Ameilkanski raladi pomorski prapraporščak je objavil te dni tale zares strašen doživljaj: »Lansko leto na jesen j. imelo amerikansko vojno brodovje manevre z obi.ajn.im zaključnim ostrim sti^eljanjem na daljavo v stalni cilj. Povoljeval sem trcm rnotcrnim čoinom in manjšemu parniku, ki se je držal v večji oddaljenosti in je pribrzel lo za slučaj potrebe na pomoč. Moj opisani oddelek je imel nalogo: vzdrževati v redu cilj med streljanjem in ga po zadetkih teia razstrclbi izboljšati. Topniški cilj so bili mogočni splavi z jambori, ki so bili zvezani z deskami in so predstavljali ogromen Ščit. Mi stražarji smo se uverili, če je cilj v redu in nato smo se držali v oddaljenosti '800 m ter čakali na velike bojne ladje, ki bi naj otvorile ogenj na cilj iz določene točke. P_va la_ja sirelja. Ob 8. uri zjutraj smo zagledali velikana, kako vozi s polno paro v smeri proti nam. Streljanje jo moralo pričeti v oddaljenosti 15 km. Slednjič je bila ladja tako blizu. Oklopnica je obstala na mali in se postavila vodoravno napram cilju. Naenkrat je objel podolžno stran v.elikana ogenj, nato so lukali iz plamenečega dima le še janibori . . . . Preteklo je nekaj sekund, ko je zagrmel na našo ušesa grom topov in v tem trenutku smo zapazili v jutrajnem solncu lesketajoče se težke izstrelke (granate). Skoro istočasno so udarile granatc z bobnenjem v našo bližino. Le dva izstrelka st.a zadela cilj in nekaj desk je zletelo visoko v zrak. Na mestih, kjer so bunknile v morje granate po izgrešenem cilju, so bušili v zrak več nietrov visoki vodni curki. — Okiopnica je oddajala eno salvo strelov za drugo. Moje moštvo, po največ novinci, je zrlo s 'strahom na lepo pa grozno sliko os-trega streljanja iz najtežjih topov. Vsi smo mol.aii. Slednjič se je ladja obrnila in dala signal (znarnenje): prekinemo streljanjc. Sedaj jc pričelo naše delo. Ko smo dosegli cilj, sm-o šele zagledali, da smo na sredini razstreljenega tramovja in desek. Morali smo postavvti novo jam- bore in cilj malodane zgraditi na novo. Pri vsej naši pridnosti je trajalo popravilb cilja dobri dve _uri. JCapitan oklopnjače je čakal z nevoljo iia naš signal in vsakih 15 minut sonas povprašali z znameliji, če že bomo skoro gotovi, da bodo lahko naclaljevali streIjanje. Po končanem popravilu. Da bi nujno zadevo pospešil, sem pus;til, ko je bilo glavno delo opravljeno, da sta dva .olna odplula od cilja. Čolnarju, ki je še bil pri meni na cilju, sem povedal, da se bom odpeljal v njegovem čolnu in sem zapovedal tudi še našemu parniku, naj se približa za slučaj, da bi rabili njegovo pomoč. To napako sem zagrešil, da mornarjem nisem naročil, iJi se bom odpeljal s cilja'z njimi ali na bližajocem sc par niku. Kakor hitro je bilo delo končano, so poskakali zadnji pomorščaki v čoln. Stal sem še na robu plavajočega cilja in čakal na trenutek, k.o bodcm skočil še jaz v čoln. Morje je bilo ncmirno, valovi so se lomili ob cilju in bil sem ves obdan od penečega se valovja. Stal sem prav na robu. Ko sem hotel skočiti, mi je spodrsnila noga na mokrem železu, padel sem v vodo. Pri pa<lcu sem priletel z glavo ob nekaj trdega, najbrž ob kak tvam, zgubil sein zavest ... Kakor hitro sem se zavedel, sem bil nad vodo tik pred ciljem. — Zakaj ni bilo več čolna, v katerem bi se bil odpeljal? — H.tel sem klicati, a glas rai je odrckel. S težavo sem splezal na cilj in opazil, da je že bil čoln najman 1 km oddaljen in parnik je bil — še dalje! To je bila kazen za netocna povelja. Valovje je mornarjem onemogo.ilo, da bi bili zapazili moj padec v morje. čolnar je bil uvevjen, da sem se poslužil parnika. Nikdo od mojih ljudi ni prav znal, kje da sem. Med tem je dal čolnar po mojih navodilih oklopnici znamenje, da je vse zopet v redu, velikan se je postavil takoj na prejšnie mesto. D.ugi osiri streli. Stal sem na cilju in sem sledil nekako v oraotici premikanju oklopnice in bil uvcrjcn, da sem zapisan sigurni smrti. Nisem si še bil prav .pomogel radi padca v morje in sedaj mi je- postalo še hujše. Naenkrat mi je šinilo v glavo, cla — redkokedaj zadene prvi strcl. Prva salva gro navadno preko cilja, dniga je prekratka in šele tretja sedi. Imam še na razpolago nekaj minut, sem premišljeval mrzlično, ako se potopim v morje pri tretji salvi in ostanem dovolj dolgo pod vodo, me no zamore zadeti granata kar naravnost... Komaj sem bil pri kraju s tem razmišljanjem, so že bili prvi izstrelki med potjo. Zadržal sem sapo in eakal. Nekaj nepopi.no strašnega je bilo teh par sokund . . . Moj račun se je izkazal kot pravilen: vse granate so čofnile v morje preko cilja, vendar nobeden od visokih yodnih curkov ni bil oddaljen od.mene vcč nego 100 m. To je že bilo prcblizu. Ni.em smol počakati drnge salve na cilju. V.or ona ali druga granata bi se le lahko zasadila v cilj. Imel sem še 20 sekund do prihodnje salve. Z bliskavico sem sezul Škornje in sem iskal v morju mesto, kamor bi se naj skril pod vodo. — Predstavite si mojo grozo, ko sem zapazil v čisti vodi celo krdelo morskih. volkov.... Pred.no sem se mogel oprijeti druge misli, je objel dim v drugič oklopnico. Imel sem še toliko časa, koliko sekund so rabili izstrelki od ladje do cilja. — Brez vsake pomoči sem se ozrl okvog. Naenkrat sem zagledal odprt nož, katerega je bil zapičil v jambor na cilju in ga pozabil v naglici odhoda mornar. Z enim skokom sem bil pri nožu, potegnil zrak v polna pljuča in že sem bil tudi v morju. V mcrju. Že med potapljanjem sem odprl oči aii zapazil nad mojo glavo beli trebuh morskega volka. Bilo je boljše, da ga prehitim v napadu, plaval sem z nožem v roki proti groznemu sovražniku. Mislim, da se je moj nož že dotaknil trebuha pošasti, ko me je pognalo strahovito .tresenje na stran, me zavrtelo in me vrglo kvišku. Ko sem zopet videl ter slišal, sem razumel, kaj se je bilo zgodilo. Kos granate je moral volka zadeti ter ubiti baš v trenutku, ko sem mu hotel razparati trebuh z nožem. Morje je bilo rdeče od krvi. Cilj je bil tokrat večkrat pogoden. Granate so bile odtrgale s cilja kar tri jambore iji razcefrale deske. Le s težavo sem še dosegel raztreščeni cilj in splezal na ostanke. Sedaj sem bil uverjen, da sem izgubljen. Ta eiksplozija me je preveč pretresla. N.ož sem bil izgubil, morje je kar mrgolelo volkov, katere je vabila kri od vseli strani. Preostajalo mi je: ali skočiti v žrelo pošastim, ali počakati na smvtno nosno granato . . . Ti trenutki so bili prevcč za raoje živce. Zgubil sem zavest . . . Slednjic sem čul kakor v spanju klice, da sem rešen ... Rešitev po naključju. Morala bi bila prifrčati tretja salva, a je bil pri basanju topov eden od artileristov ranjen od zapore na topu. — Med tem, ko so s'e brigali na oklopnici za ranjenca, je preteklo nekaj minut. In baš v teh minutah je prejela oklopnjaea z našega parnika znamenje, da pogrešajo mene. Prekinili so ostro stre ljanje in poslali po mene motorne čolne . . .«