Dopisi. Iz Maribora. (Dopisnice — dragonci — zaorela, — plesi, —kreisamt, — šulvereia, — glavarstvo, — nesramaost.) Tukajšnji Sloveaci aaj vselej zabtevajo slovenskib poštaih dopisnic, nakazaic. Saj so dobiti, le tirjati je treba in dosledao jih rabiti. Vojakom dragoacem, zvečiaoma samim Sloveacem, se buda godi, aeasmiljeno jih mačijo, časib celo na cesti, da jo uže vsemu prebivalstvu preveč. Često slišiš zraven strašno preklinjanje: verfluchter, krainischer Huad itd. — Zaorela sta 2 človeka, delavec Inkret je v Dravo skočil pa še rešea bil, žeaska iz okolice Mahreaberške pa je obleko s sebe trgala, obadva sta poslaaa v norišaico. Plesov je bilo letošaji pust 39 in se plačalo za dovoljeaja 187 fl. — Novo skladišče v Melji stalo je 158.000 fl. ia je vložilo se blaga uže 10,088.234 kilo. — Stari ,,kreisamt" hočejo baje prodati pa še ai slišati ali je dr. Scamiderer dolg iz Seidla iztirjal ali ne? Šulvereinski Nagele bcrači uže v Ameriških noviaab deaarjev za šnlvereia. Bolje bilo bi, ko bi sam hotel oditi v Ameriko, v realki ga nebi silno pogrešali. Iz pekerske šulvereiaske šole všlo je 17 učeacev v Lembah, ker se takaj več ia bolje uei. Hočki g. Oaic mora mimo razvanjskega Onnitscha biti pravi slovenski korenjak, ker se ga šulvereiflarji toliko bojijo. Zadajič so jecljali: ,,dieser ist uaser Gegaer". Habt Acbt! — V glavarstvu je laai bilo 590 porok, aarodilo je se 2864 otrok, 438 nezakoaskih, nmrlo je 2194 ljadij. — Spoštovanega župaika sv. Martinskega je aekdo grdo razžalil v ,,Marburger-Zoitung". Kdor v ternu listu mešaika žali, ta se lehko aima pritoževati zastran priimka, o katerem dopisun brodi. Iz Ptuja. (1'tujski okrajai odbor)jo aledeoo poiočilo glndo ravnanjn z okrajnim premoženjem od leta 1883 priobi-il. A. Dohodki: 1. Od leta 1882 je ostalo gotoviao 1188 fl. 62 kr.. zaostale okrajae priklade od projšajih let 12774 fl. 82 ki\, 2. 25% okrajne priklado od letii 1883 26.809 fl., 3. Subvenrija ali pripoinoeek iz doželne zaklade za okrajne eesle 27.26 H. 37 ki\, 3. Mitnina od borlskega mosta 3273 fl. 14 kr.. 5. različai dohodki 147 fl. 23 kr. Dohodki tedaj znašajo 46.819 H. 18 kr. B. Tirjatve okrajne blagajniee: 1. Pii ees. kr. davkariji še ncizplačanih oknijriib priklad 11.06S II. 63 ki*.. 2. pri deležni zalogi noizplačana .subveneij*. 517 fl. 2 kr., Tiijatve okrajno blagajnice znašajo 11.785 fi. 65 kr. 0. Izdatki ali stroški: 1, Za okrajne ceste, mostove ia za aradne strožke 20,588 fl. 19 kr., 2. Done.sek zn deželno šolsko zalogo v Gmdci 10.297 H. 50 ki\, 3. Sub- veacija ali dennrni pripomoček: a) ptujski mpstrii obiiai za gimnazijo 500 fl , b) ptujski nipstai občini za obrtniako šolo v gimnaziji 120 flv. c) za drugo subveaeije 280 fl , skupaj 900 n., 4. Štipoadije za 2 učiteljska pripravnika 250 fl. 5. Za zdraviln za okrajne ubogo 134 fl. 52 kr.. 6. Mestni obiMni ptujski za šub, po toin različ-ni drugi stroški 733 fl. 51 kr., 7. Dača od boilskega rnosta 239 H. 73 ki\, 8. Stroški za zasigureaje obrožja Dravo 89 fi. 19 kr,. 9, Za izplačftiije dols*a ziv borlski most od leta 1876 dvema upravnikoma 1557 fl. 77 kr. in go>podu Martinu K-iiser-jii 8426 fl. 26 kr., sknpaj 9984 II. 30 kr. lzdatki tedaj znašujo 43.217 fl. 77 kr. D. Dolgovi okrajne blagajnico: 1. Doaarai priporaoi-ek ali .subvoncija ptujski požarni straži 50 fl. 2. Za branje Diave 66 n. 16 ki\, 3. Ostali dolg za boilski niost od leta 1876 7400 fl. Dolgovi okrajue blagnjnice tedaj znašajo 7516 H. 16'/3 kr. Co sg od izkazanih dohodkov od 46.819 fl. 18 kr, odrju-nnijo izdatki alj stroški od 43.217 11. 77 *kr. Ostane na koncu dnmbra lf-83 gotovine 3601 H. 41 kr. Ker je tirjatve okrajue blagajaice 11.585 fl. 65 kr., zaašnjo dolgovi pa sanio 74i 6 i\. 16'/j kr.. .še ima blairajnica po izplauanju vsoli dolgov za tirjati 4016 fl. 48!/t kr. katori znesek so bode za popravljanjo borlskega mosta, kder stroški 4700 II. znašajo, porabil. 'L ozironi aa to, da so dolgovi za borlski most od leta 1876 in vsi dnigi stroški za leto 1884 iz poraninaaih dohodkov izplaeajo, in z ozirom na to, da so vse okrajne ceate in mostovi v popolnoma dobrein stinu, se mora sigurno npati, da okrajne priklade za leto 1885 ne bodo 13% direktae dačo prekorarile; kteiaa še pride izvaaredna doklada od 7% za šolake stroške, katere so v zaesku od 10.298 11. 50 kr. v meseunih obrokib v doležno šolsko zalotro v Gradec plačevati inorajo. lz Celjske okolice. (,,N a c h k 1 ii n g e" o b6in.sk e volitve.) Sedem občinskib odbornikov je podpisalo ovadbo in jo vložilo pri državnem pravdništvu. da je neraška liberalna stranka volila s poaarejonimi in krivičaiini pooblastili. Olio Bezooei! Ovadba se opira na pet izjav tistih žeusk, za katere je ta stranka volila in katero odločno izjavljajo, da neso nikoli dale pooblastil omenjeai straaki. Izjave teh petih žeask so pri rekuizu v Gradci. Dragi moj nKmetski prijatelj*1, ,,bodie mihi, eras tibi". Ia častivredna nDeutsche Wadit" ! ,.Tarn leži resnobaa bridkost — Dort liegt dor bittore Ernst", — mit dera blamirten Hirtenbriof! ,,Slov. Nar." lz Ribnice. (Sulverein.) Akoravao smo precej oddaljeni od znaaib aemškutarskib meat, veadar je tadi k nam veter zaaesel aekega ageata šulvereiasega. Ta ageat je odpadnik renegat, zaaai šulvereiaski Kdo bi si bil aekdaj raislil, da bo ta človek kedaj izdajalec svojega aaroda, ker je bil tako vaet za slovensko stvar! Tudi oča mu je pridea aarodnjak. Bogu bodi potoženo, da se med nami najde še zmiraj dosti aarodaih Judežev, toraj tudi prej imeaovani šulvereiaov zastopaik ni čisto zastoaj aoail svojega prtiskega koša po Ribaici, ampak hopailo mu je v ajegovc iareže par aevedaežev, hotel sem reči Judežev. Ko bi izvedel imeaa vseh, ae bom zamudil jib svetu aazaaaiti. Gosp. P., krčmarja v Ribaici ia g. G. lesaega trgovca v Arlici pa vprašam: ali otroci ribaičke šole aičesar ae potrebajejo? Kakor se mi dozdeva, ae hodi deca samih milijoaarjev v Ribaici v šolo ia bi meada aekteri hvaležai bili omeajeaima goapodoma za goldiaar šulvereiau darovaai, da bi si kapili aajpotrebaejše šolske reči. Pa se ve, ako se da domačemu ubožca aamesto aulvereiau, potem pa ai v društva ia šo v tako slavacm??! Piaatelj teh vrstic misli, da bodo glavači tega društva vsakema slov. reaegatu, kteri pristopi k ajim, dali aapraviti spomiaek iz čistega — saega. Ako bodo ga pa obvarovali pred žgečim solacem mi je aezaaao. — Vso čast pa moram izreči ribaičkim g. šolakim očetoai, ki se aiao dali prevariti, ter aiso pristopili k šulvereiau. Gosp. Tom. . ., tako je prav, da ate ageatu hrbet obraoli, ko je Vaia rckel: ,,Im 3. Jahrgaage wird eia weaig slov. gelehrt, mit Respekt zu sagea." To je: v 3. razredu bo se aekoliko slov. učilo, ,,saovesao" rečeao. — Bodite Sloveacem ob vsaki priložaoati tako pravični! Tudi omeaim, ka je iaiel aemški šulverein v aedeljo dae 17. svečaaa svoj zbor v Vuhreda. Naj bi kdo v ,,Slov. Gosp." aazaaail, če bo kaj zaaimivega. Koači sem še poizvedel, kaj je ta šalvereiaaki vohua rekel aekemu tukajšajeiau učitelju g. K grozao s prsom ma preteč: ,,Poboljšaj ae, da se pozaeje ae bodeš kesal"! la v kterem pomeau bi se aaj poboljšal? Se ve da po pravilih šulvereina. Izraževal se je tudi, ka v 50 letih bodo vse šole apadale pod šulvereia, ker baje že sedaj omeajeao društvo ima vse šole od Maribora do Celovca v svoji oblasti izvzemši Raše ia Ribaico, Ce je to res, mi ai zaaBO, a to je pa očividao iz povedaaega, da ima ta Judež vsa kolesa zmešaaa v avojih možgaaih ia da se je že davao skregal 8 tisto rečjo kteri ljudje pravijo pamet! Ali ga bo kedaj še srečala, to je ugaajka.