leto 1874.
335
Državni zakonik
za
^raljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXIV. — Izdan in razposlan dne 27. junija 1874.
»?♦
Postava od 2. junija 1874,
veljavna za mejno grofijo Moravsko,
grofl?ra^ nov*k zemUiških knjig in njih notranji uredbi, katero določiti je deželni zbor mejne Je Moravske na podlogi §. 12, odstavka 2, osnovne postave od 21. decembra 1867 (Drž. zak. št. 141) prepustil državnemu postavodavstvu.
k privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
1.	Splošna določila.
V .............................§-L
^ meJni grofiji Moravski se imajo napraviti nove zemljiške knjige. apravljajo se zemljiške knjige službeno ali uradoma.
V
§. 2.
rirti r, yZ('mlp&ke knjige se imajo vpisovati vse nepremične reči in vse nopremič-Jz em Cnalcc pravice.
80 Pa riste nepremičnine, katere so javna imovina, in take, ki so zeleznocestne ali rudarske knjige.
2.	Notranja uredba zemljiških knjig.
A. (davna knjiga,
2	_	§• 3.
rine, j ^ J0,knjižni vložki, kateri obsegajo deželno-knjižne (gosposke) nepremič-8kupaj J cc znotraj mej mejne grofije Moravske, ne pa v osredkih, sestavljajo «tejejo ê'Kvno knjigo. Deželnoknjižne nepremičnine, kar jih je v osredkih, ritiaiu. ^ 8e §-Ic46 glavne knjige za enake sleškim deželnoknjižnim nepremič-
Pri nap ra vij anji zemljiških knjig Šteti je za deželnoknjižne tiste znotraj mej Moravske mejne grofije ležeče nepremičnine, katere so v deželno ali fevdno knjig0 vpisane ta čas, ko začne veljati ta postava.
Vendar se smejo pri snovanji novih zemljiških knjig, ako zahtevajo posest-niki zemljeknjižnih teles (knjigovpisnih stvari), vpisanih v deželno ali fevdno knjigo, ta zemljeknjižna telesa s privolitvijo mestodrštva in deželnega odboi'<a predejati v zemljiške knjige tistih katastralnih občin, v katerih leže ta zeinlje' knjižna telesa.
Zemljišča vpisana v zemljiško knjigo, katera se piše o nepremičninah ne' deželnoknjižnih, smejo se po tem, ko bodo napravljene nove zemljiške knjig*3) samo pod tem uvetom pripisati deželnoknjižni nepremičnini, če seje katero zel»' Ijišče ob enem ali že poprej od deželnoknjižne nepremičnine odpisalo in če se od zemljišča, katero se hoče pripisati, ne daje znatno večji davek nego od odp1' sanega. Predno dovoli ta pripis, naj Brnsko deželno sodišče dohode mnenj1 mestodrštva in deželnega odbora.	jj
Kar se tiče nedeželno-knjižnih nepremičnin, naj zemljeknjižni vložki, kteri0^' segajo nepremičnine ene katasterske občine, sestavljajo skupaj eno glavno knjig0.
Za večje mestne občine sme so, ako tako zahteva preglednost, napraviti vCl krajema omejenih delov, za katere se napravi po ena glavna knjiga.
Ako je treba, naj se naredé dopolnilni zvezki, in sicer za vsako glavn0 knjigo eden.
a)	Obseg zemljeknjižnega vložka.
§• 4' • 1
Zemljiški vložek sme splošno obsegati samo eno knjigovpisno stvar ali s°
nost (telo).
Izjemno sme se v zemljiških knjigah, katere obsezajo nedeželno-knji(J'e nepokretnine, več knjigovpisnih teles majhne vrednosti enega ter istega lastni*1 vpisati v en vložek, kadar se ni bati da bi se iz tega porodil nered zcmlj0 knjižnega kazanja.
§• 5.	j
Vsaka nepremičnina, katera je fizično skupaj držeča sc celota, sme za se 1 biti samostojno zemljeknjižno telo.	t i
S hišo, katera je, kjer dopušča postava, fizično razdeljena, delati j° ^ napravi novih zemljiških knjig kakor z eno zemljeknjižno sočnostjo, kar pav kazi veljavnih zaukazil, dopuščajočih knjižne vpise glede fizičnih hišnih delci!, (Ukaza od 8. februvarja 1853, Drž. zak. Št. 25 in od 25. januvarja 1855, Drž.
Št. 18).	'
Več nepremičnin enega in istega lastnika se more zložiti v eno zcmljekji^ j telo le takrat, ako na teh nepremičninah ni različnih bremen in tudi ni o utesi*1 . lastninskega prava nobeno različnosti, ali če se pri zložitvi ob enem odpravi]0 nasprotno ovire.
b)	Listi zemljeknjižnjega vložka.
§. 6.
Vsak zemljeknjižni vložek sestoji iz imovinskega ali popisnega lista, niškega lista in bremenskega lista.
l»s‘'
§• 7.
Imovinski list ima navajati vse dele, iz katerih sestoji zemljeknjižno telo, in ste stvarne pravice, katere so zvezane z lastnino celega zemljeknjižnega tela ali enega dela.
Zaznamba delov kakega zemljeknjižnega tela se mora vjemati z zaznambo katastru in v katasterski mapi.
, y napisu imovinskega lista se ima navajati dosedanje sploh znano ime zem-Jeknjižnega tela, ako ga ima.
V tem napisu se ima tudi poocSititi, ako je zemljeknjižno telo v kateri raz-llle)'i, ki je različna od popolne lastnine.
§• 8.
v V ^sa^a prememba v zapopadku imovinskega lista, katera je nastala po vpisu kakem drugem listu, se mora službeno razvidna napraviti v imovinskem listu.
Ako se zemljiška služnost vpiše v vložku služnc (podložne) imovine, mora se smznost, kakor tudi vsaka prememba v vpisu ob enem z vpisom službeno raz-na napraviti v imovinskem listu gospodujoče imovine.
§. 9.
kat f^^ski list ima navajati lastninske pravice, kakor tudi tiste utesnitve, s r.er^ai podvržen lastnik za svojo osebo z ozirom na prosto razpolaganje
Premoženjem.
blazen tega se imajo razvidne storiti v lastniškem listu utesnitve, katere se r aJ° v bremenski list vpisovati, in katere zadevajo vsacega lastnika zastran auJa s celim zemljeknjižnim telom ali z enim delom.
§• io.
.bremenski list ima navajati vse stvarne pravice, katere obremenavajo ncpre-kakor tudi na teh pravicah dobljene pravice, potem rcšilno-kupne,
^nino
kni>K^ne *n rabo-kupne pravice in take utesnitve v razpolaganji s celim zemlje-telom ali z enim delom, katerim je podvržen vsak lastnik obremenjene
§• 11.
v Jc v enem ter istem vložku zapopadenih več zemljeknjižnih teles, imajo d,. .‘ ta na imovinskem listu vsako za sebe na posebnem mestu vpisovati, na obeli ° 1 bstih pak za vsa zemljcknjižna telesa po vrsti.
P°8eb^8ak° tnko zemljeknjižno telo mora se na imovinskem listu oznamenovati Vsep ° 8 povratnimi številkami, in na to oznamenovanjo ima se pokazovati pri toQl VP18di istega zemljeknjižnega telesa na lastniškem in bremenskem listu; pri 1 °kazovanji imajo so oznamenujočo številko v celoti tudi pisati s črkami.
P°in A-C° 80 zendjeknjižno telo, katero je v enem ter istem vložku z drugimi na-^°tik. ' U.°’ Prenese v drug kakšen vložek, ima se ta prenos izpeljati z vsemi vpisi aJ°čiini se tega zemljeknjižnega telesa.
c)	Iskalniki.
§. 12.
Za vsako glavno knjigo se pišejo iskalniki o zemljeknjižnih telili, v knjig1 zapopadenih; potem o parcelnih številkah, kakor tudi o osebah, za katere h1 zoper katere so se naredili vpisi.
B. Zbirka pisem.
§. 13.	I
Zbirka pisem se napravlja za vse glavne knjige ene sodnije skupaj.
Za glavno knjigo pa, katera obsega deželno knjižne nepremičnine, napra^' lja se posebna zbirka pisem.
3.	Kako je postopati, kadar se napravljajo zemljiške knjige.
a) Organi.
§• 14.	;
Napravljajo se zemljiške knjige neposredno pod nadzorom predsednik0' sodnih dvorov prve stopinje ali pod nadzorom sodniških uradnikov, katep je predsednik postavil, po okrajnih sodnikih — predstojniki mestno-delegirau^ sodnij niso izključeni — ali po njih namestnikih.
Za namestnike se smejo rabiti samo taki sodniški uradniki, kateri so izpr!l' šani za sodniško službo.
Ako bi se bilo bati zarad opravilnih ali službenih razmer kake okrajne sodil i j o, da bi se zemljiške knjige ne mogle po okrajnem sodniku napraviti ugodi'0 ali ne v primerni dobi, sme predsednik deželne nadsodnije to nalogo izročili dokler je treba, drugemu, za sodnijsko službo izprašanemu uradniku, kateri sc je okrajni sodniji odkazal za začasno službovanje.
Tako isto more predsednik sodnije prve stopinje po svojem sprevidu ene'11'! ali več sodniškim uradnikom služečim pri tem sodnem dvoru naročiti, da napravijo namesto mestno - delegiranega okrajnega sodnika zemljiško knji»0 za mesto, v katerem ima sodni dvor svoj sedež.
Sodniški uradniki, katerim se je na ta način naročilo napravljati zemlji^0 knjige, imajo samostalno izvrševati opravila, katera so po tej postavi odkazal okrajnim sodnijam in okrajnim sodnikom.
§• 15.
Pri obravnavah s strankami naj si sodniški uradnik, kateri pozvedbe vo privzame priseženega zapisovalca.
I) Pripravljalne nared be.
d1;
§. 16.
V pripravo teh pozvodeb, katere sc imajo za vsako katastersko občino poS hej zberati, mora se na podlogi katastra napraviti kar mogoče popolno kaza, vseh vkatasterski občini ležečih nepremičnin in njih posestnikov, ter se mora P'1 skrbeti posnetek katastersko mape.
Ako se nahajajo v katasterski občini deželno-knjižne nepremičnine, je o teli '^praviti posebno kazalo, ter se morajo vrh tega priskrbeti posnetki tistih listov Masters k o mape, kateri obsegajo te nepremičnine.
§. 17.
Pozvedbe se imajo zberati v srenji, h kateri spada katasterska občina, in ako e% tudi na mestu, da se zvé, kako da je.
, Za začetek teh pozvedeb je postaviti dan in ga naznaniti po oznanilu, za er° j0 Ygaj p 4	poprej ukazati, da se dene v deželni uradni časnik in se
8)1 v vseh dotičnih in sosednih občinah. Oznanilo mora imeti to opombo, da l(!J° priti vse osebe, katerim je iz pravdnih zadev mar, da se pozvedo posestne .-»»ere, in da smejo povedati to, kar je pripravno za pojasnjenje in varovanje Jlh pravic.
§. 18.
Vse znane posestnike tistih, v katasterski občini nahajajočih se nepremičnin, . katerih je treba posestno stanje pozvedeti, posebno je povabiti, da pridejo, P°zvati, da naj seboj prinesö pisma, katera se tičejo njih posestnih razmér.
^UP ^•j>Z^Va^'° 80 Posestniki, kateri bivajo v tisti srenji, kjer se pozveduje, po
j Zunaj te srenje bivajočim posestnikom mora sodniški uradnik, kateri po-oe vodi, pismene pozive poslati.
^st,
»iso
§. 19.
posestnike, katere je povabiti, ki niso samovlastni in katerih postavni °P»iki niso znani, kakor tudi za tiste, katerih bivališče ni znano, in kateri
»il P0shivili nobenega pooblaščenca, naj okrajno sodišče (§. 14) postavi zastop-Za obravnave, katere se vršijo o zadevah naprave zemljiških knjig. pAko katera pozvanih oseb ne pride, tedaj mora, ako to zahteva napredovanje Zast ’ sodniški uradnik, kateri pozvedbe vodi, postaviti zanjo ob njenem trošku
°P»ika.
K
§. 20.
onjp ' pozvedbam je privzeti kot sodniški priči vsakikrat dve zaupni osebi izmed občinskem zastopu zato izvoljenih.
c) Kaj in kako sc pozveduje.
§• 21.
Pozvedbe imajo za predmet :
^''»skušati, ali so kazala nepremičnin in katasterskih map prav in popolne itn arejena, in popraviti kazala in mapne posnetke, ako bi bilo to treba; tudi I)0 potrebi privzeti prisežen zvedonec;
»talno* i11’0'skovati, katere zemljiške parcele naj same za sc narejajo eno samote ^'»»»ljeknjižno telo, in katere zemljiške parcele naj se zložijo, da naredé eno |0k".iižno telo :
3. pozvedeti pravice, katere so zvezane s posestjo nepremičnin, ter poljske in hišne služnosti (servitute), katere se njih držč.
§• 22.	I
Ivar se tiče tistih nepremičnin, katere so že vknjižene, to se je le takrat lotiti izsledovanja v §. 21, Št. 3, imenovanih pravic in služnosti, če še niso vknjižene in samo na toliko, kolikor je zarad teh pravic ali služnosti med strankami popolno soglasje.
Z ozirom na tiste nepremičnine, katere niso vpisano v nobeni zemljiški knjigi, raztegniti je pozvedovanje tudi na izsledbo lastninskih pravic in utesnite^ katerim so podvrženi lastniki zarad svoje gospodarstvene oblasti.
Nikakor se ni spuščati v izsledovanje drugih stvarnih pravic, katere nis° zaznamovane v §. 21, št. 3, toraj posebno ne v izsledovanje zastavnih pravic.
To izsledovanje je pridržano, kolikor ne gre za zemljeknjižne pravice, kater° se morajo po §. 32 te postave prenesti v nove zemljiške knjige, postopanju, katero se ima vpeljati po postavi od 25. julija 1871 (Drž. zak. Št. 96).
§. 23.	J
Ko se ustanavljajo zemljeknjižna tela (§. 21, Št. 2), tedaj je pri tistih ncpr»' mičninah, katere so bile do sedaj vpisane v zemljiško knjigo, za podlago vzet* posestni stan, ki se stika s to knjigo.
Nepremičnine, katere niso bile vpisane v zemljiških knjigah, morajo se, ak° so enega in istega posestnika, in če ta ne tirja ustanavljanja posebnih zemlj0' knjižnih tel, zložiti v eno zcmljeknjižno telo, ako te zložitve ne branijo postav»0 ovire (§. 5). Ali je katera ovira, ali ne, to je pozvedovati kar moči na naj zanesljivi način: da se popraša posestnik, da se pregledajo sodniška pisma, ali po kateri drugi pripravni poti.
§. 24.
v	*
Ge se pokaže, da ležč deli zemljeknjižnega tela v drugi katasterslci obči»1) mora sc izslediti, katero v tej občini ležeče zemljiške parcelo jo imeti za spadajo»0 k onemu zemljeknjižnemu telu.
Zarad deželno-knjižnih nepremičnin je pa zadosti, da se izsledi, kje se nah»' jajo ostali deli takega dcželno-knjižnega tela.
§. 25.	j
Ako so to, kar stranke trdijo in tirjajo, ne more dokazati prepričevalno, »'■ če se temu vgovarja, tedaj je izslediti poslednjo dejansko posest, in izid to pr»' iskave je vzeti za podlago pri vseli poznejših službenih opravilih.
§. 26.	. I
Izid pozvedovanja z vsem tem, kar so bistvenega izrekle stranke, vpisati j° v zapisnik.
Zapisnik podpišejo sodniške osebe in zaupni možje občine.
Izjave posamnih strank morajo vrh tega podpisati testranke; ako se kdo Podpisati neče, vpiše se to v zapisnik in tudi vzrok, zakaj se m hote] podpisati.
O pozvedbah, katere se tičejo deželno-knjižnih nepremičnin, piše se poseben Zapisnik.
d)	Sestavljanje in popravljanje posestnih pôl.
§• 27.
Ko so končane pozvedbe, zadevajoče eno katastersko občino, sestaviti je postne pôle.
Za vsacega samoposestnika, kakor tudi za vsako skupščino soposestnikov je krediti po eno ali več posestnih pol, v katere se morajo vpisati vse nepremičnine, Rejene po zemljeknjižnih telili, katere posedujejo taisti posestniki ali taista skup-®čina soposestnikov v katasterski občini, in vanjo vzeti vse poslcciko v §b* -J , imenovanih pozvedeb, tikajoče se teh nepremičnin.
Ako se nahajajo deli zemljeknjižnega tela v drugi katasterski občini, tedaj Je to zapisati v posestni poli.
§. 28.
Posestne pôle se imajo s popravljenimi kazali nepremičnin, s posnetki katarskih map in z zapisniki vred, ki so se pisali o pozvedbah, izložiti najmanj 14 dni v občni pregled pri občinskem uradu, ali na drugem mestu, katero določa v°dja sodniških pozvedeb.
Ob enem ima vodja pozvedeb določiti dan, katerega se bodo pričele dalje pozvedbe, ako bi se ugovarjalo zoper pravost posestnih pol.
Ta dan se naznani po oznanilu, katero naj se da v deželni uradni časopis,
naj ge razglasi v vseh dotičnih in sosednih občinah.
§• 29.
. Ugovore zoper pravost kake posestne pôle je moči ustno ali pismeno vložiti Pri okrajnem sodišči kakor tudi na dan, omenjen v §. 28, pri vodji pozvedeb.
Ako se opirajo ti ugovori na tako resnične reči, katero pri poprejšnjih Pozvedbah niso bile znane, tedaj je poskrbeti vse, kar je treba, da se reč razjasni.
Ako se pokaže, da jo ugovor utrjen, mora se primerno popraviti posestna
POlcl.
c) Spisovanjo zemljeknjižnih vložkov.
§• 30.
. Koso končane obravnave vzrokovane po ugovorih zoper posestne pôle, je U'sma, tikajoča so deželno-knjižnih nepremičnin, predložiti predsedniku deželnega s<miŠČa, vsa druga pisma pa predsedniku sodnega dvora prve stopinje, v cegar «kraju leži tista katasterska občina, o kateri se je pozvedovalo, v preskusnjo, ali
Jc pri pozvedovanji postopalo po postavah.
Ako se zapazijo manjkljivosti, morajo se odpraviti po pripravnih naravnavah, in de je treba, naj se napravijo nove pozvedbe.
Pisma, katera se spoznajo, da so v redu, ali katera so popravljena, pošiljati je potem sodišču, katero je poklicano, voditi zemljiške knjige, da ono sestavi zemlje' knjižne vložke.
Zemljeknjižni vložek o kakem deželno-knjižnem telu, katerega deli se nahajajo v več ko eni katasterski občini, sestaviti je še le tedaj, ko dojdejo vse posestne pôle, katere obsegajo dele tega deželno-knjižnega tela.
§• 31.
Zemljeknjižne vložke je napravljati po določbah te postave, ter je prenesti v iste zapopadek posestnih pol.
Moči je pa posestne pôle, katere so sestavljene v obliki zemljeknjižnih vložkov, rabiti kot take, ako se vjemajo vpisi z določbami o zapopadku listov zemlje* knjižnega vložka.
Pod enacimi pogoji morejo tudi zemljeknjižni izpiski, kateri zastopajo glavne knjige, ali njih deli nadomestovati zemljeknjižne vložke, katere je na novo sestaviti, ali teh vložkov posamne liste.
§. 32.
V	zemljeknjižne vložke tistih nepremičnin, katere so bile dozdaj vpisane v zemljiški knjigi, morajo se prenesti zemljeknjižni vpisi tikajoči se teh nepremičnin, kateri se po svojem predmetu vjemajo s splošno zemljeknjižno postavo. ; Prenašanje že izbrisanih vpisov je pa opustiti.
Ako se je našla na kaki nepremičnini služnost v slučaji, o katerem govori §. 22, v odstavku 1, vpisati jo je za bremeni, katera se uradoma vpisavajo.
Tako isto je opustiti prenašanje starih privatnih tirjatev, pri katerih nastopi)0 pogoji vmrtvenja (amortizovanja), ako dolžnik za časa prosi, da se tirjatve n° prenesejo.
§• 33.	9
Vložek za nedeželno-zemljeknjižna tela, katerih deli ležč v več katastorskik občinah, vpisati je v zemljiško knjigo tisto katasterske občine, v kateri se nahaja glavni del ; in ako bi bila o tem dvomba, to je izjava posestnikova odločilna.
V	tem zmislu je ravnati, ako se potem, ko so se že napravile zemljiške knjige, učini, da se zloži več zemljcknjižnih tel v eno.
Taka zložitev, naj se že razteza čez onega ali več sodnih okrajev, so pa n° sme zvršiti pred pretekom obroka določenega po postavi od 25. julija 1871 (Drž. zak. št. 96) za napoved obremenilnih pravic.
O vseh, v kaki katasterski občini nahajajočih so nepremičninah, ki spadaj0 k zemljeknjižnim telom, katera niso zapopadena v zemljiški knjigi te občine, ah katero se po §. 2 te postave ne jomljč v zemljiško knjigo, sestaviti jo kazalo položiti v zemljiško knjigo. V tem kazalu je zaznamovati glede nepremičnin, vpisanih v kako javno knjigo, tisto podatke, po katerih jo bodo moči najti.
§• 34.
I87l^a<^r S° °^ravnave postopanja, katere je vpeljati po postavi od 25. julija ^ v (^rz. zak- st- 96), dognane, in se je, kakor je to morebiti ukazalo višje ^ezelno sodišče na podlogi §. 18 dne postave, zvršil prenos starih bremen, tedaj 2 morajo zemljeknjižni vložki, katere je zložiti v eno glavno knjigo, preskrbeti ^zaporednimi številkami, kolikor se ni to že storilo, in jih v primernem številu ^ ezati. Vsak zvezek je zaznamovati z zaporednimi številkami, ter mora sodniški 2r^®tojnik zapisati število strani na prvem listu, podpisati se in uradni pečat
f) Kako se hranijo pisma o napra vij anj i.
§. 35.
pr- Sklenjene zemljiške knjige in spisi o napra vljanji zemljiških knjig se hranijo 1 1 tistih sodiščih, katera imajo te knjige voditi.
4.	O tem, kar imajo občine priskrbeti.
§•36.
Občine imajo priskrbeti pisarniška prostoija za uradne obravnave, jih vzdr-ati v spodobnem stanu, ter skrbeti, ako je treba, za kurjavo in podporo urad-oa delovanja.
* Kako postopati, kadar se zemljiške knjige dopolnujejo ali v drugo
napravljajo.
§. 37.
zi • ^°l°öbe o postopanji pri napravljanji zemljiških knjig je tudi tedaj v tem k 8 11 rabiti, kadar je pozneje zemljiško knjigo po vpisu kake nepremičnine, . ,fra še ni vpisana v nobeni zemljiški knjigi, dopolniti, ali kadar je celo glavno zi i^i' uekoliko te knjige zopet napraviti zato, ker se je izgubila, ali ni
6. Kedaj pride ta postava v moč in kdo jo zvršuje.
§- 38.
^a postava pride v moč tistega dne, katerega sc razglasi.
§. 39.
Zvršiti to postavo naroča se pravosodnemu ministru, kateri ima v ta namen h0 robne zvršilne naredbe izdati.
V Schönbrunnu, dne 2. junija 1874.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Glaser s. r.
Postava od 2. junija 1874,
veljavna za vojvodino Slesko Gornjo in Doljnjo.
o napravi novih zemljiških knjig in njih notranji uredbi, katero določiti je deželni zbor vojvodine Sleške gornje in doljnje na podlogi §. 12, odstavka 2, osnovne postave od 21. decembra 1867 (Drž. zak. št. 141) prepustil državnemu postavodavstvu.
S privolitvijo oboli zbornic državnega zbora ukazujem tako:
1.	Splošna določila.
§• 1.
V	vojvodini gornje-sleški in dolnje-sleški se imajo napraviti nove zemljiške knjige.
Napravljajo se zemljiške knjige službeno ali uradoma.
§. 2.
V	zemljiške knjige se imajo vpisovati vse nepremične reči in vse nepreiniČ' nim rečem enake pravice.
Izvzete so pa tiste nepremičnine, katere so javna imovfna, in take. ki so predmet železnocestne ali rudarske knjige.
2.	Notranja uredba zemljiških, knjig-.
A. («linna knjiga.
§. 3.
Zemljeknjižni vložki, kateri obsegajo deželno-knjižne (gosposke) v mejak vojvodine gornje-sleške in dolnje-sleške z moravskimi osredki vred ležeče nepremičnine, sestavljajo za okoliš vsakega sodnega dvora prve stopinje skupaj ene glavno knjigo.
Pri napravljanji zemljiških knjig šteti je za deželno-knjižne tiste v mejak vojvodine gornje-sleške in doljnje-sleške z moravskimi osredki vred ležeče nepremičnine, katere so v deželno ali fevdno knjigo vpisane ta čas, ko začne veljati (# postava.
Vendar se smejo pri snovanji novih zemljiških knjig, ako zahtevajo posestniki zemljeknjižnih teles (knjigovpisnih stvari), vpisanih v deželno ali fevdne knjigo, ta zemljeknjižna telesa s privolitvijo političnega deželnega poglavarstva in deželnega odbora predejati v zemljiške knjige tistih katastralnih občin, v katerih ležč ta zemljeknjižna telesa.
Zemljišča vpisana v zemljiško knjigo, katera se piše o nepremičninah ne-deželnoknjižnih, smejo se po tein, ko bodo napravljene nove zemljiško knjig0? samo pod tem uvetom pripisati deželnoknjižni nepremičnini, če so je katero zemljišče ob enem ali že poprej od deželnoknjižne nepremičnine odpisalo in če s0 od zemljišča, katero se hoče pripisati, ne daje znatno večji davek nego od odpisanega. Prodno dovoli ta pripis, naj dotični sodni dvor prve stopinje dohode mnenje političnega deželnega poglavarstva in deželnega odbora.
Kar se tiče nedeželno-knjižnih nepremičnin, naj zemljeknjižni vložki, kateri obsegajo nepremičnine ene katasterske občine, sestavljajo skupaj eno glavno knjigo.
Za večje mestne občine sme se, ako tako zaliteva preglednost, napraviti več rajema omejenih delov, za katere se napravi po ena glavna knjiga.
L .. -^-ko je treba, naj se naredé dopolnilni zvezki, in sicer za vsako glavno knjigo eden.
a)	Obseg zemljeknjižnega vložka.
§• 4.
Zemljiški vložek sme splošno obsegati samo eno knjigovpisno stvar ali sočnost (telo).
Izjemno sme se v zemljiških knjigah, katere obsezajo nedeželno-knjižne nepokretnine, več knjigovpisnih teles majhne vrednosti enega ter istega lastnika ^pisati v en vložek, kadar se ni bati, da bi se iz tega porodil nered zemlje-kpjižnega kazanja.
§. 5.
Vsaka nepremičnina, katera je fizično skupaj držeča se celota, sme za sebe bifi samostojno zemljeknjižno telo.
Več nepremičnin enega in istega lastnika se more zložiti v eno zemljeknjižno .° je takrat, ako na teh nepremičninah ni različnih bremen in tudi ni o utes-n4vi lastniškega prava nobene različnosti, ali če se pri zložitvi ob enem odpravijo bjej nasprotne ovire.
b)	Listi zemljeknjižnega vložka.
§. 6,
,v Vsak zemljeknjižni vložek sestoji iz imovinskega ali popisnega lista, last-!skega lista in bremenskega lista.
§• 7.
Imovinski list ima navajati vse dele, iz katerih sestoji zemljeknjižno telo, in 8*° stvarne pravice, katero so zvezane z lastnino celega zemljeknjižnega tela ali enega dela.
Zaznamba delov kakega zemljeknjižnega tela se mora vjemati z zaznambo v katastru in v katasterski mapi.
V	napisu imovinskega lista so ima navajati dosedanje sploh znano ime zem-Jcknjižnoga tela, ako ga ima.
V	tem napisu se ima tudi poočititi, ako je zomljeknjižno telo v kateri raz-ki je različna od popolne lastnine.
§• 8.
Vsaka prememba v zapopadku imovinskega lista, katera je nastala po vpisu v kakem drugem listu, so mora službeno razvidna napraviti v imovinskem listu.
Ako se zemljiška služnost vpiše v vložku služne (podložne) imovine, mora so bi služnost, kakor tudi vsaka prememba v vpisu ob enem z vpisom službeno raz-'J4na napraviti v imovinskem listu gospodujoče imovine.
§. 9.
Lastniški list ima navajati lastniške pravice, kakor tudi tiste utesnitve» katerim je podvržen lastnik za svojo osebo z ozirom na prosto razpolaganje s premoženjem.
Kazen tega se imajo razvidne storiti v lastniškem listu utesnitve, katere se morajo v bremenski list vpisovati, in katere zadevajo vsacega lastnika zastran ravnanja s celim zemljeknjižnim telom ali z enim delom.
§. 10.
Bremenski list ima navajati vse stvarne pravice, katere obremenavajo nepi'e' mičnino, kakor tudi na teh pravicah dobljene pravice, potem rešilno-kupne, predkupne in rabo-kupne pravice in take utesnitve v razpolaganji s celim zemlje' knjižnim telom ali z enim delom, katerim je podvržen vsak lastnik obremenjene imovlne.
§. 11.
Ako je v enem ter istem vložku zapopadenih več zemljeknjižnih teles, imaj0 se vsa na imovinskem listu vsako za sebe na posebnem mestu vpisovati, na obeh drugih listih pak za vsa zemljeknjižna telesa po vrsti.
Vsako tako zemljeknjižno telo mora se na imovinskem listu oznamenovah posebe s povratnimi številkami, in na to oznamenovanje ima se pokazovati prj vseh vpisih istega zemljeknjižnega telesa na lastniškem in bremenskem listu; p1’1 tem pokazovanji imajo se oznamonujoče številke v celoti tudi pisati s črkami.
Ako se zemljeknjižno telo, katero je v enem ter istem vložku z drugimi n»' pomenjeno, prenese v drug kakšen vložek, ima se ta prenos izpeljati z vsemi vpisl dotikajočimi se tega zemljeknjižnega telesa.
c)	Iskalniki.
§. 12.
Za vsako glavno knjigo se pišejo iskalniki o zemljeknjižnih telih, v knjig1 zapopadenih ; potem o parcelnih številkah, kakor tudi o osebah, za katero Jl1 zoper katere so se naredili vpisi.
B. Zbirka pisem.
§. 13.
Zbirka pisem se napravlja za vse glavne knjige eno sodnije skupaj.
Za glavno knjigo pa, katera obsega deželnoknjižne nepremičnine, napravlja so posebna zbirka pisem.
3.	Kako je postopati, kadar se napravljajo zemljiške knjige.
a)	Organi.
§. 14.
Napravljajo se zemljiške knjige neposredno pod nadzorom predsednik* deželnega sodišča ali pod nadzorom sodniških uradnikov, katere je predsednik
Postavil, po okrajnih sodnikih — predstojniki mestno-delegiranih sodnij niso lzključeni — ali po njih namestnikih.
v _ Za namestnike se smejo rabiti samo taki sodniški uradniki, kateri so izpra-8ani za sodniško službo.
.. Ako bi se bilo bati zarad opravilnih ali službenih razmer kake okrajne sod' ;Je> da bi se zemljiške knjige ne mogle po okrajnem sodniku napraviti ugodno 1 ne v primerni dobi, sme predsednik deželne nadsodnije to nalogo izročiti, °kler je treba, drugemu, za sodnijsko službo izprašanemu uradniku, kateri se je krajni sodniji odkazal za začasno službovanje.
Tako isto more predsednik sodnije prve stopinje po svojem sprevidu enemu 1 več sodniškim uradnikom služečim pri tem sodnem dvoru naročiti, da naj na-pravijo namesto mestno-delegiranega okrajnega sodnika zemljiško knjigo za mesto, katerem ima sodni dvor svoj sedež.
k .. Sodniški uradniki, katerim seje na ta način naročilo napravljati zemljiške \ hge, imajo samostalno izvrševati opravila, katera so po tej postavi odkazana rajnim sodnijam in okrajnim sodnikom.
§• 15.
Pri obravnavah s strankami naj si sodniški uradnik, kateri pozvedbe vodi, " Vi5ame priseženega zapisovalca.
/
b)	Pripravljalne naredbe.
§. 16.
1 . ^ pripravo teli pozvedcb, katere se imajo za vsako katastersko občino pose-v*/* Nerati, mora se na podlogi katastra napraviti kar mogoče popolno kazalo sir r V. katastcrski občini ležečih nepremičnin in njih posestnikov, ter se mora pri-eb posnetek katasterske mape.
Ako sc nahajajo vkatasterski občini deželno-knjižne nepremičnine, to je o teh kai aVl^* posebno kazalo, ter se morajo vrh tega priskrbeti posnetki tistih listov asterske mape, kateri obsegajo te nepremičnine.
§• 17.
heb- ^>0z;vc(lbc se imaj° zberati v srenji, li kateri spada katasterska občina, in ako ua> tudi na mestu, da se zvč, kako da je.
kat' zaoetek teh pozvedcb je postaviti dan in ga naznaniti po oznanilu, za ra I*0 vsa.) IT Tni poprej ukazati, da se done v deželni uradni časnik in so sni • S* v vs°5 dotičnih in sosednih občinah. Oznanilo mora imeti to opombo, da ra,eJ° priti vse osebe, katerim je iz pravdnih zadev mar, da se pozvedö posestne ïtiit Cr°’ *n Ta smejo povedati to, kar je pripravno za pojasnjenje in varovanjo J11 pravic.
§. 18.
žar ri^80 znane posestnike tistih, vkatasterski občini nahajajočih se nepremičnin) ‘( katerih je treba posestno stanje pozvedeti, posebno je povabiti, da pridejo, P°zvati, da naj seboj prinest) pisma, katera se tičejo njih posestnih razmér.
Pozivajo se posestniki, kateri bivajo v tisti srenji, kjer se pozveduje, P° županih.
Zunaj te srenje bivajočim posestnikom mora sodniški uradnik, kateri p°' zvedbe vodi, pismene pozive poslati.
§• 19.
Za posestnike, katere je povabiti, ki niso samovlastni in katerih postavD* zastopniki niso znani, kakor tudi za tiste, katerih bivališče ni znano, in katef* niso postavili nobenega pooblaščenca, naj okrajno sodišče (§. 14) postavi zastop' nika za obravnave, katere se vršijo o zadevah naprave zemljiških knjig.
Ako katera pozvanih oseb ne pride, tedaj mora, ako to zahteva napredovanj6 pozvedeb, sodniški uradnik, kateri pozvedbe vodi, postaviti zanjo ob njenem trosku zastopnika.
§. 20.	I
K pozvedbam je privzeti kot sodniški priči vsakikrat dve zaupni osebi izffl6^ onih po občinskem zastopu zato izvoljenih.
c)	Kaj in kako se pozveduje.
§• 21.	I
Pozvedbe imajo za predmet:
1.	Preskušati, ali so kazala nepremičnin in katasterskih map prav in pop0*' noma narejena, in popraviti kazala in mapnc posnetke, ako bi bilo to treba; tu»1 so ima po potrebi privzeti prisežen zvedenec;
2.	preiskovati, katere zemljiške parcele naj same za se narejajo ono sam0' stalno zemljeknjižno telo, in katere zemljiške parcele naj se zložijo, da narede efl° zemljeknjižno telo;
3.	pozvedeti pravice, katere so zvezane z posestjo nepremičnin, ter poljsk® in hišne služnosti (servituto), katere se njih držč.
§. 22.	I
Kar se tiče tistih nepremičnin, katere so že vknjižone, to se je le takrat lot**1 izsledovanja v §. 21, št. 3, imenovanih pravic in služnosti, če še niso vknjiže**8 in samo na toliko, kolikor je zarad teh pravic ali služnosti med strankami pop^n° soglasje.
Z obzirom na tiste nepremičnine, katere niso vpisane v nobeni zemlji^1 knjigi, je pozvedovanjo raztegniti tudi na izslodbo lastniških pravic in utesnit0^ katerim so podvrženi lastniki zarad svojo gospodarstveno oblasti.
Nikakor so ni spuščati v izsledovanje drugih stvarnih pravic,. katere *1*s0 zaznamovane v §. 21, št. 3, to raj posebno ne v izsledovanje zastavnih pravic.
To izsledovanje je pridržano, kolikor ne gre za zemljoknjižne pravice, kat°lt5 se morajo po §. 32 te postavo prenesti v nove zemljiško knjige, postopanju, kato*0 se ima vpeljati po postavi od 25. julija 1871 (Drž. zak. št. 96).
§. 23.
. Ko se ustanavljajo zemljeknjižna tela (§. 21, št. 2), tedaj je pri tistih nepremičninah, katere so bile do sedaj vpisane v zemljiško knjigo, za podlago vzeti Posestni stan, ki se stika s to knjigo.
Nepremičnine, katere niso bile vpisane v zemljiških knjigah, morajo se, ako in istega posestnika, in če ta ne tirja ustanavljanja posebnih zemlje-tel, zložiti v eno zemljeknjižno telo, ako te zložitve ne branijo postavne !^e (§• 5). Ali je katera ovira, ali ne, to je pozvedovati kar moči na najzanesljivši |Jaein: da se popraša posestnik, da se pregledajo sodniška pisma, ali po kateri rugi pripravni poti.
§. 24.
Če se pokaže, da ležč deli zemljeknjižnega tela v drugi katasterski občini, k°ra se izslediti, katere v tej občini ležeče zemljiške parcele je imeti za spadajoče onemu zemljeknjižnemu telu.
. . Zarad deželno-knjižnih nepremičnin je pa zadosti, da se izsledi, kje se naha-J J° ostali deli takega deželno-knjižnega tela.
, ’ enega ^jižnih
§. 25.
če	80 *0> kar stranke trdijo in tirjajo, ne more prepričevalno dokazati, ali
•, 8e temu vgovarja, tedaj je izslediti poslednjo dejansko posest, in izid te pre-aA,e je vzeti za podlago pri vseh poznejših službenih opravilih.
§. 26.
v 7	. ^ pozvedovanja z vsem tem, kar so bistvenega izrekle stranke, vpisati je
Zapisnik podpišejo sodniške osebe in zaupni možje občine.
e posamnih strank morajo vrh tega podpisati te stranke; ako se kdo noče, vpiše se to v zapisnik in tudi vzrok, zakaj se ni hotel pod-
Kja
podPisati
P'sati.
^ pozvedbah, katere se tičejo deželno-knjižnih nepremičnin, piše se poseben
d)	Sestavljanje in popravljanje posestnih pol.
§. 27.
so 80 končane pozvedbe, zadevajoče eno katastersko občino, sestaviti je po-StUfi pôle.
H Za vsaeega samoposestnika, kakor tudi za vsako skupščino soposestnikov je (||,(. ‘h po eno ali več posestnih pôl, v katere sc morajo vpisati vse nepremičnine, po zemljeknjižnih telili, katere posedujejo taisti posestniki ali taista skup-
fe
lt)i';;a ««posestnikov, v katasterski občini, in vanjo vzeti vse posledke v §§. 21, ovanih pozvedeb, tikajoče se t<*li nepremičnin.
Ako se nahajajo deli zemljeknjižnega tela v drugi katasterski občini, je t0 zapisati v posestni poli.
§• 28.
Posestne pôle se imajo s popravljenimi kazali nepremičnin, s posnetki kata-sterskih map in z zapisniki vred, ki so se pisali o pozvedbah, izložiti najmenj ^ dni v občni pregled pri občinskem uradu, ali na drugem mestu, katei'o doloma vodja sodniških pozvedeb.
Ob enem ima vodja pozvedeb določiti dan, katerega se bodo pričele dalje pozvedbe, ako bi se ugovarjalo zoper pravost posestnih pol.
Ta dan se naznani po oznanilu, katero naj se dâ v deželni uradni časopi®» ter naj se razglasi v vseli dotičnik in sosednih občinah.
§. 29.	U
Ugovore zoper p nivo st kake posestne pôle je moči ustno ali pismeno vloži*1 pri okrajnem sodišči kakor tudi na dan, omenjen v §. 28, pri vod ji pozvedeb.
Ako se opirajo ti ugovori na take resnične reči, katere pri poprejšnji^ pozvedbali niso bile znane, tedaj je vse poskrbeti, kar je treba, da se rßl razjasni.
Ako se pokaže, da je ugovor utrjen, mora se primerno popraviti posest»*1
pola.
e)	Spi sanj e zeml j eku j ižnih vložkov.
§. 30.
Ko so končane obravnave vzrokovane po ugovorih zoper posestne pôle, J' pisma predložiti predsedniku sodnega dvora prve stopinje, v čegar okraju se J pozvedovalo, v preskuŠnjo, ali se je postopalo pri pozvedovanji po postavah.
Ako se zapazijo manj kiji vosti, morajo se odpraviti po pripravnih narav»:l vab, in če je treba, naj se napravijo nove pozvedbe.
Pisma, katera se spoznajo, da so v redu, ali katera so popravljena, pošiljk1/ potem sodišču, katero je poklicano, voditi zemljiške knjige, da ono sestavi zeml) knjižne vložke.
Zemljeknjižni vložek o kakem deželno-knjižnem telu, katerega deli se m1^1 jajo v več ko eni katasterski občini, sestaviti je še le tedaj, ko dojdejo vso poses* pôle, katere obsegajo dele tega deželno-knjižnega tela.
§. 31.
Zemljeknjižne vložke jo napravljati po določbah te postave, ter je pro»6^1 v iste zapopadek. posestnih pôl.
Moči jo pa posestne pôle, katere so sestavljene v obliki zemljeknjižnih kov, rabiti kot take, ako se vjemajo vpisi z določbami o zapopadku listov zem.) knjižnega vložka.
Pod enacimi pogoji morejo tudi zemljeknjižni izpiski, kateri zastopajo glavne knjige, ali njih deli nadoniestovati zemljeknjižne vložke, katere je na novo sestaviti, ali teh vložkov posamne liste.
§. 32.	. ■
V zemljeknjižne vložke tistih nepremičnin, katere so bile dozdaj vpisane v zemljiški knjigi, morajo se prenesti zemljeknjižni vpisi tikajoči se teh nepremičnin, kateri se po svojem predmetu vjemajo s splošno zemljeknjižno postavo. Prenašanje že izbrisanih vpisov je pa opustiti.
Ako se je našla na kaki nepremični služnost v slučaji, o katerem govori §■ 22, v odstavku 1, vpisati jo je za bremeni, katera se uradoma vpisavajo.
Tako isto je opustiti prenašanje starih privatnih tirjatev, pri katerih nastopijo pogoji vmrtvenja (amortizovanja), ako dolžnik za časa prosi, da se tirjatve ne Prenesejo.
§. 33. .
Vložek za nedežclno-zemljeknjižna tela, katerih deli ležč v več katasterskih °bčinah, vpisati je v zemljiško knjigo tiste katasterske občine, v kateri se nahaja glavni del; in ako bi bila o tem dvomba, to je izjava posestnika odločilna.
V tem smislu je ravnati, ako se potem, ko so se že napravile zemljiške knjige, učini, da se zloži več zemljeknjižnih tel v eno.
Taka zložitev, naj se že razteza čez enega ali več sodnih okrajev, se pa ne 8me zvršiti pred pretekom obroka določenega po postavi od 25. julija 1871 (Prž. zak. št. 96) za napoved obremenilnih pravic.
O vseh, v kaki katasterski občini nahajajočih se nepremičninah, ki spadajo k zemljeknjižnim telom, katere niso zapopadena v zemljiški knjigi te občine, ali katere se po §. 2 te postave ne jemljö v zemljiško knjigo, sestaviti je kazalo in P°ložiti v zemljiško knjigo. V tem kazalu je zaznamovati glede nepremičnin, vPisanih v kako javno knjigo, tisto podatke, po katerih jo bode moči najti.
§• 34.
Kadar so obravnave postopanja, katere je vpeljati po postavi od 25. julija '871 (Drž. zak. št. 96), dognane, in se je, kakor je to morebiti ukazalo višje deželno sodišče na podlogi §.18 6ne postave, zvršil prenos starih bremen, tedaj 8e morajo zemljeknjižni vložki, katere je zložiti v eno glavno knjigo, preskrbeti 1 zaporednimi številkami, kolikor se ni to že storilo, in jih v primernem številu Zvezati. Vsak zvezek je zaznamovati z zaporednimi številkami, ter mora sodniški Predstojnik zapisati število strani na prvem listu, podpisati se in uradni pečat
zrav
en pritisniti.
f)	Kako se hranijo pisma o napravljanji.
§. 35.
Sklenjeno zemljiške knjige in spisi o napravljanji zemljiških knjig se hranijo Pri tistih sodiščih, katera imajo to knjigo voditi.
(Slovvnuch).
66
4.	O tem, kar imajo občine priskrbeti.
§• 36.
Občine imajo priskrbeti pisarniška prostorja za uradne obravnave, jih vzdrževati v spodobnem stanu, ter skrbeti, ako je treba, za kurjavo in podporo uradnega delovanja.
5.	Kako postopati, kadar se zemljiške knjige dopolnujejo ali v drugo
napravljajo.
§• 37.
Določbe o postopanji pri napravljanji zemljiških knjig je tudi tedaj v te® zmislu rabiti, kadar je pozneje zemljiško knjigo po vpisu kake nepremičnine, katera Še ni vpisana v nobeni zemljiški knjigi, dopolniti, ali kadar je celo glavno knjigo ali nekoliko te knjige zopet napraviti zato, ker se je izgubila, ali m za rabo.
6.	Kedaj pride ta postava v moč in kdo jo zvrsuje.
§. 38.
Ta postava pride v moč tistega dne, katerega se razglasi.
§. 39.
Zvršiti to postavo naroča se pravosodnemu ministru, kateri ima v ta nanaen potrebne zvrŠilne naredbe izdati.
V Schönbrunnu, dne 2. junija 1874.
Franc Jožef' s. r.
Auersperg s. r.
Glaser s. r.