Grof TaaffeMinoli petek, dne 29. novembra, je umrl po dolgi, mučni bolezni bivši rhinisterski predsednik, grof Taaffe na svoji graščini Nalževo na Češkcm v 63. letu svoje dobe. Bil je dvakrat ministerski predsednik in trikrat minister za notranje stvari. Prvokrat je postal minister 1. 1867. in zadnjič se je odpovedal ministerstvu meseca oktobra 1893. Največ je za Avstrijo storil, ko je bil drugokrat ministerski predsednik in sicer dobrih šlirinajst let, od dne 12. avgusta 1879 do meseca oktobra 1893. Grof Taaffe je v prvi vrsti bil zvest služabnik svojega cesarja. Imel je mnoge lepe Iastnosti, zlasti mora vsakdo priznati, da najlepša njegbva čednost je bila neomabljiva zvestoba do presvetlega vladarja. Vsled tega je cesarja vest o Taaffejevi smrt nemilo pretresla, kar se razvidi iz besedij, katcre eo v tolažbo pisaU grglici udovi, ki se tako-ie glasijo : »Dasi sem bil pripravljen na najhujše, vendar rae je bolestno pretresla žalostna vest o sinrti Vašega soproga. Po njegovi smrti 'ni zadela Vas in Vaše rodbine nenadomestna zguba. V blagem pokojniku sem zgubil tudi jaz mnogoizkušenega prijatelja, domovina enega najzvestejših sinov, država pa, s koje najnovejšo zgodovino je bilo tesno združeno njegovo ime, je zgubila služabnika, delajočega s požrtvovalno udanostjo. Bog Vam podeli tolažbe in mo_i!» Ko je pokojni grof Taaffe 1. 1879. postal drugokrat ministerski predsednik, so si pod njegovo vlado Slovani nekoliko oddahnili; oživelo jim je upanje do boljše bodočnosti zlasti potem, ko je Taaffe slovesno izjavil, da Avstrija bodi varno zavetišče vsem narodom in da tudi Slovanov ni smeti pritiskati na steno. S tem programom je zvabil zastopnike češke v državni zbor, kamor se niso hotefi pokazati celih 11 let, in posrečilo se mu je, da je s početkom imel močno večino, takozvani »železni obroč«. S to večino, v kateri so bili Cebi, Poljaki, Slovenci, Hrvatl in konservativni Nemci, se je krepko postavljal nasproti nemškin liberalcem, ki so do onih dob bili vajeni le gospodovati. Sicer Taafle nič ni posebnega ukrenil na korist katoliški cerkvi, vendar so administrativnira potom katoličani maksikaj dosegli. Tudi v narodnem oziru so Slovani pod Taaffejem dobivali le drobtinice, vendar so avstrijski podaniki bili lahko z njegovo vlado zadovoljni, ker je finančni minister Dunajewski rešil državo gospodarskega propada. Minister Dunaje\vski je namreč odpravil v državni upravi vedni primanjkljaj, ki je v dobi liberalnega gospodstva naraščal od leta do leta. Uvedla se je postava zoper oderuštvo, ustanovile so se poštne hranilnice in dala se je volilna pravica petakarjem, ki so v nekaterih mestih krščanskim kandidatom. pripomogli do zVnage. S temi naredbami je grof Taaffe po- kazal, da se da v Avstriji tudi brez nemških libe^ ralcev vladati. Naj bi višji krogi tega nikoli ne pozabili! (Jrof TaaiTe je sieer češke zastopnike spravil v državni zbor, toda ni jih zadovoljil, še manj pa so češki mestni in kmečki volilci bili zadovoljni z vlado. Začetkom 1. 1891. je bil razpuščen državni zbor. Pri novih volitvah na so Geškem v mestih in na kmetih zmagali Mladočeki, in od tega časa se je začel TaaiTe dobrikati liberalcem. Duna]ewski se je moral umakniti Steinbachu, levičar grof Kuenburg je vstopil v ministerstvo, vsprejela se je uravnava valute, in tudi minister Pražak je moral odstopiti. In ko je Taaffe hotel vpeljati novo volilno pravico, katera bi se močno razširila v mestih in na kmeUh tudi na one, ki nič direktnega davkaTne plačujejo, moral je meseca oktobra 1. 1893. odstopiti. Nato je živel mirno na svoji graščini Nalževo na Češkem, kjer pa je p/ed drana, ,mesecema nevarno zbolel in kakor smo že omenili, umrl je dne 29. nov. Ob njegovem grobu mora vsakdo priznati, da je bil eden najznamenitejsih avstrijskih državnikov. f.