovo. Kadar hoče proizvajalec mila »voje milo kar najbolj pohvaliti, tedaj povdari: .Tako je dobro, kakor Schichtovo". Kar pa Vi uporabljate, to ni samo: „tako dobro, kakor", temveč Vi uporabljate
najboljše,
namreč Schichtovo milo, ki je edino pravo
z znamko „Jelen*.
Elsa milo z® britje, Elss katransko ali Ismpon milo. Za preizkušnjo 5= kosov Elsa mila že obenem s zavojnino in poštnino za 52 Din. proti v naprej poslanem denarju. Po pcfvzetju za 10 L>in. več (za poštnino). Naročila upraviti: lekarnarju Eugen V- Feller v Donji Stubici, Elsatrg 341, Hrvatska.
Ko je procesija prehodila že M četrtine p&fi, je za-besnela silna nevihta. S pomočjo amplifikatorjev so into-nirali evfraristično himno in procesija je nadaljevala svojo pot. Prišedši do cilja, se je zbrala duhovščina v cerkvi, kardinali pa so obstopili oltar pred eerkvijo in papežev legat Bonzano je ob splošnem ihtenju podelil množicam z Najsvetejšim zadnji blagoslov.
Tako se je zaključil ta največji evharistični kongres, K ga je svet kdaj videl.
Državna politika.
V NAŠI DRŽAM.
VTzanovičeva vlada je zopet v krizi. Povzročil jo je Radič. Na seji radičevskega kluba v Zagrebu je bil namreč radičevski minister dr. Nikič izključen iz stranke in vsled (tega je seveda moral tudi odstopiti kot minister. Seveda dr. Nikič o tem noče ničesar slišati in bo ustanovil svoj poseben klub, v katerega bo vstopilo več radičevskih poslane sv. S tem seveda bo Radič zopet veliko zgubil in njegova moč se bo znova zelo zmanjšala.
Radikali med seboj. Vodja radikalne stranke Pašič je v vedni nevarnosti, da bo za vedno moral pustiti politiko. Njegovo zdravje je zelo rahlo. Zato se pa v radikalni stran ki vrši velik boj, ki se tuintam pokaže tudi že v javnosti. Kdo bo dedič Pašičeve politične moči. Jovanovič ima svoj klub, ki zdaj mirno čaka razvoja v radikalni stranki. Ministrski predsednik Uzunovič niti oddaleč nima zmožnosti, da bi se uveljavil kot voditelj. Pač pa se silita v ospredje notranji minister Maksimovič in zunanji minister Ninčič. Nekaj časa, dokler nista opazila, da sta si med seboj tekmeca, sta delovala skupaj, zdaj pa si že nasprotujeta. Pa tudi manjši ljudje se hočejo uveljaviti. Tako je neki Bobič v Beogradu povzročil, da so se na radikalnem shodu radikali med seboj prav pošteno stepli. Iz vseh teh znamenj sledi, da se radikalna stranka nagiba k razsulu in potem je upati, da se strankarsko življenje tako zasuče, da ne bo le ena stranka komandirala v državi.
Kralj in kraljica sta na Bledu, kjer ostaneta čez poletje. Sem je prišel poročat preteklo soboto o položaju ministrski predsednik Uzunovič. Tudi Radič se je s celo družino pripeljal na Bled in bil pri kralju. Najbolj pa zanima javnost, kaj je delal Ninčič pri kralju. Nekateri namigujejo, da bo Ninčič Pašičev politični dedič.
Jugoslovanski klub je vložil pri zunanjem ministru pritožbo zaradi znane Žerjavove ovadbe dr. Barleta. Enako se je pritožil pri vojnem ministru, kako to, da so orju-naši pri spopadu v Ljubljani imeli vojaško opremo. Jugoslovanski klub je nadalje posredoval za po povodnji poškodovane, protestiral, da se v tako težkih časih, kakor so zdaj, skupščinske seje odlagajo na jesen ter zahteval, naj skupščina dela in rešuje vsaj najnujnejše zadeve.
Centralna uprava. Vlada je pred nastopom političnih počitnic predložila zakonodavnemu odboru zakonski predlog o centralni upravi. Ta predlog je v imenu SLS pobijal poslanec dr. H o h n j e c, čegar govor prinašamo v glavnih mislih v uvodnem članku. Iz ozira prepotrebne državne štednje je dr. Hohnjec predložil, da bi odslej bilo v državi samo 10 ministrstev. Vladina večina, to je radikali in Radič s Puoljem vred, pa so mnenja, da naj bo 14 ministrstev. Čim več ministrstev, tem več možnosti, da poedini gospodje postanejo ministri. Ljudstvo, dobro kmetsko ljudstvo, bo že plačalo. Minister Pucelj je v svojem govoru v narodni skupščini o priliki interpelacije o poljedelski krizi kmetom priporočal, da naj štedijo. Kako pa vlada štedi, se vidi iz tega, da predlaga 14 ministrstev, zadostovalo pa bi jih 10. Lepa vlada kmetske štednje!
V DRUGIH DRŽAVAH.
Mussolini misli, da bo res ves svet njegov. Vso oblast hoče potegniti nase. Kralj je že itak brez vsakega vpliva«
govorili pritajeni glasovi. Naenkrat se je odnekod posVe-tilo in razjasnilo tajnosti tega skrivališča.
Prav na koncu ozke, globoke skalne votline je sedel lovec, držeč v roki gorečo smrekovo trsko. Luč ga je žarko obsevala in kazala njegov zagoreli obraz, na katerem se je izražala čudna mešanica preudarnosti, pazljivosti in priprostosti. Vse to in pa njegova posebna oprava gozdnega tekača ga je delala romantično divjega. Blizu njega je stal Unkas. Popotnike je zanimala njegova ravna, gibčni a postava in prijetno, neprisiljeno vedenje. Čeprav mu je telo bolj kot je bila navada pokrival zelen lovski jopič, so bile vendar nepokrite plemenite oblike njegove do skalpovega kodra obrite glave. Temno, drzno oko mu je smelo, a vendar mirno sijalo iz ponosnega obraza, odsevajočega prirojeno mu rdečkasto barvo.
»Meni se zdi«, je pošepetala Eliza, ki se je bila zagledala v mladega Mohikanca, »da bi mirno lahko spala, ko bi imela za stražo tako neustrašenega, plemenitega mladeniča, kot je videti ta. Prav gotovo, Hey ward, se vpričo takih ljudi ne morejo dogajati take grozne moritve in kruta mučenja, o katerih toliko slišimo in čitamo.«
»Tudi jaz sem prepričan«, je odgovoril major, »da tako čelo in take oči pričajo samo o plemenitosti in da ne vedo ničesar o krutosti in izdaji. Upajmo, da mladi Mohi-kanec ne bo varal naših upov, ampak da nam bo pogumen, zvest prijatelj.«
»Lepo ste povedali«, je posegla vmes Kora. »Kdo bi mislil na barvo njegove kože, ko ima pred sabo takega človeka?«
Kratek premor je nastal na ta razgovor, dokler jim ni zaklical lovec, naj vstopijo v votlino.
»Ogenj prehudo žari in bi lahko privabil Minge«, je rekel. »Unkas, spusti preprogo, potem smo na varnem.
To sicer ni večerja, kakor ste je vi vajeni, a vam bo po prestanih težavah gotovo dišala. Soli imamo dovolj in naša divjačina bo kmalu pečena. Tu so sveže sasafrasove veje, da bosta dami mehko sedeli na njih. A vi, prijatelj«, se je obrnil k pevcu, »se nam pridružite in nehajte že žalovati za žrebetom. Njegova zgodnja smrt nas je rešila mar-sikake nadloge.«
»Ali smo varni v tej duplini?« je vprašal Heyward. »Ali se nam ni bati, da nas napadejo? En sam mož z orožjem, ki bi se postavil pred vliod, bi nas vse imel v oblasti.«
Ta hip se je pošastna postava dvignila za lovcem, vzela gorečo trsko in posvetila v drugi konec zavetišča. Eliza je polglasno kriknila, Kora pa je skočila pokoncu. Pomiril pa ji je Heyward, rekoč, da ni nihče drugi kot Čingagok. Indijanec je dvignil drugo preprogo in pokazal, da ima jama še drug izhod. Potem je šel s plamenico skozi ozko, globoko razpoko, ki je držala pravokotno iz jame, v kateri so se nahajali, a je bila zgoraj odprta.
»Takih lisjakov, kot sva midva s Čingagokom, ne uja-meš lahko v brlog, ki ima samo en izhod«, je uneje rekel Sokol. »Tu, kjer smo sedaj, je bil svoje dni slap, a te skale od črnega lehnjaka so bile na nekaterih krajih mečje nego na drugih, voda jih je izglodala in napravila ti dve votlini za nas.«
»Torej smo na nekakem otoku?« je vprašal Heyward.
»Seveda, na desni in na levi je slap, reka pa je pred nami in za nami. Ko bi bilo podnevi, bi se izplačalo splezati na to skalo in pogledati, kako čudno je voda vse preobrazila in kako neredno teče. Zdaj se dviguje, edaj pada, tu skače, tam lije zviškoma. Na enem kraju je bela kot sneg, na drugem zelena kot trava. Tu bobneč pada v prepade, da se zemlja trese, tam zopet žubori kot potok in
v globini izplakuje kamenje, kot bi ne bilo trše kot ilovica. Človeku se zdi, kakor bi bila reka vsa zmešana. Najprej teče gladko, kakor bi skušala zakone narave, potem pa tok napravi ovinek in se stisne k bregu. Na drugem kraju se obrne, kakor bi se ne mogla odločiti, da bi zapustila divjino in se združila s slanim morjem.«
Med tem govorom je lovec pridno pripravljal večerjo in nato povabil popotnike. Unkas je skrbel za dami in se pri tem vedel dostojanstveno in vljudno. Heywarda je to veselilo, saj je vedel, da indijanski običaji prepovedujejo vojščaku, da bi stregel drugim, posebna pa ženskam. Par-krat je izpregovoril tudi nekaj besed v pomanjkljivi, a dovolj umevni angleščini, ki se je iz njegovih ust glasila tako mehko in prijetno, da sta ga deklici gledali z občudovanjem.
Proti koncu večerje je Sokol izvlekel pod kupom listja Skrit sodček, se obrnil k pevcu, ki je sedel poleg njega in s slastjo užival pečenko, ter mu rekel:
»Prijatelj, pokusite to vino, iz gozdnega sadja je narejeno. To vam poplakne misli na žrebe in vam razgreje kri. Kaj pa, če bi mi povedali vaše ime?«
»Gamut — David Gamut sem«, je odgovoril pevec in krepko potegnil dišečo Sokolovo pijačo.
»S čim pa se pečate?« je dalje vprašal lovec. »Psalme učim peti.«	^
»Kaj učite?«	> i
»Psalme učim peti mlade vojake.«	>
»Škoda za čas. Mladci itak hodijo po gozdih pojoči in smejoči se, ko bi bilo zanje boljše, da bi ne dihali glasneje, kot lisica v duplu. Ali znate sukati tomahavk ali puško?«	'	" '"^H
»Hvala Bogu, da nisem imel nikdar prilike, rabiti tako morilno orodje.«	(Dalje prihod.)
V	Sloveniji se je oblak utrgal nad Ljubljano, kjer je nastopila voda in v mestu ter okolici napravila veliko škode. Nad Mariborom smo večkrat imeli viharje z divjim nalivom. Ptuj in okolico je zadela povodenj, ki je povzročila veliko škode, podrla mostove, razrušila ceste, uničila polja, celo hiše in hleve porušila. Iz posameznih krajev pre-
! jemarno poročila o veliki škodi, ki jo je povodenj povzaro-
1 čila. Vse doline so zalite z blatom in peskom, na bregovih se trgajo plazovi. Dravinja, Poljskava, Pesnica, posebno še tudi Voglajna so preko vsega polja tekle in uničile vse pridelke. Povodenj je pretekli torek pri Št. Juriju ob južni ž. raztrgala železniško progo, da se promet ni mogel vršiti.
V	Vojvodini je nesreča neizogibna. Vse velike reke, ki tečejo skozi to rodovitno deželo, so tako narastle, da jih nasipi ne bodo mogli več držati. Ljudstvo je obupano, ker se boji, da ni več rešitve. Z največjo silo in naglico dela in se žrtvuje, da reši, kar je mogoče. Ako nalivi ne ponehajo in voda ne upade, tedaj bodo izginila pod vodo velikanska žitna polja z zrelim, a nepožetim žitom.
Vremenske nezgode na Vurbergu. Tudi naši župniji je zadala zadnja povodenj velikansko škodo. Dne 5. t. m. proti jutranjimi urami se je utrgal oblak in je lilo zjutraj do 6. ure kakor iz škafa. Ker je zemlja že bila napita od vednega deževja, je vsa voda drli s hribov v doline, ki so bile zjutraj podobne eni sami reki. Kamenje in rodovitno zemljo je odnašalo v dolino, kjer je zasulo travnike, koruzo in druge setve. Tudi plazovi so se začeli trgati, da so bile že nekatere hiše v nevarnosti. Potok Grajena je že u-diral v hiše in hleve ter na več krajih raztrgal okrajno cesto, da se komaj zamore vršiti mali vozni promet. Polja pri Dravi, kjer je večina kruha naše župnije, je poplavil potok iz Tičnice, da je ponekod na njivah 1 meter vode, da bo uničen ves krompir in koruza, ker voda nima odtoka. Tukaj so posebno prizadeti mali posestniki in viničarji, ki imajo zemljo od agrarne reforme v zakup ter morajo plačevati najemnino in davek in služiti voznike in orače, sedaj bo pa ves pridelek uničen. Pa to še ni bilo dovolj, ker je deževalo vsak dan naprej. Posebno hud naliv je bil zopet od četrtka na petek ponoči, da je bilo naenkrat vse v vodi, zraven pa je bliskalo in grmelo, da so ljudje bili prestrašeni, kaj bo. Strela je udarila tudi v viničarijo dor-novske graščine v Krčevini, katera je zgorela do tal. Vsega usmiljenja vreden je ubogi viničar, kateremu je zgorela obleka in živež, 1 svinja, 15 kokoši, 1 krava se pa je tako ožgala; da jo je moral zaklati. Stari ljudje ne pomnijo takih nalivov. Vinogradi silno slabo kažejo, setve uničuje vsakdanji dež, sadje slabo raste, ceste so uničene in bodo stale težke denarje, potem pa še težko davčno breme. Kaj čuda, če že kmečko ljudstvo obupuje in pravi, kaj bo, kaj bo, kako bomo preživeli naše družine!
Strahovito neurje nad Zagrebom. V noči na nedeljo je bila v Zagrebu strašna nevihta. Okrog 11. ure ponoči je pričelo deževati. Pohleven dež pa se je nenadoma spremenil v silno neurje. Vihar je divje besnel, strele so švigale in silen grom je pretresal ozračje. Hud naliv je v krat kem času zamašil kanale in voda je začela teči po ulicah. Vodni toki so začeli prodirati v kleti in so jih napolnili skoro do 2 metra visoko. Iz Gornjega mesta se je voda v potokih valila v nižje dele. Na Jelačičevem trgu je voda stala 10 cm visoko, na Iiičkem trgu pa 30 cm. Popolnoma so bili pod vodo Wilsonov trg, Mažuraničev in Botaniški vrt. Čim je burja nekoliko potihnila in je dež ponehal, je policijsko ravnateljstvo takoj spravilo na noge vso policijo in gasilstvo, da gredo na pomoč. Pričelo se je črpanje vode iz kleti in podzemnih prostorov. Okrog 2. ure zjutraj je dež ponovno pričel. Deževalo je skozi do 10. ure dopoldne. Šele malo pred poldnem je bilo mogoče ugotoviti posledice nočne nesreče. Kakor se je dopoldne dognalo, se je nad severozapadnim zahodnim delom mesta utrgal oblak. Obilna padavina je v par minutah napolnila zagrebške potoke, da so takoj udri i iz strug. S seboj so nosili velike kose le-, sa, ki so se na marsikaterem kraju nakopičili in zajezili odtok vode. Divji vodni toki, ki so se razlili iz potokov, so nanosih velike množine blata in peska in ceste zelo poškodovali. Voda je pesek celo zanesla v kleti in podzemeljska stanovanja. Na prostoru, kjer se nahaja živinozdravniška visoka šola in križišče zagrebškega tramvaja, je stala voda 30 cm visoko. Voda je vdrla v strojnico, kjer je stala pol metra visoko. Voda je preplavila velik del motornih koles in jih okrog 40 pokvarila. Vsled tega je bil tekom dneva tramvajski promet zelo skrčen, ker je vozilo le malo voz. Silen vodni tok je na nekaterih mestih porušil asfaltna tla. Voda je razbila cestni nasip v Selški. V Mesnički ulici je voda vdrla v podzemeljsko stanovanje. Neki stanovalci je
niso preje opazili, dokler ni narastla do višine postelje in jih omočila. Nove zgradbe so vsled neurja silno trpele. — Škoda, ki jo je neurje povzročilo, se še ne da preceniti. Brez dvoma pa je precej velika in je zagrebško mesto zelo zadela.
Vsem cen j. naročnikom »Slovenskega Gospodarja«
ki še niso plačali naročnine za drugo polovico leta, pošljemo ob enem s prihodnjo številko tudi položnico ter prosimo, da takoj obnovijo naročnino, ker drugače bi morali ukiniti pošiljanje lista. »Slovenski Gospodar« stane za celo leto 32 dinarjev, za pol leta 16 dinarjev in za četrt leta 8 dinarjev.
Vsem Slovencem dobro znani slovenski pisatelj umrl.
V pondeljek je umrl v Ljubljani dobro znani slovenski pisatelj g. dr. Franc Detela. Rodil se je leta 1850 v Moravčah, kjer je obiskoval ljudsko šolo. Po dovršenih gimnazijskih študijah v Ljubljani se je podal na Dunaj. Ko je končal študije, je nastopil suplentsko mesto v Hernalsu na Dunaju. Od tam je bil prestavljen v Wiener-Neustadt. Pozneje je bil imenovan za ravnatelja novomeške gimnazije. Leta 1906 je stopil v pokoj ter se preselil v Ljubljano, kjer je ostal do svoje smrti.
Vič g. župnik Anton Šebat umrl. Na Zgornji Polslkavi pri Pragerskem je umrl po polnoči v sredo vlč g. župnik Anton Šebat. Rajni je že dalje časa bolehal na sTČni hibi, a je bil še kljub bolehnosti zadnjo nedeljo na primiciji v Slov. Bistrici. V pondeljek se mu je stanje poslabšalo in že omenjenega dne je umrl na kapi. Pogreb se bo vršil v petek ob pol 11. uri predpoldne. Blagopokojni se je rodil dne 7. januarja 1866 na Sladki gori. Po dovršenih bogoslovnih študijah v mariborskem bogoslovju je kaplanoval v: Vitanju, na Dolu pri Hrastniku, v Poljčanah in pri Sv. Barbari v Slov. gor. Bil je nato najprej provizor in nato župnik na Žusmu, od 1. aprila 1913 pa župnik na Zgornji Polskavi. Radi miroljubnega značaja in gostoljubnosti je bil priljubljen pri svojih stanovskih sotovariših in pri vseh ovčicah, ki so mu bile zaupane v dušoskrbje. Ostani mu ohranjen trajno hvaležni spomin pri vseh, ki so ga poznali!
Pucelj, kje si? Za ministra te je Radič napravil, a nikjer se nič ne pozna, da je kaj boljše. Davčni uradi pošiljajo te dni kmetu in obrtniku položnice za visoke davke, eksekutorji rubijo, boben poje na kmetijah, beda je vsak dan večja, dohodkov skoro nobenih. Pucelj, povej, kje so tiisti čudeži, v katerih obljubljal na shodih in v »Kmet-skem listu« ljudem?
Pucelj in Kelemina sta na shodu Radičeve in Samostojne kmetijske stranke v Celju obljubila, da bo vlada v krajih, kjer bo uima ali povodenj uničila poljske pridelke, ustavila eksetkucije in izterjevanje davkov. Baš te dni pa eksekutorji po vseh občinah po nalogu finančne delegacije neusmiljeno rubijo ubogega kmeta. Pucelj je minister za kmetijstvo. On stoji pod Radičevo komando. Kelemina je poslanec Radičeve stranke, ki je že eno leto v vladi in ki ima okoli 60 poslancev. Pucelj, Kelemina in Radič vidijo, kako strašno deževje uničuje vsa živila na polju in seno. Ti gospodje vidijo, kako povodnji ogrožajo obstanek kmetu, ali kljub temu vlada pošilja eksekutorje, da od obupanega kmeta izterjajo neznosne davke. To je strašna resnica!
Carinike, ki so z našim ljudstvom ob meji nepravilno postopali ter s tem zakrivili mnogo nepotrebnega razburjenja, so prestavili v južne kraje.
Društvo hišnih posestnikov za Maribor in za okolico naznanja vsem svojim p. n. članom, da se dobijo pojasnila v pisarni Gregorčičeva ulica 8 vsak dan od 8. do 11. ure predpoldne. Med tem časom se prevzema proti izročitvi članskih izkaznic tudi članarina in se vpisujejo vsi isti hišni posestniki, ki še nso član našega društva. — Odbor.
Umrla je v mariborski bolnici gdč. Zofka Vajland po večmesečni mučni bolezni v 20. letu. Bila je od svoje šolske dobe vneta cerkvena pevka, v vsakem oziru vzgledna in tudi obče spoštovana in priljubljena. Pogreb se je vršil v soboto, dne 10. t. m. in se ga je udeležila velika množica i ljudi. Magdalenski cerkveni pevski zbor ji je za slovo za-1 pel več žalostink. N. v m. p.!
»Singer.« Brezplačen učni tečaj za šivanje in umetno vezenje. Tukajšnja podružnica imenovane tvrdke bo priredila v Mariboru v II. dekliški meščanski šoli, Razlagova ulica 14, od 19. julija do 3. avgusta t. 1. brezplačen tečaj za šivanje in umetno vezenje. Tečaja se lahko udeležijo vsi lastniki Singerjevih šivalnih strojev, kakor tudi oni, ki re-flektirajo na Singerjev šivalni stroj. Prijave ze tečaj se sprejemajo v prodajalni v Mariboru, Ulica 10. oktobra. Vsakdo naj izkoristi to ugodno priliko!
Zdaj hoče onemogočiti še drugim in si polagoma spravlja v svojo roko odločevanje, kjer le more. Tako si je te dni pridelil že šesto ministrstvo. Torej je Mussolini istočasno šestkrat minister, to se pravi: absoluten gospodar Italije. Da se pokaže njegova oblastiželjnost, nam služi ta-le dogodek še prav posebno: V Švici na italijanski meji je nekaj Italijanov prodalo svoja posestva Nemcem, ki so se tam naselili. Ali ni šel Mussolini in proti temu v Švici protestiral? Seveda je Švica zoper tako postopanje energično nastopila.
Češkoslovaška je imela te dni velike slovesnosti: vse-slovanski sokolski izlet. Na izlet so šli tudi naši jugoslovanski Sokoli in tudi naša vojska. Bolgarov na shod niso pustili. Rusi so bili, a ne iz Rusije, ampak begunci. Poljakov je bilo pet, ker tam je Sokol katoliško zaveden. Vsi Sokoli so se udeležili tudi Husove proslave. Hus je bil krivoveTec, a ga Čehi-svobodomisleci časte kot upornika proti katoliški Cerkvi. Sokol si je s tem znova dal pečat, da niti oddaleč ni organizacija, v katero bi smel zaveden katoličan.
Francija ima težke politične boje zaradi finančnega vprašanja, ker pač frank ne dobiva, ampak zgubiva na vrednosti. Upati pa je, da se bo finančnemu ministru Cail-lauxu posrečilo, rešiti frank in politični položaj. Francijo pa poleg tega skrbi tudi prevelik apetit Mussolini je v po moči in oblasti posebno na Balkanu.
Angleška se še zdaj ni rešila svoje gospodarske nesreče. Štrajk rudarjev še traja, raste pa zato tudi brezposelnost, da je že poldrugi milijon ljudi brez dela. Premog morajo od drugod uvažati.
Na Portugalskem se je znova izvršil preobrat. Generala de Costa je pregnal drugi general. Bati se je znova domače vojne.
Kaj je novega?
Voda raztrgala železniški tir pri Štorah. — Prekinjen promet. — Velike poplave v Savinjski dolini.
Včeraj dopoldne med 9. in 10. uro je potok Voglajna poplavil železniško progo na daljavo 600 m med postajama Št. Jurij in Štore. Postaja Štore je bila pod vodo. Na poplavljenem mestu je vodni tok razdrl progo na 30 m daleč in odtrgal en tir na daljavo 30 m, drugega pa na 12 m ter odplavil ves nasip 2 m na globoko. Na progi Št. Jurij— Štore se je promet prekinil. Delavstvo je začelo zasipavati razdrto mesto. Upati je, da bo mogoče do 8. ure zvečer vzpostaviti promet na enem tiru, na drugem pa do 12. ure ponoči. Vlaki so vozili tekom dneva z ljubljanske strani do Celja, z mariborske pa do Št. Jurija. Mednarodni vlaki so vozili po progi Velenje—Dravograd.
Popoldne se je na koroški progi ¡med postajama Fala —Ruše utrgal plaz in zasul progo, vsled česar se je moral promet na tej progi* prekiniti za 4 ure.
Na progi Zaptešič—Varaždin—Čakovec so se usuli plazovi na več mestih, na nekaterih mestih je voda preplavila progo. Vsled tega se je moral ves promet za par ur ustaviti.
Grozna opustošenja je napravila tudi Savinja, ki je že ob šestih zjutraj tako narastla, da je zalila velik del celjskega mestnega parka in zgornji del mesta. Voda se je po vsej Savinjski dolini razlila preko bregov in poplavila polja na Obe strani. Daleč naokoli so njive, travniki in hmelj ski nasadi pod vodo. Polja so skoro popolnoma uničena. Dolgotrajnemu slabemu vremenu, ki je že itak ogrožalo letošnji pridelek, se je sedaj pridružila še poplava, ki je uničila zadnje upe kmetov. Voda je narastla v toliki meri, da je zelo oviran tudi promet. Na cesti v Zagrad stoji čez in čez voda, cesto proti Zavodnji pa so na več mestih zasuli plazovi, ki so jih sprožili nastali hudourniki. Ves promet mesta Celja s Savinjsko dolino je po cesti pretrgan in je mogoč le po železnici. Okrog desetih dopoldne je voda udrla tudi v celjsko kemično tovarno in povzročila več eksplozij. V tovarni je nastala velika panika pred grozečo nevarnostjo in delavstvo je bežalo na vse strani, da si reši svoje življenje.
POVODNJI DIVJAJO!
Že zadnjič smo poročali, kako velike povodnji da so •bile po naših krajih in drugod. Pretekli teden so se povodnji ponovile po vsej srednji Evropi, Nemčiji, Avstriji, Italiji in pri nas. V naših krajih je v tem zadnjem času zadela povodenj posebno Slovenijo in spravila v nevarnost Vojvodina.
Naša društva.
Kmetski dnevi v Mariboru.
Udeležba kmetskih dnevov. Ker nekateri mislijo, da so kmetski dnevi prirejeni le za izobražence, sporočamo jasno in odločno, da ni tako. Kmetski dnevi so za našega kmeta. Zato morajo priti že v soboto naši najboljši kmetski možje na predavanja, iker so ravno sobotna predavanja velevažnega pomena za razvoj našega kmetskega stanu. Tam se bomo pomenili, kako začeti z delom po vseh naših prosvetnih in gospodarskih društvih, da bo končna zmaga in uspeh kmetova. Kdor ima zato čas, bo skušal priti že v soboto v Maribor. Prijaviti se seveda mora, da mu preskrbimo prenočišče.
Žene in dekleta. Naše vrle žene in dekleta naj nam ne zamerijo, da kličemo pred vsem može in fante kmetske na kmetski dan. Prišel bo čas, ko bomo pozvali tudi našo kmetsko ženstvo skupno z moškim svetom. Takrat bodete tudi ve nastopile in pokazale, kaj da znate in morete. Za letošnji kmetski dan pa agitirajte od osebe do osebe pri moških, da se udeleže. 14. in 15. avgusta ne sme biti noben moški doma, pošljite jih na kmetski dan v Mariboru.
Slovenski kmetski fantje. Kmetski dan ni samo dan
naših kmetskih mož, temveč tudi naših kmetskih fantov. Kmetski fantje bodo že tudi prišli po možnosti v soboto v Maribor, čisto gotovo pa v nedeljo, dne 15. avgusta, ko bo glavno zborovanje kmetskih dnevov in popoldne orlovska prireditev v Ljudskem vrtu v Mariboru.
Našim zaupnikom!
Ta teden vam bomo poslali izkaznice, ki veljajo za polovično vožnjo, za prost vstop k vsem predavanjem kmet skih dnevov in za brezplačno stojišče na orlovski ekspo-ziturni nastop ter za brezplačno skupno prenočišče.
Iskreno vas prosimo, da prevzamete trud in nam us-trežete z razprodajanjem izkaznic, ki so namenjene pred vsem našim kmetskim fantom in možem (poslužiti se jih ; smejo tudi ženske).
Izkaznica stane 5 dinarjev. Vsak udeleženec kmetskih dnevov jo mora kupiti. Le Orli-telovadci in Orlice-telo vadkinje, ki nastopijo pri javnem nastopu, jih dobe naravnost od pripravljalnega odbora.
Izkaznica se naj izpolni od imejitelja in podpiše. Na vstopni postaji se mora dati žigosati.
Prosimo vas, da razprodajo izkaznic v vašem okolišu najpozneje do 5. avgusta zaključite in nam do takrat tudi | pošljete prijavno polo zaeno z izkupljenim denarjem za prodane izkaznice po položnici. Neprodane izkaznice vrnite po kmetskih dnevih.
Može in fante, ki delujejo v prosvetnih, gospodarskih in političnih društvih, opozorite, da se po možnosti udeleže ,
že v soboto dopoldne kmetskih dnevov, ker se takrat vrče najvažnejša predavanja.
V naprej se vam zahvaljujemo za trud in poslovanje! Dr. Andrej V e b 1 e I. r., predsednik.
Prof. Ivan Prijatelj 1. r., tajnik.
Romarski izlet na Ptujsko goro. Katoliška prosvetna društva župnije sv. Marije v Mariboru priredijo na splošno željo tudi letos romarski izlet na Ptujsko goro, ki se bo vršil na Jakobovo nedeljo, 25. julija. Razen običajnih pobožnosti, bo imel gospod narodni poslanec Zebot po poznem opravilu pred cerkvijo javen shod. Ako se jih bo oglasilo do 700, imamo posebni vlak, ki bi odhajal iz Maribora ob pol 6. uri zjutraj, vrnil pa bi se okoli 8. ure zvečer. Izkaznice za polovično vožnjo dobite vsak dan zjutraj od 8. do 9. ure pri vratarju frančiškanskega samostana, zvečer od 6. do 7. ure pri predsedniku Kat. Omladine, Splavarska ulica 4 in pri vseh predsednikih. Pripravljalni odbor želi, da si do prihodnje nedelje vsi preskrbijo izkaznice.
Žrebanje efektne loterije Katoliškega prosvetnega društva pri Sv. Ani v Slov. goricah se vrši nepreklicno v nedeljo, dne 25. julija 1926, ob 3. uri popoldne v Društvenem domu. Vljudno opozarjamo in prosimo vse tiste, katerim so bile poslane srečke na osebni naslov v razprodajo, da iste do 24. t. m. vrnejo, drugače se smatrajo za prodane ter *o dotični za nje plačniki. — Odbor.
Sr. Marjeta niže Ptuja. Prihodnjo nedeljo, 18. julija obhajamo god naše farne patrone. To slovesnost hoče povečati tukajšnji orlovski odsek. Proslaviti hoče petletnico svojega obstanke. Dopoldne se udeleži z godbo in zastavo na čelu službe božje. Popoldne pa hoče pokazati uspehe svojega petletnega tehničnega dela. Po večernicah namreč vabi vse prijatelje od blizu in od daleč na svoj telovadni nastop na vrtu gospoda Miki. Na sporedu
Iz Jarenine. Cela fara je z velikim zanimanjem čitala . jsa v »Slovenskem Gospodarju«, kjer ste pošteno ošvrk nili pristaše Pivkove stranke in Radičevega Jozeljna. Poslednjemu se vse posmehuje. In te dni je zopet eno »na-štirnal«. Hodil je zopet na davčno oblast tožit nekatere o-brtnike in kmete, da plačajo premalo davkov. Tako dobro skrbijo Radičevci za našega kmeta! Morda bo Jozelj pri cerkvi naznanil, da kdor hoče imeti predpisanih še več davkov, naj se pri njem oglasi!
Splavar utonil. Drava je zahtevala zadnji teden mladostno smrtno žrtev. V Breznu ob Dravi so zgradili splav, ga porinili v Dravo in ga nameravali spraviti proti Fali. V Breznu nad mostom je Drava najbolj deroča in posebno nevarna sedaj, ker je vsled deževja močno narasla. Na splavu je bil poleg drugih komaj 25 let stari Šarmanov splavar. Nobeden od tovarišev ne zna razložiti, kako se je pripetilo, da so ga malo nad mostom v Breznu posneli valovi s splava in izginil je za vedno. Na kako rešitev ni bilo niti misliti, ker je Drava tamkaj silno deroča in so se baš na tem mestu pred leti smrtno ponesrečili štirje duhovniki. Šarmanovega Drava še ni naplavila.
Kaj je novega pri Sv. Bolfenku v Slov. gor.? Iz vseh krajev prihajajo pretresljiva poročila o hudih posledicah zadnje velike povodnji. Tudi naš kraj ni ostal brez njih. Voda je pomandrala setve na njivah, odnesla pokošeno krmo s travnikov, drva in gnoj iz dvorišč, trgala ceste in bregove. Največja škoda pa je, da je porušila in odnesla široki leseni most okrajne ceste v Bišu, tako da je zdaj promet v omejeni meri mogoč samo po stranskih cestah. — V Bišečkem vrhu je umrl dne 1. julija posestnik Janez Švarc starejši. Bil je daleč naokoli znan kot izvrsten sodar in poštenjak od pete do glave. »Slovenski Gospodar« je bil v njegovi hiši stalen gost in dober prijatelj. Dne 2. jul. pa je umrla v Sovjaku Apolonija Krajnc, rojena Šuta, sestra pokojnega župnika Alojzija Šuta pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Svetila obema večna luč! — Dobili smo novo trafiko, tretjo v našem kraju; imel jo bo g. trgovec čuček. Za kadilce je zdaj dovolj poskrbljeno. Razveseljivo za vse pa ie, da bo nova trafika imela tudi koleke, ki jih do zdaj ni bilo nikjer dobiti in smo jih morali kupovati v Ptuju ali pri Sv. Lenartu ali pri Sv. Urbanu. — Košnja še ni kon čana, na mnogih travnikih sploh ni mogoče kositi radi vode, ki tam stoji že več kot mesec dni. Na drugih bi se sicer dalo kositi, pa radi vode ni mogoče priti do njih. Toče smo bili do zdaj še obvarovani; da bi je le bili tudi še za-naprej!	)
Matura na realni gimnaziji v Ptuju se je vršila od 14. do 22. junija. Zrelostni izpit so položili sledeči gospodje kandidati in gospoidona kandidatinja: Rado Brumen, Mil. Čok, Lelja Fermevc, Ivo Horvat, Drago Jereb, Stanko Po-grujc, Stanko Senčar, Andrej Šimenko, Lojze Toplak in Franc Veselko.
Otrok utonil in nesreča. V Krčevini pri Ptuju je v Gra jeni utonil triletni sinko gostilničarja g. Savca. V Reicher-jevi pralnici in likalnici v Ptuju je 161etno dekle iz Rabe-Iježe vasi čistilo gladilni stroj. Vzlic prepovedi je napeljalo električni tok. Roka je prišla v stroj, ki jo je popolnoma razmrcvaril. Dekle so prepeljali v bolnišnico, kjer pa je revica drugi dan vsled krvavenja umrla.
Smrt vzornega dijaka-semeniščana. Dne 6. t. m. je u-mrl na domu svojih staršev v Ključarovcih župnije veliko-nedeljske osmošolec semenišoan Jožef Muhič. Bil je nadarjen mladenič vzornega obnašanja. Zavratna bolezen, ki je več let glodala na njegovem zdravju, ga je položila v prerani grob. Pogreb se je vršil v četrtek, dne 8. t. m., ob veliki udeležbi ljudstva. Žalni sprevod je vodil od kapele do župne cerkve ravnatelj dijaškega semenišča g. Jožef Mirt, ki je tudi opravil slovesno sv. mašo zadušnico. Od župne cerikve na pokopališče pa je vodil sprevod gimnazijski profesor in rojak rajnega g. dr. Janez Kociper, ki se je v ganljivem govoru poslovil od rajnega Jožefa. Pogreba se je med drugim udeležil tudi razrednik VIII. razreda g. dr. Pavel Strmšek, g. prefekt Jožef Krosi in sedem dijakov-tovarišev rajnega. V imenu dijakov je govoril ob odprtem grobu abiturijent g. Graselli. Za rajnim nadebudnim osmošolcem Muhičem žalujejo njegovi starši in sorodniki, veliikonedeljska župnija, dijaško semenišče in drž. gimnazija v Mariboru. Naj počiva v miru. Preostalim pa «aše iskreno sožalje!
Pri Mali Nedelji se vrši dne 25. julija t. 1. velika narodna slav-nost povodom 100 letnice rojstva dr. Jak. Razlaga, tukajšnjega
"——■i ...................................mikuilli —i—i mi..... ..............—i
so poleg prostih in orodnih vaj tudi lepe skupinske, simbolične in lahkoatletske vaje; tudi naraščaj nastopi z več točkami. Pri nastopu svira godba na pihala od Sv. Marka. Mnogi se še spominjajo lepih odsekovnih nastopov iz prejšnjih let, a če sodimo po pripravah, bo ta prekosil vse dosedanje. Pridite in presodite! Po nastopu je prosta zabava z licitacijo in šaljivo pošto. Na svidenje na šmarjetsko nedeljo vsi domačini in sosedje! Bog živi!
Sv. Marko niže Ptuja. Dne 11. julija je uprizorila markovska Marijina družba krasno igro »Na Marijinem srcu«. Ker je igra zelo lepa in poučljiva, se bo na željo mnogega občinstva dne 1. avgusta ponovila. Bralno društvo se pa pripravlja za uprizoritev tudi lepe igre »Žrtev spovedne molčečnosti«.
Ljutomersko orlovsko okrožje. 18. julija bo okrožni nastop v Gornji Radgoni združen s prosvetnim zborom, na katerem govo-ri g- dr. Hohnjec. Ob 9. uri sprejem udeležencev na kolodvoru, potem odhod v cerkev, kjer bo slovesna sv. maša s pridigo. Po sv. opravilu zunaj cerkve prosvetni zbor. Popoldne ob 3. uri telovadni nastop. Za ta dan dovoljena polovična vožnja. Vsak udeleženec vzame celo karto do Gornje Radgone in jo da pri vstopni postaji žigosati z mokrim žigom. Izkaznice dobite na te-lovadišču pri blagajni. Iskreno povabljeni.
Loterija Katoliškega doma v Ljutomeru. Še vedno nas ne zaupno vprašujejo: Kdaj imate žrebanje, na srečkah je napisano 29. novembra 1926. Poročali smo že opetovano, da nismo mogli pozimi izvesti loterije vsled preobilega društvenega dela. Zato smo sedaj določili krajši rok, kajti žrebanje bo nepreklicno dne 29. avg. t. l.
sv. Križ pri Ljutomeru. V nedeljo, dne 25. julija 1926 priredi Bralno društvo v Slomškovi dvorani pomenljivo igro »Oderu-šlvo in dobrota», ki obsega 5 velikih dejanj s sledečimi imeni: I. dejanje: Uničeno upanje na polju; II. dejanje: Nema beračica; III. dejanje: Demonstracije po mestu vsled lakote; IV. dejanje: Žalostni božični prazniki; V. dejanje: Bogata žetev in svatba. — Vrši se ▼ letih 1816-17 na Slovenskem. Kdor pojme delo na dramatičnem polju, naj ne zamudi prilike, ter poseti to igro. Vstopnice se bodo dobile v preprodaji.
Bralno društvo pri Sv. Križu pri Ljutomera poživlja tem potom vsa okoliška društva, ki imajo izposojeno igre, tiskano in rot-
rojaka, združena z odkritjem njegovega spomenika. Spored je sledeč: 1. Na predvečer: bakljada z godbo, kres in strelba. 2. V nedeljo, dne 25. julija: a) budnica s fanfarami, b) ob pol 9. uri na kraju dr. Razlagove rojstne hiše v Radoslavcih zbiranje gostov, ljutomerske godbe in požarne brambe, c) ob pol 10. uri pri Mali Nedelji sprejem mariborske Glasbene Matice in drugih gostov, ki pridejo peš iz Zerovinec, č) ob 10. uri slovesna sv. maša in pridiga g. prelata dr. M. Slaviča, d) ob 11. uri odkritje spomenika s slavnostnimi govori g. dr. Mohoriča in drugih, e) ob 13. uri v Društvenem domu banket za priglašene udeležence, f) ob 15. uri v Društvenem dicmu slavnostna akademija z alegorijo »Dr. Raz-lagovo rojstvo« in koncertom Glasbene Matice. Nato prosta zabava s petjem, godbo itd. Za okrepčila bo preskrbljeno v šatorih. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu in je nadstrankarska; zato se želi civilna obleka mesto krojev. K najobilnejši udeležbi vabi vse pripravljalni odbor.
Pri Sv. Ani tik Borla v župniji Sv. Barbara v Halozah letos od 24. do 26. julija tridnevnica na čast sv. Ani kot duhovne vaje za matere. Pobožnost bodeta vodila dva čč. gg. patra kapucina iz Ptuja. Vsaki dan bode več pridig in sv. maš. Častilci sv. Ane od blizu in daleč, porabite to priliko v duhovno prerojenje!
Ljutomerske novice. Pretekli torek je utonil v Ščav-nici pri bivšem tržkem mlinu t med opoldanskim počitkom pri kopanju zidarski podavač Al. Strmšek iz Radomeršča-ka. Najbrže ga je napadel srčni krč. Truplo so našli po dveurnem trudapolnem iskanju. — Temelj za Miklošičev spomenik je na cerkvenem trgu zgotovljen. Priprave za odkritje so v .polnem teku. — V Cezanjevcih je bila pokopana pretečeno sredo mati mestnega kaplana v Ptuju č. g. Al. Kosija. Rajna je bila vzor blage matere. Dičile so jo vse lastnosti, katera mora imeti prava mati. Domačim našo sožalje, blagopokojni pa večni mir! — Bralno društvo v Cezanjevcih se pripravlja za 351etni jubilej, ki ga mislijo obhajati prihodnji mesec s primernim programom. — Kdor še ni slišal radiokoncerta, naj se potrudi h g. Ribiču v Cezanjevce, kjer lahko sliši koncerte iz Dunaja, Pariza, Rima itd.
Shod naše stranke v Velenju. V nedeljo, dne 18. t. m. po rani sv. maši shod SLS v Društvenem domu v Velenju. Pričakuje se obilna udeležba kmetov in delavcev. Poroča poslanec Vlad. P u š en j a k.
Bojevniki — 8. avgust 1926 — Brezje! Ustanovni obč. izbor in sestanek Zveze slovenskih vojakov iz svetovne voj ne se vrši v smislu točke 9 Zvezinih pravil v nedeljo, dne 8. avgusta, ob desetih dopoldne na Brezjah s sledečim sporedom: 1. Otvoritveni govor, sv. maša in molitev za padle tovariše na prostem pred cerkvijo. 2. Sestanek in občni zbor ZSV na prostem.
Promocija. Dne 6. t. m. je bil na ljubljanski univerzi promoviran za doktorja prava g. Adolf Obran, sin uglednega mariborskega veletrgovca z lesom in našega pristaša g. Matija Obrana.
Dr. med. Fr. Breznik se je vrnil iz orožnih vaj in zopet ordinira v Gornji Radgoni.
Novice iz Sromelj pri Brežicah. Takih nalivov, kakor so bili v soboto, nedeljo in pondeljek, ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Mislili smo, da se je večkrat oblak utrgal. Menda ni posestnika, ki bi vsled teh nalivov ne imel škode. Polovico krme je voda uničila. Na kakih 30 krajih se je zemlja udrla in je plaz potegnil in zasul ali hosto, ali travnik, ali vinograd, ali polje. Popravljene ceste so zopet vse razdrapane. Posestniku Kostanfšeku v Cerovcu je plaz uničil skoro popolnoma gospodarsko poslopje. Prizadeti naj prijavijo svojo škodo okrajnemu glavarstvu v Brežicah. Vsled slabega vremena se pojavlja v vinogradih pero-nospora in tudi za plesnobo se razvijajo prav ugodna tla. Polovica lanskega vinskega pridelka še čaka v kleteh na kupce. Vino je boljše, kakor se je v jeseni pričakovalo. Ljudstvo s strahom pričakuje prihodnjih časov.
Avtomobilska nesreča Pribičeviča. Te dni se je vozil bivši minister Pribičevič z avtomobilom po Sandžaku. Na cesti Siena—Novipazar je padel nenadoma na njegov avtomobil brzojavni drog. Pri tem sta bila poškodovana Pribi-čevičeva spremljevalca: narodni poslanec Gligorije Božo-vič in novinar Mitrinovič.
Radi štirih dinarjev utonil. Te dni je zahtevalo morje pri Sušaku svojo prvo žrtev. 281etni učitelj Ivan Radman iz Ivaničgrada se je šel z nekim dečkom kopat. Ker mu je bilo žal, da bi bil plačal v kopališču 4 dinarje, se je podal na Brajdico. Tam se je slekel, skočil v morje ter izginil v valovih, ki so ga vrgli tri ure pozneje mrtvega na obalo.
kopise, da mu jih takoj vrnejo, ker se mora urediti dramatična knjižnica v svrho revizije.
Makolc. Igra »Naša kri«, ki jo je uprizorilo 27. junija izobr. društvo v Makolah, je prinesla igralcem vso pohvalo. Vse uloge so bile častno, vodilne pa naravnost mojstrsko rešene. Bil je to dan prijetnega razvedrila za igralce in občinstvo. Le žal, da si tako mnogi niso mogli te zanimive igre ogledati. Solnčni dan jih je zvabil na travnike, da so si pospravili seno, ko jih je preje neprestano deževje oviralo. Prireditev sta posvetila tudi dva rojaka iz Amerike, ki sta prišla obiskat, eden od teh s svojo soprogo, svojo domačo spoštovano Novakovo hišo. Naj bo gospodoma in gospej izrečena na tem mestu srčna zahvala za bogato pogostitev, katere so bili deležni igralci po končanem trudu! Igra se bo na splošno željo ponovila dne 18. julija ob 3. uri popoldne. — Takrat pa na svidenje vsi, od blizu in daleč!
Šmarje pri Jelšah. Kakor drugim krajem, tudi naši Šmarski dolini niso prizanesle strašne nevihte preteklih dni. Tako se je v nedeljo, 4. t. m. med jutranjim opravilom nenadoma stemnilo, vlila se je ploha in ves trg okrog farne cerkve spremenila v jezero, da je bila res »Marija na jezerih». Kljub najslabšemu vre- j menu pa se je istega dne zbrala številna Množica Marijinih druž-benic šmarske dekanije v prijazni romarski cerkvi sv. Boka, kjer je v mladeniško navdušenem govoru škofijski voditelj Marijinih družb preč. gosp. kanonik Časi podal zlatih naukov zbrani mladini. Po slovesni sv. maši se je vršil shod družbenic zaradi deževnega vremena kar v cerkvi. Le-tu je pozdravila voditeljica šmarske družbe vse navzoče, posebej škofijskega voditelja, ki je bil, kakor je omenila, leta in leta v Šmarju duhovni vodnik stari-šem, bratoip in sestram, pa je zdaj prihitel med nas, da tudi ▼ naših mladih srcih poglobi ljubezen do Marije. Nato so razpravljale družbenice iz St. Jurja, Ponikve in Sladke gore o glavnih namenih Marijinih družb, o ljubezni do Marije, o lepšem življenju in apostolskem delovanju. Vse so rešile svojo nalogo tako lepo, da smo se čudili, kaj premorejo preprosta dekleta, ki so prevzete Marijinega duha. Vsa čast tudi šmarskim družbenicam, ki so z zelenjem in cvetjem okusno okinčale obe cerkvi in dva veličastna slavoloka. Vse, prav vse je bilo lepo in navzlic slabemu vremenu so sc družbenice navdušene vračale na svoje domove.
Strašen učinek udara strele. Na Tratinski cesti v Zagrebu je bila mala hišica, v kateri stanuje tramvajski voznik Ancel s svojo rodbino. Ob 1. uri zjutraj je udarila strela v železni dimnik. Strela je šla skozi štedilnik, ga razbila, od tam švignila v sobo, obšla vse tri postelje, od tam udarila v ostale tri sobe ter spotoma zapali-la čipkaste za-! store, platnene predmete in ranila šest oseb, ki so bile v globokem spanju. Ranitve so strašne. Ancelnu je strela na rokah ožgala meso do kosti. Trimesečni hčerki je ožgala lice, ženi pleča, ostali trije otroci pa so opečeni po glavi in na rokah. V stanovanju je nastal ogenj. Vsled silnega groma so se vsi sosedje zbudili in so takoj prihiteli gasit. Bil je strašen prizor, ko so se nesrečni ranjenci zvijali v bolečinah in zdajpazdaj padali v nezavest. Ranjenci so bili prepeljani v bolnico. Zdravnik je ugotovil, da je njih stanje opasno, vendar bodo ostali pri življenju. Zanimivo je, da je ostal nek deček, ki je spal v kuhinji, popolnoma nepoškodovan.
Žalostna vest iz Ravne Reke v Srbiji. V Ravni Reki v vzhodni Srbiji živi večje število slovenskih rudarskih družin, ki so zaposlene v tamošnjem rudniku. Te dni je terjala neizprosna smrt svojo prvo žrtev iz vrst Slovencev. Umrla je v najlepši dobi 36 let žena Marija Lesjak, rojena Toličič iz Prepolj pri Sv. Marjeti na Dravskem polju. Podlegla je neozdravljivi jetiki dne 6. julija odpetih zjutraj, pokopana pa je bila dne 8. julija ob desetih predpohine na blagoslovljenem pokopališču v Ravni Reki. K zadnjemu po čitku jo je spremljal poleg vseh Slovencev tudi katoliški duhovnik, ki je bil brzojavno poklican iz Niša ter je opravil pogrebne obrede in sv. mašo zadušnico. Naj bode po-kojnici tuja zemlja lahka, preostalim pa naše iskreno sožalje!
Sam sezidal cerkev. Italijanski zidar Mazzoli je te dni dozidal cerkev v Venezzanu, ki jo je sam gradil 32 let. L. 1894 je namreč tamošnji župnik dobil od svojega prijatelja arhitekta načrt za zgradbo nove cerkve, ker se je stara že podirala, a ni imel sredstev, da bi najel zidarje. Dela se je torej lotil zidar Mazzoli sam, ki je včasi dnevno položil po 800 opek, mnogo materijala pa je pobral od stare cerkve. Mazzoli je te dni rešil svojo veliko nalogo, pri kateri je osivel in dopolnil 68 let.
Strašna eksplozija v Ameriki. V ameriškem vojaškem Skladišču v Moristownu pri Newyorku se je zgodila največja eksplozija vseh časov. Eksplozijo je povzročila strela in je zletelo v zrak municije za 80 milijonov dolarjev. Eksplozija je uničila nad eno desetino vseh mornariških mu-nicijskih zalog. 60 vojakov je brez sledu izginilo in se dom fleva, da jih je epsplozija zdrobila v prah. Mnogo žrtev je zahtevala eksplozija tudi med civilnim prebivalstvom. Ta eksplozija je mnogo večja od one pred par leti, ko je nad 100 vagonov dinamita zletelo v zrak. Blagovna škoda znaša, kolikor se je doslej sploh dalo ugotoviti, nad 80 milijonov dolarjev. Večina ostale municijske zaloge je bila z največjo nevarnostjo spravljena na varno proč od ognjišča eksplozije. Pok je bi tako strahovit, daffeo popokale šipe v razdalji 35 km. Eksplozija traja dalje. Ameriški strokovnjaki računajo, da bo eksplozija trajala še teden dni. Neprestano padajo granate ter eksplodirajo. Policijske oblasti so izpraznile vso pokrajino v obsegu 35 km. Veliko av-tomobilistov, ki so vozili po pokrajini, je poginilo vsled pritiska zraka. Na mestu eksplozije se je nahajalo 200 velikih magacinov in upravnih poslopij. Eksplozija je učinko vala kakor potres. Med eksplozijo je divjal strašen vihar, ki je še stopnjeval grozoto prizorov.
Indijanski duhovnik na evharističnem kongresu v Či-kagu. Dne 20. junija so imeli Slovenci v veliki dvorani Kolumbovih vitezov v Čikagi ob priliki evharističnega kon gresa posebno zborovanje in je bil ob tej priliki predstavljen Občinstvu po predsedniku in voditelju shoda indijanski duhovnik, rodom polnokrvni Indijanec, Rev. Gordon, kateri je nastopil živahno pozdravljen od strani občinstva. Rev. Gordon je imel na glavi znamenito indijansko peresno pokrivalo, ki spada k indijanski narodni noši. Častiti gospod je nam povedal v angleškem jeziku, da je on sin očeta, katerega je krstil v Mičiganu naš slovenski sloviti misijonar škof Baraga. Povedal je, koliko dobrega so storili naši slovenski misijonarji med Čipeva-Indijanci, ki so jim oznanjali sv. vero in krščansko omiko. Uspeh je vsestranski, on kot duhovnik, sam kot polnokrvni Indijanec, je že sad tega dela in truda, v splošnem pa jih je velika večina sprejela vero Kristusovo in so s tem postali njegovi vojščaki. Govornik je žel za svoj govor živahno odobravanje. Marsikateri navzoči je ravno po njegovih besedah še bolj spoznal veliko delo, ki ga je vršil Slovenec škof Baraga med tedaj divjim narodom, katerim je prinašal kršč. omiko in kulturo.
Siloviti ogenj na Japonskem. Dne 10. t. m. je nastal v pristanišču Aomori blizu glavnega mesta Japonske Tokio velikanski požar, ki je uničil 100 velikih tovarn, med temi 20 parnih žag in večje število tovarn za vžigalice in obleke.
Za »klad SLS je nabral na gostiji Ipšek—Gobec v Sv. Miklavžu nad Laškim g. Matevž Deželak 134 D. Vsem darovalcem iskrena hvala.
iwi i iimii i umih hi «m maemcmmat^^^^^m
Pisma iz domačih ftrajt?.
Sv. Peter pri Mariboru. Nabralo se je vse polno novic, veselih in žalostnih. V nedeljo, dne 20. t. m. se je po posvetitvi dekliške šole posvetila presv. Srcu Jezusovemu tudi deška šola. Slovesnost se je vršila res vspodbudno, saj pa je tudi prihitel v našo sredino prijatelj mladine mil. g. kanonik dr. M. Vraber. Boljšemu varstvu, kakor presv. Srcu, pač niso mogli izročiti starši svoje mladine. Naj bi nas posnemali v tem oziru po celi naši domovini. — Na Alojzijevo je umrl priden učenec 3. razreda, Rudolf Skerget, ki so ga pri pogrebu spremljali učenci in učenke na Goro, kjer sta se poslovila od njega preč. p. Bonaventura in učenec Otmar Duh. Lep solnčen dan — pred nami pa odprta jama in v njej bela krsta — kdo bi ne jokal? A vedeli smo, da je cvetka presajena iz te zemlje v nebeški vrt. — V Trčovi je umrla 8. t. m. Jederta Fluher. — V Rajhenburg se je odpeljalo precej romarjev. — Vinogradom grozi peronospora. Sploh bo letošnja letina slaba v vsakem oziru. Davki pa taki! Radičevci, tu se postavite, če imate res kaj ljubezni do kmeta! Na vaše obljube, ki jih nosite v cekru, še pes ne kihne. — Dosedaj še nam je nebo kolikor toliko prizanašalo, toda v soboto, 10. t. m. proti večeru je pri nas lilo
in treskalo, da smo mislili: sodnji dan bo. Takega naliva še ni bilo. Strela je udarila v samostansko šolo. Bog nas varuj treska in hudega vremena! — Zahvaliti se moramo vsem dobrotnikom, ki so nam poslali ali dali prispevke za »Slomškov dom. Na Gori je redno vsak prvi pondeljek sv. maša za nje. Razmere so res skrajno neugodne za pobiranje, a vseeno prosimo še za naprej za podporo.
Sv. Jnrij v Slov. goricah. V nedeljo dne 18. julija t. 1. praznuje v prijaznem Sv. Jurju redko slovesnost zlate svete maše naš ljubljeni gospod župnik Gregor Einspieler. Gregor Einspieler je bil rojen v Rožni dolini na Koroškem iz slavnoznane Einspieler-jeve rodbine, ki je koroškim Slovencem dala toliko idealnih narodnih voditeljev-duhovnikov. Tudi on se je po zgledu svojih sorodnikov posvetil prevzvišenemu duhovniškemu poklicu. Obenem pa se je tudi takoj postavil na čelo narodnih voditeljev koroških Slovencev. Kot tak je bil več let deželni poslanec na Koroškem. Njegova največja narodna zasluga je bila tu, da je ustanovil gospodarsko politično društvo na Koroškem, v katerem se je do prevrata osredotočilo vso narodno življenje na slovenskem Koroškem. Kot duhovnik je bil vedno zgled pravega in idealnega dušnega pastirja, tako, da tudi njegovi najbolj zagrizeni narodni nasprotniki niso mogli najti na njem madeža. Po nesrečnem plebiscitu na Koroškem leta 1920 je bil izgnan iz svoje ožje domovine, oropan od nemških druhali vseh posvetnih dobrin. Tukaj pri Sv. Jurju je našel med dobrim ljudstvom kot župnik prijazno eavetišče in novo domovino. Natančneje je opisano njegovo življenje v knjigi »Boj za Koroško«, katero knjigo ob tej priliki vsem Slovencem najtopleje priporočamo. Gospodu župniku pa, ki se kljub svoji visoki starosti čuti popolnoma čilega in zdravega, želimo vsi, da bi preživel ta svoj slavnostni dan kar naj-srečneje, da bi mu bilo to majhno plačilo in zadostilo za njegovo nesebično in idealno delovanje in da bi ga ljubi Bog ohranil čilega in zdravega še do srebrne svete maše!
Sv. Jurij v Slov. gor. Žalostna novica je pretresla vso župnijo, ko se je raznesla vest o nenadni smrti mladeniča Jožefa Mat-jašič. Vsakemu se je zdelo to nemogoče; a so nas takoj prepričali zvonovi, ki so mu zapeli mrtvaško pesem. Kruta smrt ga je iztrgala iz tega sveta v najlepši dobi njegovega življenja; v starosti 27 let. Bil je mladenič, kakoršnega ne najdemo kmalu. Ko bi bili vsi taki, ne bi bilo treba jetnišnic, orožnikov ter sodnikov in marsikatera mati bi prelila manj solza, kakor jih preliva tisoče za svoje izprijene sinove.
Vurberg. Naš župan, ki je bil pri zadnjih volitvah varuh 17 Pivkovih demokratskih kroglic, je dobil 4. t. m. pri občinski seji že drugič nezaupnico.
Sv. Marija v Puščavi. Letošnji veliki romarski shodi pri Devici Mariji v Puščavi, železniška postaja Sv. Lovrenc na Pohorju se vršijo: Anenski shod, v nedeljo dne 25. julija in v pondeljek dne 26. julija na dan sv. Ane. V nedeljo bo pet sv. maš, dve pridigi in procesija s presv. Rešnjim Telesom. — V pondeljek bo šest ali sedem sv. maš, tudi pri kapelici sv. Ane in ob desetih pridiga preč. g. prof. P. Živortnika. Drugi, največji shod je na praznik Vnebovzetja Device Marije, 15. avgusta in nedeljo potem, semjska nedelja, dne 22. avgusta. Tudi ob teh shodih bo več sv. maš in pridig, da bo v vsakem oziru pobožnim romarjem ustreženo.
Trbonje. Naša podružna cerkev sv. Daniela dobi dva čedn i bronasta zvonva, glasa C in Es, ki jih je izdelala tvrdka Biihl v Mariboru. En zvon nosi ime: Presveto Srce Marijino. Da sta se zvonova nabavila, je v prvi vrsti zasluga cerkvenih ključarjev: Antona Breznik in Jakoba Uršnik, pd. Kučej. Manjši zvon pa je kupil sam naš vrli, za vse dobro vneli in požrtvovalni kovač Gregor Rudolf. Zvonova se bosta blagoslovila in potegnila v zvonik 18. julija. Takrat obhaja cerkev sv. Danijela tudi lepo nedeljo. Fantje in dekleta se že sedaj pripravljajo, da bi se ta nedelja kolikor mogoče lepo in slovesno obhajala. Tudi naši muzi-kanti pravijo, da nočejo biti to nedeljo zadnji. Služba božja se bo začela ob 10. uri. Najprej bo procesija z Najsvetejšim. Po procesiji slovesno blagoslovljenje zvonov. Nato bo pridigal domači gospod župnik, pri pridigi bo asistirana sv. maša. Že zdaj se sliši, da pojde ta dan k sv. Danijelo vse, kar leze in gre. Tudi sosedne župnije prisrčno vabljene. Pridite na prijazen hrib sv. Danijela, ki vam nudi tako krasen razgled na vse strani!
Slovenjgradee. Koroško orlovsko okrožje je priredilo dne 11. julija t. 1. okrožno prireditev v Smartnem pri Slovenjgradcu, ki je zelo dobro izpadla. Pripravljalni odbor v Smartnem je razposlal na vse odseke in tudi druge kraje lepake v svrho prireditve, tudi mi smo jih dobili, koje bi prilepili po našem mestu. Nekaj smo jih razdelili med naše ljudi, ki so jih pritrdili v izložbah ali pa gostilnah. Ti lepaki so ostali seveda nedotaknjeni. Nekaj smo jih pa razobesili na prosto, ti pa niso imeli obrtanka. Bili sio namreč raztrgani tekom enega dne, med temi pa tudi oni, Iti je bil pritrjen na občinski deski, ki nosi napis: Objave narodnih društev. Kdo je ta lepak raztrgal in zraven še druge? Kdo drugi, kot naši naprednjaki, takozvani narodnjaki, ki kažejo svojo narodnost v tem, da trgajo naše lepake iz javnih prostorov. S o ii to narodnjaki, li naprednjaki? O, nikakor ne! To pač niso ni-kaki narodnjaki, pa tudi ne naprednjaki. To so pač pristni na-zadnjaki in zgagarji. Ali pa sploh služi omenjena deska svojemu ramenu? Bolje bi bilo, da bi nosila naslov: Objave demokratskih in sokolaških društev. V nedeljo, 4. t. m. je imela narodna Čitalnica, koje člani so sami demokrati in sokolaši, svojo vidovdansko proslavo. V ta namen je bilo vse polno lepakov raztrešenih po mestu, različnih lokalih trgovin, na javnih prostorih in tudi na «občinski deski. Ti lepaki so ostali seveda nedotaknjeni od naše slrani, dasiravno so še viseli po prireditvi. Njihove prireditve se je udeležilo tudi precej naših ljudi, med njimi tudi boljši stanovi, ki so pa bili v zahvalo opsovani. Mi smo svoje šele tedaj razobesili, ko je že bila njihova prireditev končana, z namenom, da nam bodo pustili naše lepake, kakor smo mi njihove pustili. A še sedaj jih niso mogli pustiti, dokler jih niso popolnoma raztrgali in razmetali po mestu. Sramota! Mi smo jim lepo posodili s tem, da smo svojo dolžnost storili in jim pustili nedotaknjeno, naj imajo kar hočejo, v vračilo pa smo dobili to. To s>o vam pa res pravi narodnjaki in naprednjaki v svojem pristnem »Zdravo«, a še bolj pristen je pozdrav njihovega vodje, nekdanjega služitelja Nemcev »Hail Goeski«. Ne smemo pa trditi, da to delajo odrasli demokratje, ampak v posebni vrsti njihovi tako lepo jpodučeni otroci, kar je ravno tako sramota tudi za odrasle, ker puste to delati svojim paglavcem. Ce pa mislijo, da nas bodo s tem ravnanjem oškodovali, se zelo motijo. Poživili nas bodo. In vsakemu došlecu, ki pride v mestu se na prvi pogled pokaže junaško demokratsko trganje naših lepakov in sovraštvo do naših društev. Ce je tudi drugega mišljenja, spozna, da je to nesramno početje, ve pa tudi, da sami sebi to nismo delali, ampak škodoželjni nasprotniki. S tem ravnanjem si res takorekoč sami sebi pljuvajo v obraz. To pot naj to zadostuje, četudi imamo celo vrsto iakih slučajev; drugič pa, upamo, se nam ne bo treba za take stvari pritoževati. Bog živi!
Ljutomer. Tukaj se je otvorila na Glavnem trgu knjigarna Panonija, trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami. To že dolgo časa potrebno podjetje v Ljutomeru priporočamo.
Sv. Miklavž pri Ormožu. Obče spoštovano Sekovo družino v Brebrovniku je zadela težka izguba. Dne 6. t. m. je po skoraj enoletni težki bolezni izdihnil svojo blago dušo njih najstarejši sin Lojze, Se ne 29 let star. Rajni je bil izredno marljiv in nadarjen •likar, blagega, mirnega značaja, res praktičen katolik, ki je rad In pogostokrat hodil k sv. zakramentom. Kako je bil obče priljubljen, je pokazal njegov veličastni pogreb. Mladeniška Marijina družba ga je spremljala k zadnjemu počitku s svojo zastavo, dolga vrsta srediških Or lic jo korakala v žalnem sprevodu z nino
gimi zelenimi venci in krasnimi cvetlicami, in od blizu in daleč je prihitela velika množica ljudstva, da skaže Lojzetu zadnjo čast. Sprevod je vodil veleč. g. svetnik Bratušek, župnik svetinjski ob asistenci apaškcga in domačega gospoda kaplana. Rodbina Še-kova, naj vas tolaži v žalosti zavesi, da vsi farani sočustvujejo z vami, predvsem pa, da vaš Lojze uživa sedaj večno plačilo za trpljenje, ki ga je tako potrpežljivo in vdano prenašal. Naj v miru počiva!
Sv. Tomaž pri Ormožu. Predvečer sv. Cirila in Metoda smo letos proslavili pri nas na tak slovesen način, kot ga naši farani že dolga leta ne pomnijo. Na gričku pri posestniku g. Alojziju Majcenu se nas je vkljub slabemu vremenu nabralo veliko število faranov. Ob svitu več kresov, sviranju naše domače godbe in prepevanju nabožnih in narodnih pesmi smo se trdno zaobljubili, ta bomo ta naš staroslovenski običaj proslavljali od sedaj naprej vsako leto z ravno, tako vnemo, kot smo ga letos. Da je slavje solunskima bratoma pri nas letos tako dobro uspelo, gre vsa zasluga našemu preč. g. kaplanu Brdniku, ki pa nas žalibog te dni zapušča. Za njim žaluje vsa fara, razen ene »boljše« osebe, ki se je celo upala izraziti proti članom Marijine družbe, da pošten faran ne bo šel k tej slavnostni prireditvi bratoma sv. Cirilu.in Metodu. Vsa fara se zgraža nad tem človekom.
Žiče pri Konjicah. Nad vse pričakovanje dostojno smo proslavili dan blagoslovitve brizgalne našega gasilnega društva na Petrovo. Tov. gasilna društva so se odzvala našemu vabilu kaj številno. Našteli smo jih deset. Prav lep je bil sprevod od kolodvora v Draži vasi k župni cerkvi in nazaj. Na čelu sprevodu sta bila dva gasilca jahača, nato godba, krasna društvena zastava iz Gaberja pri Celju, gasilci ter lepo okinčana brizgalna. Popoldne so nas obiskali vsi bližnji sosedje. Vsem tujim in domačim, ki ste na katerikoli način pripomogli k našemu lepemu slavju, se najsrčneje zahvaljuje odbor gasilnega društva.
Zreče. Vojska näm je pri štirih cerkvah pobrala skupno devet zvonov. In v pogledu na naše gospodarske razmere še skoro misliti nismo mogli na novo zvonilo. Toda zadevo so na svojo skrb vzele podjetne osebnosti. Gospod župan Wintka je sam kupil srednji zvon. Gospod Draž Jurij je pri darežljivih dobrotnikih nabral prispevkov še za dva zvona. Tako je do troje zvonov prišla župnijska cerkev. Dosedanji zvonček se danes več ne prito^ žuje: Sam sem, sam, sam. Gospod Lamut pa se je zavzel za cer-kev-podružnico na Brinjčvi gori. S pomočjo blagodušnih darovalcev je samotarcu pri Materi Božji oskrbel dva tovariša. Pač pa še na novo zvonilo morata čakati: Sv. Martin in sv. Neža. Zliv zvonov se je izborno posrečil, pisal je zvonolivar g. Bühl. Sedaj se je začela gibati mladina: dekleta so pripravljala vence, mladeniči iskali smodnik, stavili slavoloke in mlaje. Pomagali so seveda gospodarji in gospodinje, tudi šolarji. Venčarice je avtomobil prevažal v Maribor, druge v Tepanje. Tukaj so se ponosnim voznikom bronastega blaga pridružili jahači in kolesarji z godbo. Za njimi so prihajali številni župljani, največ jih je v družbi tržanov čakalo v Konjicah. Na nekem vrtu v trgu so pokali to-piči. V zvoniku so peli tamošnji zvonovi. Dospeli smo do meje domače župnije. Od tod smo na dan blažene Herne, ki je kot bivša posestnica v bližnjem Vitanju svojčas bila naša soseda, v nedeljo dne 27. junija zvone slovesno spremili do župnijske cerkve. Tu je tri komade blagoslovil in potem v cerkvi govoril gosp. arhidijakon Hrastelj. Na Petrovo pa smo preostala dva zvonä slovesno odpremili na Brinjevo goro. Tam sta pri romarski cerkvi bila izročena svoji službi. A tozadevno službo je v cerkvi obravnaval č. g. Hohnjec, župnik čadramski Ko smo prvokrat poslušali glas novih zvonov, je neki občudovalec od veselja vzkliknil: Zdaj pa nismo več v Zrečah.
Št. Ilj pri Velenju. Dne 27. junija je umrla mlada žena Neža Oplotnik, stara 25 let. Dne 4. julija že zopet druga, še ne 20 let stara Cecilija Jamniker pd. Naclnova. Rajna je bila pridno in mirno dekle. Naj v Bogu počivata!
Teharje pri Celju. Dne 30. junija se je poročil v tukajšnji župni cerkvi g. Vinko Ipšek, posestnik v Zabrežu, župnija Sv. Miklavž nad Laškem, z Aniko Gobec pd. Jezovšekovo iz Laške vasi tukajšnje župnije. — Ob tej priložnosti se je nabralo med svati 134 D za sklad SLS.
Šmarje pri Jelšah. Tukaj se je poročila gdč. učiteljica Dora Debelak s poštnim uradnikom g. J. Cizel, rojenim na Vranskem. Poročal je ženinov rojak in sorodnik č. g. Jože Musi, župnik v Vitanju. Bilo srečno!
Zibika. Dne 6. t. m. je umrla vdovljena posestnica Marija Gobec roj. Debelak po enoletnem, hudem trpljenju. Bila je sestra rajnega, poštnega ravnatelja dr. Debelaka. Da je bila obefe spoštovana, je pričal njen veličastni pogreb, ki ga je vodil domači g. župnik v spremstvu obeh šmarskih gg. kaplanov. Blaga ženi-mučenica, počivaj v miru!
Olimje. Dne 3. t. m. smo spremili k zadnjemu počitku dobrega moža in blagega očeta, ljubitelja otrok Janeza Kcšak, posestniki na Rudnici, roj. 1. maja 1864. Bil je vesten katoličan, 12 let cerkv. ključar, in skozi vsa leta naročnik krščanskih časopisov. Zapušča žalujočo ženo in več nepreskrbljenih otrok.
Marija Gradec pri Laškem. Izmed devetih gospodov novo-mašnikov lavantinske škofije, ki so bili letos posvečeni, sta dva, namreč č. gg. Anton Boštele in Tomaž Ulaga iz naše občine. Dne 4. julija je opravil prvo sv. mašo č. g. Boštele pri Sv. Miklavžu nad Laškim. Motilo je sicer izredno slabo vreme, vendar se je zbralo veliko število ljudstva iz domače in tujih župnij. Pridigo-val je č. g. prefekt Krošl iz Maribora. V nedeljo, dne 11. julija jc opravil prvo sv. mašo č. g. Ulaga v župnijski cerkvi Sv. Marjete pri Rimskih Toplicah, ker spada kraj, kjer stanuje družina Ulaga pri postaji Rimske Toplice., k župniji Sv. Marjeta. Pridigoval je g. stolni župnik Moravec iz Maribora. Po cerkvenih slovesnostih so se zbrali sorodniki, prijatelji in znanci g. primicijantov ; na ljubkih domačih veselicah, in sicer dne 4. julija pod lepo okra- j šenim Dremšakovim kozolcem in dne 11. julija na Globokem pod Aškerčevim kozolcem.
Gospodarstvo.
Cene vinu so močno poskočile. Neprestano deževje in grozni nalivi ugonabljajo ne samo žito in druge poljske pri delke, ampak pred vsem vinsko letino. Ono malo grozdja, kar je še ostalo na trti, odpada vsled raznih bolezni. Vina bo silno malo in še tisto, kar ga bo, bo po kakovosti slabo. Radi tega so vinski trgovci ceno vinu dvignili zadnji teden za 1—2 dinarja pri litru. Vinogradniki, ne prenaglite se s prodajo vina!
Gospodinjska šola v zavodu šolskih sester v Mariboru začne novo šolsko leto meseca septembra t. 1. V šolo se sprejmejo dekleta, ki so dopolnila 16. leto Razen teoretičnih predmetov se gojenke učijo kuhanja, šivanja, pri-krojevanja perila in obleke, pranja, likanja itd., sploh vsega, kar potrebuje današnja kmetslka gospodinja. Prošnji za sprejem se priloži krstni in domovinski list, odpustnica in izjava staršev, da plačajo stroške šolanja. Mesečna oskrba znaša 650 dinarjev. Prošnje se vlagajo na predstojništvo šolskih sester v Mariboru, Strossmajerjeva ulica 15.
Sklepi mariborskega okrajnega zastopa za popravo cest in povzdigo živinoreje. Na svoji zadnji seji je sklenil
mariborski okrajni zastop podporo 10.000 dinarjev za po-! pravo pokvarjenih cest proti Sv. Petru, Kamnici in Rušam. Za povzdigo živinoreje je bilo sklenjeno ob tej priliki, da se nakupijo v Avstriji plemenski biki, ki se bodo oddajali živinorejcem na triletno brezplačno uporabo.
Mariborski trg dne 10. juliju 192G. Vkljub slabemu vremenu j je bilo na Irgu zelo živahno. Bilo je 22 s 53 zaklanimi svinjami, 18 s krompirjem in drugo zelenjavo, 10 s sadjem 5 z lončeno in leseno robo naloženih vozov na trgu. Slaninarji so prodajali svinjino po 10 do 27 D za kg na drobno, 15 do 17 D kg na debelo: domači mesarji pa so ostali pri prejšnjih cenah. — Perutnina in domače živali (okoli 500 komadov). Cene so bile piščancem 10 do 25, kokošem 30 do 50, racam in gosem mladim 30 do 50, starim 80 do 100, domačim zajcem 6 do 30, mladim angora-zajcem 20 D, kozličem 50 do 75, morskim prešičkom 8 do 10, grlicam 35 do 40, ; kanarčkom babcam 50, mandeljcem 100 D komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Krompir stari 0.75 do 1.75, novi 2 do 4, fižol v stročju 5 do 6, grah v stročju 4, kislo zelje 2 do 3, kisla repa 1.50 do 2, paradižniki 10 do 12, čebula 3 do 5, česen 10 do 18 D kg, karfijol 1.50 do 7, sveže zelje, ohrov in glav-nata solata 1 do 2, kumarice 2 do 4 D komad, solata 0.25 do 1 D kupček, jajce 0.75 do 1.25 D komad, mleko 2 do 3, smetana 12 do 16, oljčno olje 28 do 40, bučno olje 18 do 22 D liter, maslo 40 do 44, kuhano 46^ čajno 50 do 55 D kg. Crešnje so precej pojenjale. 2 do 4 D liter, ozir. 4 do 10 D kg, breskve 20, marelice 14 do 15, smokve 18, hruške 6 do 12 D kg, jagode 10 do 12, maline 10, borovnice 2 do 2.50 D liter, ringloti 8 D kg. Južno sadje, ki prihaja iz Banata in ki je po kakovosti boljše od goriškega, se prodaja na Aleksandrovi cesti navadno ceneje kakor na Glavnem trgu. Pomaranče 1 do 4, limone 0.50 do 1 D komad. Cvetlice 1 do 5, v loncih 15 do 75 D komad. Cvetlice se kupujejo v obilici, ker sedaj vidiš v Mariboru skoro v vsaki gostilni na mizah ali oknih razne i cvetlice. — Lončena in lesena roba 1 do 100 D komad. To pot je bilo zelo veliko pletenih košar, jerbasev, peharjev in malih kadi. Brezove metle so stale 2.25 do 5 D, lesene grablje 8 do 10, lesene vile 10 do 14, cepci 12 do 15 D komad. — Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo, dne 7. t. m. je bilo 6 vozov.sena in 5 vozov slame, v soboto 10. julija pa je bilo 23 vozov sena in 3 vozovi slame na trgu, radi česar so tudi cene popustile. Seno se je prodajalo po 50 do 82.50, slama pa po 35 do 37.50 D za 100 kg, oziroma 1.50 do 2 D snop.
Sejmsko poročilo. Maribor, dne 13. julija. Povprečne cene zh j različne vrste živali: debeli voli 1 kg žive teže 7.50 do 7.75 D, pol-! debeli voli 7 do 7.25, biki za klanje 6 do 6.50, klavne krave debele j 7.25 do 8.50, plemenske krave 5.50 do 7, krave klobasarice 3 do j 3.75, molzne krave 6.75, breje krave 6.75, mlada živina 6 do 8. — i Prodalo se je 279 komadov (v Avstrijo 20, v Italijo 32). — Mesne I cene: volovsko meso, meso bikov, krav, telic 9—19, telečje meso ' 12.50 do 20, svinjsko meso 10.50 do 27. — Prignalo se je: 19 konj, 15 bikov, 194 volov, 407 krav, 18 telet; skupaj 653 komadov.
Nabava sena in slame. Vojaška uprava potrebuje večjo količino sena in slame. Seno se namerava dobaviti na ta način, da bi vojaška uprava vzela v najem travnike do jeseni in kositev trave | izvršila v lastni režiji. V poštev bi prišli travniki v mariborski j okolici, Najemnina oz, pogojena svota bi se izplačala takoj v gotovini, na željo bi se dal tudi gnoj v zameno, katerega ima vojaška uprava dovolj na razpolago. Gnoj bi se zamenjal tudi za seno in slamo.
Ruvanje jalovk v koruznem polja. Eno zelo važnih . del, ki se pa mora opraviti v koruznem polju še pred cve-i tenjem, je, da se ponije jalovke, to je, take koruzne rastline, ki sicer razvijajo na vrhu metlico, pa ne nastavijo , storža. Take rastline so neplodne; ako pride sedaj njih cvetni prah iz metlice na storže plodnih rastlin, se njih neplodnost razmnožuje, kar se pozna v zmanjšanem pridelku zrna. Ako se pusti leto za letom jalovke, da oplodijo plodne rastline, tedaj se ta neplodnost zelo poveča. Zato se mora vsako leto poruvati jalovke, to delo se pa mora opraviti na vsak način še predno začne koruza sipati cvetni prah.
Ponikva. Tukajšnja kmetijska podružnica ima svoj redni občni zbor v nedeljo, 18. julija 1926, po prvi sv. maši v stari šoli. Po želji podružničnih članov se združi z občnim zborom predavanje o hmeljarstvu. Tukajšnji kmetovalci so namreč letos začeli S hmeljskimi nasadi. Da se poučijo o pravilnem ravnanju s hme-i ljem, so vabljeni, da pridejo na občni zbor kmetijske podružnice, na katerem bo predaval o tem predmetu strokovnjak, ki ga izvrstno razume.
Laški okraj. Dežuje še vedno naprej. Letina se nam obeta skrajno slaba. Stari ljudje pravijo, da tako kot je letos, ne pomnijo od leta 1853. Takrat je namreč do kresa vsak dan deževalo, po kresu pa je nastopila suša, a letos se je z začetkom julija * vreme še poslabšalo. Kmetje gledamo s strahom v bodočnost. Bog se nas usmili!
mmvpmmrimm^^r' -»•' umiiii lwui murni i u. tmmrai^mavtommm****
Zadružno gibanje.
KAKO DELUJU ZADRUŽNA ZVEZA V LJUBLJANI.
Naša največja zadružna organizacija Zadružna zveza v Ljubljani je imela 24. junija občni zbor, ki ga je vodil njen predsednik dr. Korošec. In poročila g. ravnatelja dr. Basaja povzamemo naslednje važne odstavke:
Obrestna politika.
Zadružna zveza je pristopila k dogovoru bank za znižanje obrestne mere za vloge, ki se je koncem leta 1925 določila s pet odstotki za nevezana, s 7 odstotki za vezane vloge in račune. Naše kreditno zadružništvo bi delalo proti svojemu namenu in br izgubilo pravico do obstoja ,ako ne bi z vsemi sredstvi skrbelo za cenen kredit kmetu in obrtniku. Kreditno zadružništvo je nastalo kot odpor proti oderuštvu ter oderuškim obrestim in kot organizirana fronta za samopomoč in vzajemnost gospodarsko šibkih. Ali naj se sedaj, ko je potreba njegove zaščite in njegove pomoči še veliko večja, izneveri svojim ciljem in se iz zaščitnika šibkih izprevrže v organiziranega oderuha, ki tirja visoke obresti? Vsled pretirane obrestne mere je hiralo vse naše gospodarstvo. Kdor resno hoče ozdravljenje gospodarstva, mora poprej in nič manj resno hoteli znižanje obrestne mere. Dočim je Zveza v poslovno leto 1925 stopila z osem odstotno obrestno mero za vezane vloge celo z 9 in 10 odstotno obrestno mero, je začela poslovno leto 1926 s 5 odstotno, za vezano največ 7 odstotno obrestno mero. Vsled tega je sorazmerno znižala tudi obrestno mero za posojila od 10 na 8 odstotkov in to v času, ko velja pri bankah še srednja obrestna mera za kredite 16 odstotkov.
Položaj kmetijstva.
Se težavnejši kot položaj za trgovine, obrti in industrije pa je bil v letu 1925 položaj za kmeta. Razmere v kmečkem gospodarstvu so se tekom leta 1925 tako poslabšale, da se more upravičeno govoriti o težki krizi kmetskega gospodarstva. Carinska politika, boljša letina v drugih državah in drago posredništvo prekupcev so vrgle cene kmetskih pridelkov tako navzdol, da so ceno kmet-skih pridelkov v primeri s cenami industrijskih izdelkov, zlasti pa s cenami gospodarskih potrebščin, ki jih mora kmet kupovati, katastrofalno padle. Številne eksekucije in dražbe nepremičnin,
ki polnijo predale Uradnega lista, najbolj jasno govorijo o. težkem položaju kmeta. Bati se je, da bomo prišgi do položaja kakor pred ¿ol stoletjem, ko je davkarija sama na dražbi kupovala za smešno ceno kmetska posestva.
Naloga zadružništva napram kmetu.
Pri reševanju vprašanja rentabilnosti in konkurenčnosti nagega poljedelstva je naloga zadružništva, da nudi krepko in dejansko pomoč kmetu, da ga združi za skupen nakup potrebščin ter za skupno predelavo in prodajo pridelkov brez dragega, nepotrebnega posredništva, zlasti pa, da mu nudi ali potrebni kredit ali potrebne skupne naprave za boljše in cenejše proizvodstva kot so na primer stroji, električna sila, mlekarne, sušilnice itd.
Priznati moramo, da so se naše zadruge svojih nalog do kmetskega ljudsiva v preteklem letu dobro zavedale in jih požrtvovalno izvrševale,
Nezadružno stališče.
Vendar pa opažamo, da se z gotove strani skuša zanesti med naše zadrugarje profitarski duh in se razširja misel, češ, da je namen naših posojilnic čim ugodnejša izraba ljudskih prihrankov. Ce se oprimejo naše posojilnice tega načela, potem bodo ¡ljudski prihranki romali v najbolj nevarna trgovska in industrijska podjetja in se mnogokrat od tod ne bodo več vračali. Potein za kmeta ne bo več pri posojilnicah cenenega kredita, ampak le oderuška posojila. Nasprotno, ravno v teh težkih časih je treba izvrševati načelo: »Kmetski denar kmetu, ljudski denar ljudstvu!«
Narastek naložb.
Ustalitev denarja je imela za posledico, da se je dvignilo pri ljudstvu zaupanje v dinar in se zopet začel vračati smisel za varčncst. To kaže silni narastek naložb pri Zvezi v letu 1925. Naložbe so se dvignile od 76,777.767 na 95,333.850, torej za celih 18,556.082 D ali za 24 odstotkov napram letu 1924. Naloga zadružništva je, da smisle za varčnost še naprej krepi in razvija, da se bodo ljudski prihranki množili in da bo s tem vzporedno načela ponehavati med ljudstvom zapravljivost in veseljačenje, ki tako škodujeta ne le našemu narodnemu ugledu, ampak zlasti našemu narodnemu gospodarstvu.
Krediti.
Krediti niso v enaki meri zrasli, kakor so zrasle naložbe, ker izkazujejo napram letu 1924 le prirastek Din. 2,021.811 ali pet odstotkov prirastka. Dvignili so se namreč od D 38,840.000 na 40,862.000 dinarjev.
^.	Lastno premoženje.
Izredno ugoden je vtis Zvezine bilance v pogledu na lastno premoženje Zveze, to je na deleže in rezerve. Lastno premoženje v deležih in izkazanih rezervah je s koncem preteklega leta presegalo že en in eno tretjino milijona dinarjev.
Solidarnost zadrug.
Na splošno je vladalo pri članicah razumevanje za veliko in važno delo, ki ga vrši Zadružna zveza kot zadružna matica, vsled tega so tudi zadruge imele do Zveze vsestransko zaupanje, katero je našlo gotovo najlepši izraz v silnem dvigu naložb pri Zvezi. ¡2alibog pa so se od gotove strani delali poizkusi to edinost v našem zadružništvu zopet uničiti in to zaupanje v zadružno matico omajati z vsemi sredstvi, zlasti pa s klevetami.
Priznanje najvišje revizijske oblasti.
Ne bomo na vse odgovarjali z besedami, najboljši odgovor na te klevete je bilo naše delo v preteklem letu in bo tudi naše delo v bodoče. Ne moremo pa preko tega, da ne bi tu povdarili napram vsem tega, kar je najvišja revizijska oblast, Glavni Zadružni Savez v Beogradu, izrekla kot svojo sodbo o Zvezi in njenem IBelu in to na podlagi temeljite več kot osemmesečne revizije:
.■Položaj Zadružne zveze je tako čvrst in soliden, da Zadruž na zveza predstavlja danes eno izmed najmočnejših in najsolid-•nejših zadružnih ustanov v celi naši državi. Težke razmere in okoliščine, ki so vladale, namreč denarna in kreditna kriza in vsi pojavi, ki so davili in mrtvili gospodarsko življenje v naši državi in ki so zrahljali temelje tolikih ustanov, nezadružnih in zadružnih, in porušili tolike močne ustanove ,oni niso bili v stanu, da položaj Zadružne zveze, najsibo v kateremkoli oziru ogrožajo. Te razmere so celo povzročile, da so se po onem narodnem pregovoru »v ognju se zlato preskuša«, vrste Zadružne zveze še močneje združile,, da se je disciplina v vrstah Zadružne zveze še bolj okrepila in se je okrepil še bolj njej položaj.«
Ozko sodelovanje Zadružne zveze z Zadružno gospodarsko banko, ki je eden od najsolidnejših bančnih zavodov pri nas, je mnogo pomagala k temu, da je Zadružna zveza liihko vsak čas zadostila potrebam svojih članic.
• Zvezine udeležbe so solidnega značaja, vodstvo udeležb in vpliv Zveze v tem pogledu je bil vedno tako moder in previden, da so težke razmere in kritični položaji, ki so se, kakor povsod, pojavljali tudi v delokrogu Zadružne zveze pri poslovanju z blagom, prekoračili brez nevarnih posledic.
Premoženjsko stanje
Zadružne zveze je absolutno krepko in Zadružna zveza je ustanova, ki je v položaju, da vsak čas zadosti svojim obvezam in ka-"terim njene članice, oziroma zadrugarji lahko zaupajo svoje premoženje in so lahko sigurni, da se to premoženje nahaja v zanesljivih rokah.
Vloga Zadružne zveze kot zaščilnice, voditeljice in matice svojih članic je bila zelo blagodejna. Zadruge so v njej imele silno in močno oporo in ustanovo, ki je pred svojimi članicami šla v izvrševanju vrhovnega načela zadružništva eden za vse, vsi za enega.
Na podlagi vsega tega se more priznati upravi Zadružne zveze in uradništvu polna zahvala za njihovo zelo solidno in nesebično delo.«
To izredno laskavo pohvalo Glavnega Zadružnega Saveza v Beogradu so zborovalci posebno navdušeno sprejeli. Jasno pa je •udi iz tega, koliko je resnice na neprestanih lažeh, ki so jih razširjali o Zadružni zvezi.
Za razvedrilo.
Modem barometer. Barometer je priprava, ki kaže, kakšno bo vreme. Na nekem sejmu je kramar ponujal kmetiču tak barometer, a kmet mu je odgovoril: »Ne potrebujem tega! Pri nas kar takole napravimo: Porinemo na palici klobuk skozi okno in potem pogledamo. Ce je klobuk moker, gre dež, če pa ni, je pa lepo vreme!« In res nista napravila nobene kupčije.
Resnica. Učenec je bil v šoli vprašan: »Odkod prihaja zlo?« Mislil je besedo zlo. Učenec je odgovoril: »Iz ust!« Res ni vedel, da je prav povedal.
Na smrtni postelji. Dva soseda sta bila zelo sprta. Pa je eden zbolel, da so se bali, da bo umrl. Domači duhovnik ga je konečno le pregovoril, da se s sosedom spravi.
Poklicali so torej ¡soseda. Zdaj sta si lepo roke podala. Bolnik je rekel: »Naj bo, ti pa vse odpuščam, saj vidiš, kako sem slab.« Ko pa je prišel sosed do vrat, se je bolnik dvignil v postelji in mu zaklical: »Veš ti, če pa ozdravim, tedaj se pa le pripravi!«
Razgovor: »Si bil na velesejmu v Ljubljani?« — »Bil sem!« — »Kaj si pa prodajal?« — »Zijala!«
■JE
Kmetski dnevi
13., 14. in 15. avgusta.

Mala oznanila.
V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda 75 par. Najmanjša cena za oglas je 8 D. Manjši zneski se lahko vpošiljajo tudi v znamkah. Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za odgovor.
Kupim hišo z dvojnim stanovanjem. Plačam takoj. Ponudbe s ceno pod št. 942 na upravo. 942 Malo posestvo. Lepa hiša z go^ spodarskim poslopjem vred, ob okrajni cesti, lep vrt, travnik, njiva, za vsako obrt sposobno, v lepem kraju, se radi družinskih razmer takoj proda, vse v dobrem stanju. Vpraša se pri Fr. Wablač, čevljarju v Jarenini. 931 _3—1
Kupi se večja množina Steklenic
od kisle vode. Tudi posamezni komadi. Naslov v upravi. 287
Hrastov, jesenov in orehov okro-
li les kupuje proti takojšnjemu plačilu električna žaga M. Obran, Tattenbachova ulica, Maribor.
925 13-1
Srebrne krone, goldinarje, zlatnike kupuje Urban, restavracija Narodni dom v Mariboru. 924 ___2-1
Lepa prenovljena vila, blizu cerkve, 3 sobe, 1 kuhinja, gospodarsko poslopje, sadonosnik, njiye. gozd, se proda ali zamenja za hišo v Mariboru. Cena 60.000 Din. Kuzma Marija, Ptujska gora 13.
944
Čisto nova salonska črna suknja
za močno postavo, se po ceni proda. Stern, Tattenbachova ul. št. 20, Maribor.	945
Posestva, mlini, gostilne, nakup, najem, izročitev itd. posreduje »Marstan«, Rotovški trg 4 dvorišče.	951
Prodam lep travnik zraven štiri lepe njive in lep del gozda, v katerem je lepo borovje. Ivan Vau-potič, Libanja p. Ormož. 943 3—1
Kupim dobro ohranjen prevozni motor od 4—5 konjskih sil. Motor je lahko na bencin ali petrolej. Kupec: Mirko Bauman, posestnik, Št. 11 j v Slov. gor. 934
Kuharica, priprosta, čista in zdrava, ki opravlja tudi domača dela in se izkaže z letnimi izpričevali, se sprejme takoj pri Lud. Krautsdorfer, Loče pri Poljea-nah.	935
VEČ MALIH POSESTEV
okolica Maribor, nakup, najem išče >Marstan«, Maribor, Rotovški trg 4.	950
Na prodaj je ena žaga veneci-janka, brzoidoča z dvema prestavama z cirkularko 5 m dolg voz, kompletna s stavbo vred v skoraj novem stanju. Lahko se tudi zamenja za les, istotam na prodaj tračna žaga 80 cm premera; vpraša se pri A. ligo, Fa-la.	953
Dve hiši s svinjskim hlevom, lepim velikim vrtom za zelenjavo, sadonosnik, njiva ter 2 in pol orala gozda v sredini tega se radi selitve zelo ugodno proda. V večjo hišo se kupec lahko takoj vseli. Jako ugodno za obrtnike ali ponzijonisle. Poizve se pri M. Pogačnik, Sv. Lenart v Slov. gor.
954
Poceni se proda posestvo (stanovanjska hiša), gospodarsko poslopje, njiva, travnik ter vrt ob cesti, nasproti sejmišča v trgu Šmarje pri Jelšah. Hiša je pripravna za trgovino in obrt. Pojasnila daje g. Adolf Hauptman, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 39.
958
Hišo za trgovino ali obrt, dalje poslopja za usnjarno, prodaje posredovalec Lovro Cremožnik, Celje, Kralja Petra 28. Za odgovor priložiti znamke.	957
.Malo posestvo, 4 orale zemlje s hišo in gospodarskim poslopjem, M ure od kolodvora Hrastje— Mota, se proda z vsem. Ogleda se lahko v Rožičkem vrhu 3, pošta Sv. Jurij ob Sčavnici. Pojasnila daje lastnik Ivan Rosman, Laško št. 44; priložiti je znamko za odgovor._5—1 892
Prodam po ceni 6 KS parno lo-komobilo. Jureš, mlin, Križevci pri Ljutomeru.	936
Sode in sodarska dela vseh vrst
izvršuje najceneje, hitro in dobro: Pichler, mehan. sodarstvo dr. z o. z., Maribor, Frančiškan-ska ulica 11.	939 3—1
Učence, priden, pošten in zdrav, se sprejme lakoj v trgovino z mešanim blagom. Lud. Krautsdorfer, Loče pri Poljčanah. 940
Kovaški pomočnik, mlad, se sprejme. Tudi močen učenec, ki ima veselje do kovaške obrti v Ljutomeru pri kovaškem mojstru Ivančiču.	95(j
Stiskalnico (karnico) za pet po-lovnjakov radi opustitve vinograda prodam za 5000 D franko vagon. Anton Golob, posestnik, Poljčane.	907 2—1
Par konj srednje težkih, zajam čeno dobrih voznikov, z opremo, zamenjam za par volov, even tuelno prodam. Alojz Prime v Petrovčah 18 pri Celju. 908 2— I
Za mlatitevl Strojna in cilindro-va olja, bencin, priporoča trgovina Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. Zaloga: Vacum Oil. Company d. d.	947
Narodni dom, Štajerska klet Oset. prvovrstna vina, znižane cene hrani. Kegljišče.	540 19—1
Nove bicikle, Styria 2200 D, Champion, Rekord 2000 D, pneu-matika Dunlop 130 D, Semperit in Michelin 120 D, Horst 100 D, zračnice 30, 40, 45 D, pumpe 40 D, črne in rumene gamaše 120 D, pipe s slovami 30 in 40 D, vrvar-sko, galanterijsko in špecerijsko blago, galico, žveplo, rafijo, bencin, petrolej, milo, kremo, sveče, prvovrstno bučno in namizno olje itd. Prodaja po najnižjih cenah R. Wratschko v novi pošti, Ptuj.	684 10-1
Učenka za strojno pletenje se
sprejme. Pletarna M. Vezjak, Maribor, Splavarska ulica 6. 922
3-1
Sprejmem kot vajenca v trgovino — zdravega krepkega fanta, poštenih starišev, z najboljšimi ali vsaj dobrimi spričevali. Trgovina Josip Pauer v Braslovčah, Savinjska dolina.	906 2—1
Deklica, 15—17 let stara, poštenih starišev se sprejme v trgovino mešanega blaga. Poizve se pri N. Vester v Vitanju. 914
Trgovskega učenca (-ko), ki
ostane v oskrbi starišev, sprejme s 1. avgustom t. 1. Nabavljal-na zadruga državnih uslužbencev v Mariboru, Stolna ulica 5.
955 2-1
Opravnik (šafar), čigar žena bi v hiši in na polju pomagala, se išče. Stanovanje, luč, kurjava in depulat. Plača po dogovoru. — Warsbergovo oskrbništvo v Rečici ob Paki.	989
Sprejme se viničar s 4 do 5 de- ! lavnimi močmi. Redi lahko dve kravi in svinje. Dobi nekaj polja in gotovo množino gnoja. Izve se pri Arnoš, čevljarju v Ljutomeru.	932 2—1
Objava.
^er se vedno bolj razširja vest, da se ne pečam več z mejo obrtjo, sem primoran, tem potom obvestiti vse moje veleč iu cenjene odjemalce, da izvršujem svojo obrt še vedno v istem razmahu kot prej.
Tem potem se najtopleje priporočam vsej veleč, duhovščini in cerkvenim predstojništvom za v moje področje spadajoča dela. Posebno se priporočam za restavriranje oltarjev, prižnic, božjik grobov, kipov in v izdelavi takih novih predmetov.
Moja tvrdka obstoji v Mariboru od leta 1873, ter se je posebno odlikovala po korektnosti, mojstrskem delu in nizkih cenah, kar lahko dokazujejo mnoga izpričevala, najstarejšega kakor tudi najnovejšega datuma. Tudi za bodoče bo moje stremljenje v delu oprto na istih podlagah v prosvit cerkvene umetnosti ter v splošno zadovoljstvo vseh naročnikov.
Priporočam svojo zalogo božičnih jaslic in križevih potov v relief. — Spoštovanjem
MARIBOR
ALOJZIJ ZORATTI, pozlatar,
Strossmajerjeva ulica 3
MARIBOR
i^sefet	• > ••:	¿- z?
Zahvala.
Za vsestranske mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja, katere smo sprejeli ob prezgodni nesrečni smrti našega nepozabnega sina, brata, svaka, gospoda
Josipa Matjašie
mizarja,
kateri je na potu iz Podčetrtka proti domu-v Poljčanah izdihnil svojo ¡blago dušo, izrekamo najtopljejšo zahvalo zlasti preč. duhovščini v Poljčanah, vlč. g. župniku Rosina iz Podčetrtka, č. g. Molanu od Sv. Magdalene v Mariboru, okrajnemu sodniku g. Trinkausu in g. Adolfu Spaček iz Mariboru ter vsem mnogoštevilnim sorodnikom, kateri so se udeležili pogreba v Poljčanah.
Sv. Jurij v Slov. gor., 12. 7. 1926.
Antonija Matjašič, mati. — Albert in Leopold Matjašič, brata. — Frančiška Matjašič, Marija Kurnik, roj. Matjašič, Anica Pajk, roj. Matjašič, Milika Matjašič, sestre.


Novo!
Novo!
Novo!
Vsi I Ameritan t Celts
GLAVNI TRG (pri farni cerkvi).
Amerikanee izdeluje sam, zato prodaja:
odeje (koutre) od ....	din.	140,—	naprej
štofaste moške obleke od . .	din.	400,—	naprej
štofaste fantovske obleke od .	din.	100.—	naprej
cajgaste moške obleke od	din.	150.—	naprej
cajgaste fantovske obleke od .	din.	80.—	naprej
cajgaste hlače od.....	din.	45.—	naprej
moške kape, štofaste, od . .	din.	30.—	naprej
¡belo platno od......	din.	9.50	naprej
druki od .......	din.	10,—	naprej
— Ostanki po lastni	ceni. -		
V zalogi velikanska izbira štofov, cajgov, svilenih robcev, predpasnikov, srajc, otroških obleke ter vsakovrstnih
nogavic.	952
Ako res hočete šparati in poceni kupiti, potem se prepričajte in pridite k
Amerikancu v Celje pri farni eerk vi
Zalivala.
Za vse dokaze toplega sočutja povodom bolezni in smrti, kakor tudi darova-teljem tako obilnega cvetja in vencev, za mnogObrojno udeležbo Ob pogrebu naše nepozabne, iskreno ljubljene, prerano v cvetju mladosti umrle hčerke, sestre
Pepca Brlnovš
izrekamo svojo najprisrčnejšo zahvalo. Izrecna zahvala pa bodi č. g. kaplanu za ginljiv in tolažljiv govor, kakor tudi Marijini družbi ter vsem sorodnikom in znancem, ki so tako v obilnem številu prihiteli, da spremijo našo preljubo k večnemu počitku.
Vsem, prav vsem Bog obilo plačaj!
Gorenje, dne 12. julija 1926.
Žalujoča rodbina Brinovšek.
■


držite se stare navade
in uporabljajte še nadalje davno preizkušeni
iFranckov liavni pridatek
~la pocenjuje kavo, jo krepču in ji daje dober okus. "Tudi k žihj spada neobhodno Fravi Franck.
MAIJNOV SOK
¡najboljše zajamčeno pristne ka kovosti, lasten proizvod nudi preprodajalcem
F. S. LUK AS, CELJE.
833 5—1
•Brezalkoholna Produkcija« v Ljubljani, Poljanski nasip št. 10, pošlje vsakemu naročniku Slov. 'gospodarja zanimiv cenik brez ilacno. Zahtevajte ga takoj; nc '(90 vam žal!	863
Vam priporoča tvojo bogato zalogo steklem* Ur poreeiano£te posoda, sv«* rljfc, ogledal, raznovrstnih Up, lopih okvirov Itd. Itd. — Pravzama mišim »teklarska dok, — N*j«oSMaaJSo smaa ia točna pootreiha.
Na drobno in »s ¡it ;>*>#.
I Vse kar potrsbuiiti
"	^«k	za sebe, svojo
V^.	& družino, svoje
ff	lepios/atninoL
^VJjffl „^^T [/	srebraino, ure,
^ ^	verižice, prstane
f' \ fi^H / Si	a'1*ne» zapestni-
\ ¡M! /	ce in ves nakit
<S> Ki ^ \\ ^^ v vsaki ceni!
esait	\\	dalje apaiate za
rj^-^mSL « * Gl britje in rezanje
a.	las, nože, škarje,
C_J EQ	doze za cigarete,
denarnice, listnice, godala in najrazličnejše p taktične predmete morete kupiti brez vsakega rizika, ker Vam se nepovsečno ta-koj na željo zamenja z diugim. Preglejte bogato ilustro-vani divot-cenik, ki ga dobite brezplačno od svetovne tvrdke H, Suttner v Ljubljani št. 992.



Dne 6. t. m. je po dolgi, mukepolm betezni, udan v božjo voljo, preminul naš cfragi sin, oziroma brat, gospod
LOJZE ŠEK
v 29. Jetu svoje starosti. Njegove zemeljske ostanke smo položili dne 8. t. m. k veonemu počitku.
Zahvaljujemo se vsem, ki «k> med boleznijo z obiski lajšali njemu in nam trpljenje in ki so prišli, da ga spremijo na njegovi zadnji poti.
Iskrena zahvala častiti duhovščini, »rediškemu orlovskemu in orlišikemu odseku, načelniku središkega Orla za njegove ganljive poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru za ganljive žalos-tinke, vsem onim, ki so darovali toliko vencev, ali na ta ali oni način skušali lajšati nenadomestljivo izgubo.
Sv. Miklavž pri Ormožu, 8. ju!. 1926.
Žalujoča rodbina Šekova.
i l Go?p dr. Jos_Gostišjv
ipeoijalist za očesne bolezni,
ordinira v Mariboru, Cankarjeva ulioa 1.
Oglasi v Slov. Gospodarju ■
imajo najboljši uspeh!
NAJUGODNEJE kupite, vrvi, špago, gurte, biče. jermena in goži za cepe, razno drobnarijo, galanterijo, parfumerij« hi pletarske izdelke na drobno in debelo. DJRAOO ROSINA, Maribor, Vetrinjska trt. 26.
Notar dr. Ivo Šorli
aradaje v Slovenski ulici 11
(telefon št. 423).
Harmoniko
fino izdelane, naJboljSi Ga* brikat, enoredne 10 ti^ iS besi 270 din., dvoredno 1® tipk, 6 basov 385 dis^ f»v harmonik« S «ia—■ 9.50 din., 14 glasov 4 din., 32 glasov 12.50 ddru dvostranske 64 glasov 21.60 din., razpošilja vek* trgovina R. STERMECKI, CELJE, št 24. Vzor®} manufakturo se pošljejo za 8 dni v pogled, ilustife rani cenik z čez 1000 slikami čez razno domač« potrebščine pa zastonj. Kdor pride z vlakom, doM nakupu primerno povrnitev vožnje. — Trgov«! «a» gros cene.
Lfe:

-.■-i' , ' . '•» _ '	, Ji

J -'(tr:-. i< -
Palma pete in podplate je potrebno, da nosite r»akl ftaa. Palma ni razkošje, ampak daje elastičen, prijeten hod ter Je trajnejši in cenejši od kože. En poskus in uverjenl bedele, da ni več mogoče imeti čevljev brez Palme.
Ustanovljena 1. 18M,
Lambret Chiba
_________klobučarna	__
Celje,* Kralja*Petra*cesta^tJ14 i
»s^igassaBHaiiHHHBasHBBBHBBaEmHiiens
9
m
20-1
888
»čina iveis U £a|orj>, »|Hup
Trboveljski in Splitski Portlandcement
sidno in strešna opek« kakor, tait is« Br««*
stavbne potrebščine ia cementa® Isiolfc« pripor eia p« najniijlti ceaafi
C, Pickel. Koroščeva ulica 39.
D
SHSHHEHHHHS^aHGESEEEEH
\row<m red
reljaven od 15. maja 1926 (povečan) se dobi t tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5, ali t ajeni podružnici Aleksandrova cesta 6. Komad p« 1.50 din.
a m
m
^SHBBSBSaBBBSaBBSBBBBBBBBBBBBfil
Pasorl	Km^
Najceneje in najbolje se kupijo moški in ieeikl različno moško perilo, belo in rjavo platno, eetiris &t m* tove različne obleke itd. pri
IVANU MARTNA K
Celje, Kralja Petra cesta Ig. Manafaktura in lastna izdelavalnie«
Kmetje šmarskega srezal
Botri in bkotanef!
V sedajaem težkem času potreba Vam je pesesl le blago, zato pridite samo v staro domala irgttia®
Ed. Suppanz v Pristavi.
Nov® blago! *	Mhdtg
Najlepše molitvenike u hirnska darila. 9»eai«iiBHBflBaiiiifi8aBBBaMiiBun
i®
; o: : ; ;.; •
trgovina klobukov In klobučar«kih izdelkov. Velika ga domačih »uknenih čevljev. — Popravila p« aajaiitp«
«enah.
Naložite denar le pri
i Ljudski posojilnici y Celja
registrirani zadrugi i neomejeno zaveza
Cankarjeva ulica \
poleg davkarije (poprej pn »Beiem volu«), M kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje
(1*4
obrestuje.
50
1 "l Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica.
H
[' j	Posojila po najnižji obrestni meri.
Kje kopito dobro in poceni?
v novi špecerijski in kollonijalni trgovini, Maribor, Ve-trinjska ulica 30 vogal Grajskega trga. — Tam dobite zmi-
raj vse špeoerijsko ia kolonijalno blago, kakor: rum, ko^ njak, likerje itd., vedno po najnižjih dnevnih cenah.
Prosim, da poskasitoi	939

(tupileddcsr inpečeni
ŠT/ lUiLl^a
manu^akti wnega> spBcecijshega in uJ&znmça bUtQO-
la kupite: češko sukno, volneno blago, hlačevine, 8®-i*v!no, platno, svilene in cajgaste rute, nogavice, arajee, in drugo različno blago najboljše kakovosti p« bbI-lanib cenah samo v manufakturni trgovini
It
m
Za obilen obisk se priporoča: M. DROFENIK, CELJE, GLAVNI TRG ST. i.
tmrrm 111 i rrrra i m i it n 11 ¡ i
i.....un
Kdor v „Slov. Gospodarju" oglašuje,
uspeha gotovo se raduje!
rmrnTTfiinrrri mu nmrrmrmn
ES
i
S
S s ÍÜ m
s ®
I
Godbena glasbila in strune
Pripor «las »reje ea]ve€}e nalog« plMal t»
glasbil la lesa, kat: gesli, kitare, tambarice it* pe aajaiJji ceai. Za aekibai la listi aval s« jamii. Vsa »opravila se izvr&njej« v Uete' Aeltiaici, streke vaj sika
VACLAV SCHRAMM, CELJE
špec. delavnica za izdelovanje gddbenih glasbil ffakap atarih gosel, čeravno zlomljenih.
138
■	Í*A'	PV* ¿** ¡«yír
• w; -a W a hk aï1l ¿V* Ai: ii	e. iA ^ ' k a Pk 'A
Priporoča se
1 Tiskarna sv. Cirila ¥ Maribora,
K» oolj«k« kPiz«
si mnegl Celijo Kristusove pedobe (kerpesej. Da ustreie ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo pe sledečih cenah: 65 cm veliki po 65« D, 75 cm veliki pe 638 D, 50 cm veliki pe 70« in 80© D, SO cm veliki pe 800 106 cm veliki pe 950 D in pe 1280 6. 120 cm veliki pa 1700 D,
Stenski fepižl
& lesene cm pe pe 77 m 100
Velikost
cm pe
140 ».
ikl kpiži
a kavlaasta pedobe stanejo v raznih velikostih pa 4, 12, 18 in g.
Stoječi križi
a kevinasto podobo stanejo v raznih velikostih
in izpeljavalTpe 22, 24, 28, 30 in 36 D. Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se tople priporoča, da si vsak, kdor križe potrebuje, iste kupi v Tiskarni sv. Cirila t Mariboru.
M
¡r-tir.^it xi*-;« tr*
Cujtei	Ob|ni
MARTIN SUMER, KONJICE
Kdor hoče lepo ln dobro oblečen biti, mora v Konji««? H-teti; tam v trgovini Sumerjevi, se blago jako poceni Za obilen obisk se uljudno priporočam!
CRVT>I 4Ljt.1V A
Zaloga vsakovrstnih čevljev lastnoročne ladeiave pe kurencnih cenah.
Dominik Uršič
Sregr št. 1., Oelje-
Razpošllja se tudi po pošti. — Na zahteve ae paSJeJs
tudi ceniki.
Na malo.
378
Na velika,
Kadar pridete v Celje

in predno nakupite mauufakturno blago, obleko, odeje «1 srajce, oglejte si velikansko zalogo blaga in izdelke? pi
„Amerikancu"
Glavni trg, pri farni cerkvi.
Tam se prodaja najcenejše, ker ima lastno tovarne« Ne mečite denarja proč I	Prepričajte «el
nrnni«c h imnnnrfe-imnmnn; mnrmrnnrinrin s rim n 11« r a:
in
za moške In ženske obleke, sukno, hl&čeviao, 7#I»SBI blago, plavino, cefir platno, robce, nogavice, gotove «bfe&g in perilo kupite najcenejše le v trgovin)
J. I Sostaric, Meriti
Aleksandrova cesta 13.
Trrrr
Ugodna prilika !
Ce°t.Pri razprodaja!
768 se dobi vsakovrstno manufakturno blago pri
I. TRPIN, Maribor, Glavni trg št. 17.
ML»j bolj*« im najvamji«
•rf -
♦
Spodnještajerski ljudski posojilnici y Mariboru,
Stilna illca it, 8

Stola! ilics iti
ÛKxsrfBj* fraaflae vloge bree ©ápevsdí g« i», tea irimeaečae odpoved ga IM,
I
m
I I
Zadružna gospodarska banka d. d.
Podružnica Maribor«
lastni, aavosgrafenl palači, Aleksandrova cesta 0, pred fraačiškansko
cerkvijo.
Ivnlaje vae baaiae posle najknlantnejei — Najvišje ebreatovanje vlog aa knjižice ia v tekočem račaaa,
PooblaSCeni prodajalec srečk drž. razr. loterije.

aloiit
m 1
ZLATOROG
terpentinovo milo !
Ta neprekosljiva sestava mila in ter-peatina vsebuje pristno zlato 1
Prva Jugoslovanska žična industrija d. z o. z. Celje
Malea M. lili
■•v, telolM M, Ilfe
laVrtafo Vio viste lila IM ploUwf* I« tkaele t«l reiaoMataa lil—1 koaitrekclje, «grajo aa |ntm, Vrte I« parke teč te«U karal ■raie aa preilpsale,
Somišljeniki, širite naše listel
Edino najboljši
Telefon 913
šivalni stroji in kolesa so le
JOSIP PETELINC-A
LJUBLJANA
(bliža Prešernovega spomenika ob vodi)
= znamke Gritzner, Adler ia Phönix =
za rodbinsko, obrtno in industrijsko raba. Iatotam najboljši švicarski pletilni stroji znamke Dablei,
Pouk o vezenju In krpanju brezplačen. Večletna garancija.	Delavnica na raiptrlagr
nakar: Tiskarna av. Cirila v Maribor^ predstavnik: Leom^e, poslovodja v Mariboru. - Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskeaa
Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar v Mariboru.	J	^