leto 1882.
57
Državni zakonik
za
kraljevine jn dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XII. — Izdan in razposlan dne 28. marcija 1882.
30.
Ukaz skupnega ministerstva od 22. februvarja 1882,
° vvrstitvi mesta Krems v Doljnji Avstriji v III. razred djalnostnih prikladov državnih uradnikov-
Dodatno k ukazu skupnega ministerstva od 11. januvarja 1882 daje se na Vnanje, da je mesto Krems v Doljnji Avstriji na podlogi poslednjega uradnega popisovanja ljudi po stanji od 31. decembra 1880 iz IV. v III. razred djalnostnih prikladov državnim uradnikom prestavljeno.
Taaffe s. r.	Ziemialkowskt s. r.	Falkenliayn s. r.
l*ražak s. r.	Coiirad-Hybesfcld s. r.	Welsersheimb s. r.
Diinajewski s. r.	Piuo s. r.
31.
Dopustno pismo od 2D. februvarja 1882,
za Iokomotivno železnico od Gnlina v Bistrico.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti itožji cesar avstrijski.
apostolski kralj ogerski, kralj Češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, Vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda Marinški, salcburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
(81i>v.nis,h.)
14
Ker je delničarska družba priv. Kromeriške železnice, zaprosila, da bi ji 86 dala dopustitev ali koncesija v delo in rabo lokalne železnice od Gulina do Bistrice, vzvidelo Nam se je z ozirom na občno korist tega podjetja imenovani družbi po postavi o dupuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. šr. 238) in postavi od 25. maja 1880 (Drž. zak. št 56) to dopustitev podeliti takö le:
§• 1.
Dajemo delničarski družbi priv. Kromeriške železnice pravico narediti in uživati lokomotivno železnico kot lokalno železnico s pravilno medkolesno širino od postaje Gulinske priv. Cesar-Ferdinandove severne železnice, nadaljujoč dozdanjo progo Gulin-Kromeriž-Zboroviško na Holešov do Bistrice.
§• 2.
Železnici, kije predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajšila:
a)	oprostitev od štempljev in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge in druge listine v nabavo kapitala in zagotovilo obresti od kapitala id vršbe do časa, ko se začne vršba vožnje, in za pridobitev zemljišč, za delo in opravo do konca prvega vršbenega leta;
b)	oprostitev od štempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic in predstve-nib obligacij z interimalnimi listi vred, in za vknjižbo predstvenih obligé' cij, kakor tudi od presnemščine, kar seje nabere o nakupu zemljišča;
c)	oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno to koncesijo in za izdatbo dopustnice;
d)	oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja štempeljskih pristojbin kuponom in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi postavami, na trideset (80) let <>d dne današnjega.
§• 3-
Družba je dolžna, delo železnice precej začeti, in v enem letu od današnjena dne dokončati, dodelano železnico precej v občno službo izročiti ter vožnjo po nji ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati.
Da bode zgornjega roka za delo držala se, dolžna je družba državni upravi dati varnost, položivši tisoč (1000) goldinarjev kavcije v vrednotnicah, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
§• 4.
Da izdela dopuščeno železnico, priteza se družbi pravica razlastitve (raz-svojitve) po določilih dotičnih postavnih propisov. Ista pravica se družbi dodeli tudi zastran tistih krilnih železnic, ki bi se imele narediti do posameznih obrtniških zavodov, in o katerih bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
§. 5.
Družbi se je ob delu in rabi dopuščenih prog držati tega, kar ustanavlja to dopustno pismo, in dopustilnih uvetov, ki jih postavi trgovinsko ministerstvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi zlasti železnocestni dopustni zakon od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in železnocestni krétni red od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) in pa zakonov in ukazov, kateri se morebiti pozneje dadö.
Kar se vožnje ali vršbe same tiče, odpuščajo se varnostne naredbe propisane v redu železnocestne vožnje v toliko, kolikor se bode z ozirom na znižano maksimalno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo, da se smejo, ter bodo na to stran veljali dotični posebni propisi, ki jih o vršbi izdâ trgovinsko ministerstvo.
§. 6.
Družbi se priteza pravica, v dobavo potrebnih novcev izdati delnice
(akcije).
Obrazci delnic izdati se imajočih potrebujejo odobrenja državne uprave.
Predstvene obligacije, katerih skupni nominalni iznos ne sme presezati hetjine vsega kapitala v napravo KromeriŠke železnice, ne smejo se začeti izdajati, dokler njih obresti in odplačilo njih samih ne dosežejo dovoljne založbe iz resnično in za gotovo prejemanih čistih dohodkov družbinih železnic po izkazih, katere pretehta državna uprava.
§• 7.
Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. b) železnocestnega dopustnega zakona, izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na osemdeset osem (88) let, štejčč od dne 30. junija 1882, in mine po tem roku.
Državna uprava sme tudi izreči, da je koncesija pred iztečajem zgornjega roka izgubila svojo moč, ako se ne bi dostale dolžnosti v §. 3 ustanovljene 0 začetku in zvršetku delanja in ter o začetku in vzdržbi vožnje, in bi se prestop roka ne mogel opravičiti ni v zmislu §. 11*", lit. b) železnocestnega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali novčnimi krizami.
§• 8.
Državna uprava si prihranja pravico, da more vselej koncesijonirano železno, ko se dodela in v službo izroči, odkupiti za odškodnino v gotovem, ki jo dâ družbi, pod uveti, ki so ustanovljeni v §. 16 dopustnega pisma od 30. junija 1880 (Drž. zak. št. 93) za lokalno železnico od Gulina do Kro-meriža.
Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država izplačavši °dkupščino brez drugega odmenila ali vračila v bremen prosto last in v užitek ^ tukaj koncesijonirano železnice z vsemi prej omenjenimi dotičnimi rečmi, Qaj bodo premične ali nepremične, tudi vozilnega parka in zaloge materijala.
§• 9.
Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide na državo brez vračila neobreménjena svojina in užitek dopuščenih železnic, in vse premične in nepremične pritekline, tudi vozilnega parka in zalog materijala (§. 8).
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica (§. 8), ostaja družbi last reservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar ima denarjev tirjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, katero je sezidala ali si pridobila vsled pooblastila od državne uprave z izrečnim pristavkom, da ne bodo pritiklina železnici.
§• io.
Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v dopustnim, ali v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom ter po okolnostih — še predno izteče koncesija, izreči da je ista ugasnila.
Resno opominjâje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta dopustnica, in dodeljujoč družbi pravico, zastran izkazne škode pred Našimi sodišči zahtevati odméne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja.
V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim velikim pečatom? v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, Šest in dvajsetega dne meseca februvarja, v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem drugem, Našega cesarjevanja tridesetem četrtem.
Franc Jožef s. r.
Taufte s. r.	Pino s. r.	l>imajowski s. r.
33.
ITka/i trgovinskega ininisterstva v dogovoru z minister-stvoin notranjih reči od 0. marcija 1882,
s katerim se ministerski ukaz od 1. oktobra 1875, o hranilnih naredbah, da se ne bi kotli pat' niki razpokavali (Drž. zak. št. 130), razlaga, odnosno dopolnjuje.
§• 1.
Parni kotel, kateri leto dni ali dalje ne-dola, naj se tedaj propisanemu l0t' nemu pregledu več ne podmeta, kadar ta, kateri ga rabi, predno poteče pI(3' gledno leto, uradnemu preskuševalnemu komisarju kotlov parnikov, ali če prl
pada kot reden ud taeemu društvu, ki ga je država upravičila čuti nad rabo parnih kotlov, organom tega društva podd pismeno naznanilo, da kotla več ne rabi v delo.
§• 2.
Kdor parni kotel, kateri je leto dni ali dalje stal nerabljen, hoče vnovič v delo porabiti, dolžan je to svojo namero najpozneje 8 dni pred časom, ko ga želi vnovič v rabo vzeti, pismeno naznaniti doticnemu uradnemu komisarju pre-skuševalcu ali, če pripada kot reden ud taeemu društvu, ki ga je država upravičila paziti na rabo parnih kotlov, organom tega društva, da se kotel pregleda.
§• 3.
Dokler ni pregledan, ne sme se takšen kotel vnovič rabiti.
8- 4-
Parni kotli, kateri v enem letu samo časno delajo, naj se kar se tiče dolžnosti pregleda ali revizije, štejejo za enake tistim kotlom, kateri so vse leto v delu.
§• 6.
Praviloma je parne kotle samo enkrat v enem letu pregledovati, ter veljd v enem letu opravljen ostrejši pregled namesto pravilnega letnega pregleda.
Ali preskuševalni organi imajo vendar pravico, take kotle, pri katerih zapazijo, da se manj skrbno ravnâ z njimi, po večkrat v enem preglednem letu ogledati.
§• 6.
Ostrejše preglede, ki jih je po §. 8, odstavku 3 ministerskega ukaza od 1. oktobra 1875 (Drž. zak. št. 130) od petih do petih let opravljati, smejo preskuševalni organi po načinu, kakor bode parni kotel držan in po tem, kar isti zapazijo, sosebno tedaj, kadar je kotel dalj časa nerabljen stal, ukazati tudi predno preteče pet let.
§. 7.
Takso za pregled je za vsak kotel samo enkrat na leto opraviti, ako bi bil tudi po večkrat v tistem letu pregledovan.
§. 8.
Tudi za prvi pregled parnega kotla, ki se opravi po tem ko je bil potrjen, pobirati je takso (preglednino), ne krateč določila §r‘ 7.
§• 9.
Prestopki teh propisov kaznijo se po §. 13 ministerskega ukaza od 1. oktobra 1875 (Drž. zak. št. 130).
§. 10.
Pričujoči ukaz pride v moč tist dan, katerega bode razglašen.
TiiaiTe s. r.	Pino s. r.
(Slovoniich.)
18