Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 193
Recenzije
gospodarske odvisnosti vseh narodov na na{i sedanji iracionalni stopnji politi~nega razvoja, na
kateri nobena svetovna politi~na ureditev ne ustreza snovnemu poenotenju sveta (str. 219).
Zaklju~uje z ugotovitvijo, da prehod v svetovno politi~no dru‘bo predpostavlja voljo do skupnega
‘ivljenja, ki je razvita pri vseh ljudeh, {e posebno pri velikih narodih. Brez tak{nega soglasja bi
bil kakr{enkoli napor v tej smeri neuspe{en in prej povod za nasilje kot za vspostavitev miru.
Delo ^lovek in dr‘ava je prvo delo Jacquesa Maritaina, ki je prevedeno v sloven{~ino, kljub
temu, da je avtor v svetovno filozofsko zakladnico prispeval pomemben dele‘. Maritaina je kot
misleca in ~loveka v kraj{i {tudiji slovenski javnosti leta 1981 predstavil Alojz Rebula. Prevod
knjige ^lovek in dr‘ava bo skupaj z razpravo Alojza Rebule gotovo pomembno prispevalo k
poznavanju Maritaina in njegovega dela v Sloveniji. Njegov druga~en pogled na {tevilne probleme
sodobnosti (od zmotne predstave o posameznih pojmih pa do nove umestitve Cerkve v dru‘bo) je
pomembno obogatil korpus slovenske literature o politi~ni filozofiji.
Literatura:
Alojz Rebula: Jacques Maritain, ~lovek in mislec. Ljubljana: @upnija Marijinega oznanjenja v
Ljubljani, 1981.
Franc Tr~ek
Izokrat, Lisija, Demosten, Ciceron, Evmenij: Antologija anti~nega
govorni{tva. Ljubljana: [tudentska zalo‘ba, zbirka Claritas, 2001
335 strani (ISBN 961-6356-56-9), 6.500 SIT
prevod in dodatno besedilo Matej Hriber{ek, Sonja Capuder, David Movrin, Matja‘
Babi~, Kozma Aha~i~
V antologiji, ki v svojem naslovu izpostavlja vanjo vklju~ene velikane anti~nega govorni{tva,
zvedavi bralec pri~akuje cvetober mojstrov te tako ~islane in pomembne dejavnosti v antiki. Da
je to zelo te‘avna naloga se zaveda tudi urednik antologije Brane Senega~nik, ki ‘e na zavitkih
zbornika v izhodi{~u predstavitve antologije trdi, da je pomen govorni{tva v antiki “te‘ko ustrezno
predstaviti”. Kljub te‘avnosti pa si je urednik zadal nalogo, da na omejenem obsegu predstavi v
antologiji ob ‘anrski razvejanosti in prikazu najpomembnej{ih govornikov anti~nega sveta tudi
histori~no plat razvoja in zatona te za antiko tako zna~ilne dejavnosti. Ambiciozne naloge se je
urednik lotil skupaj s sodelovanjem skupine prevajalcev, ki naj bi tudi skozi “raznolikost prevajal-
skih pristopov” obogatili zbornik.
Pri prikazu  anti~nega govorni{tva so ustvarjalci zbornika izbrali obi~ajno histori~no
predstavitveno strategijo. Tako se zbornik za~ne z Lisijo in nadaljuje z Izokratom, obema prvotno
uspe{nima atenskima logografoma. Nadaljuje se z Demostenom, ki velja za najslovitej{ega
govornika gr{ke retorike. Sledi obdobje rimske retorike, ki je predstavljeno skozi delo Cicerona.
Prikaz pa se zaklju~i z galskim retorjem iz tretjega stoletja Evmenijem, ki ob navedenih {tirih
predhodnikih, velikanih retorike, izstopa kot minorna figura ob izteku obdobja anti~nega
govorni{tva. Vsak od navedenih v antologijo vklju~enih govornikov je najprej predstavljen s
strani prevajalca v razli~no dolgih in uredni{ko neusklajenih orisih njihovega ‘ivljenja in dela.
Temu sledi za govornika stilisti~no zna~ilni izbrani govor. V zadnjem delu zbornika pa Matej
Hriber{ek na {estdesetih straneh posku{a podati sumarni pregled anti~ne retorike, ki  mu sledi
kraj{i izbor bibliografije ter na slabih dvajsetih straneh slovar govorni{kih pojmov. Sestavila sta
DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM 193
Black

194 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44
Recenzije
ga David Movrin in Kozma Aha~i~. V slovarju so pojmi predstavljeni skozi najbolj zna~ilne
primere iz zakladnice anti~nega govorni{tva.
Prvi vtis, ki ga dobimo, ko prelistamo zbornik, je ob~utek, da je urednik dal prevajalcem,
kljub prostorski omejenosti obsega zbornika, svobodo tako pri pisanju orisov posameznih izbranih
govornikov kot tudi glede opremljenosti prevodov. Tako ima vede‘eljni bralec na eni strani obse‘ne
uvode v ‘ivljenje in delo Lisija, Izokrata in Cicerona, ki jima sledijo s {tevilnimi opombami
“obogateni” prevodi zna~ilnih govorov, na drugi strani pa zelo skromen nekajstranski zapis o
velikanu retorike Demostenu in le nekoliko obse‘nej{i o Evmeniju. Problem neusklajenosti med
posameznimi deli zbornika pa se ponovi tudi v pregledu anti~ne retorike. Prvi obse‘nej{i del
predstavitve, ki je namenjen pregledu gr{ke retorike, je pisan zelo zgo{~eno in skorajda pretirano
na{tevajo~e, medtem ko je v drugem delu, namenjenem pregledu rimske retorike, isti avtor ubral
druga~en stil, v katerem nam posku{a v ve~ji meri pri~arati ob razvoju rimske retorike tudi kulturno-
zgodovinske orise posameznih dob.
Ob poglabljanju v lepoto anti~nega govorni{tva se ta navedena avtorska svoboda, v projekt
antologije vklju~enih sodelavcev, za~ne vede‘eljnemu bralcu vedno bolj pojavljati kot problem.
Pri tem ne gre v tolik{ni meri za problem v predstavitvenih orisih in prevajalskih pristopih
posameznih filolo{ko-ekspertnih poznavalcev oziroma prevajalcev, ampak za vpra{anje, komu je
sploh namenjen tako koncipirani zbornik?
^e gre za predstavitev anti~nega govorni{tva bralcem, ki jim ta tematika ni {tudijsko in
profesionalno blizu ali celo primarna, lahko re~emo, da je zbornik pisan nekoliko preve~ suhoparno
in ekspertno zaprto. Verjetno bi neukemu bralcu bilo zanimivo zvedeti ve~ o izbranih velikanih
govorni{tva in uspe{nosti njihovih osebnih biografij ter o njihovih stilisti~nih bravurah in poseb-
nostih, ter manj o obse‘nosti in pristnosti njihovih neohranjenih, polohranjenih in ohranjenih
bibliografij. Mogo~e bi s temeljitej{im uredni{kim pristopom dobili po obsegu bolj uravnove{ene
ter za bralca zanimive orise ‘ivljenja in dela v zborniku predstavljenih velikanov anti~nega
govorni{tva in hkrati s tem prihranili tudi na prostoru, ki bi ga lahko sestavljalci antologije namenili
{e ka{nemu prevodu ve~. Ko pogledamo obseg, ki je v zborniku namenjen samo prevedenim
govorom, ugotovimo, da ti vsi skupaj v obsegu okrog sto strani predstavljajo zgolj slabo tretjino
zbornika. To je vsekakor {koda, glede na redke prilo‘nosti izdaje tovrstnih kompendijev v novej{em
~asu. ^e pa je bil namen avtorjev zbornika izdati z vsem strokovnim in{trumetarijem podprto,
izrazito kriti~no in komparativno utemeljeno strokovno predstavitev anti~nega govorni{tva, pa
spet zaradi pristopa in tudi verjetno omejenega obsega niso dosegli zastavljeni cilj.
Da bi ohranili lepoto anti~ne retorike kot izziv za bralce, ne bomo v nadaljevanju recenzije {li
v opise posameznih, v antologiji predstavljenih govorov. Je pa potem, ko se prebijemo skozi
antologijo, zanimiva analiza pomena govorni{tva in usod velikanov govorni{tva. Ti so pogosto
bili tujci ali  potomci tujcev z omejenimi dr‘avljanskimi pravicami (Lisija) ali na druga~en na~in
pahnjeni v relativno rev{~ino (Izokrat, Demosten) in so bili prisiljeni za~enjati svoje poklicne
poti kot logografi, pisci govorov, ki svojim retori~no manj uspe{nim strankam niso ponudili le
pouka retorike, ampak so jim napisali celotne za sodi{~e potrebne govore. Ta praksa je bila
posledica neposredne demokracije pe{~ice svobodnih dr‘avljanov, ki so ravno skozi govorni{tvo
vzpostavljali sebe znotraj hierahije formalno enakopravnih dr‘avljanov, in tudi sodne prakse v
gr{kih polisih, ki je narekovala, da se morajo sodni spori dore~i v enodnevni obravnavi pred
{tevil~nimi porotniki.
Tako ne presene~a, da so bili {tevilni politiki in vojskovodje v gr{kem in rimskem obodbju
anti~ne retorike tudi zelo cenjeni in kvalitetni retoriki, kar na primer ka‘ejo ‘e opisi klju~nih
junakov v Homerjevih epih Iliada in Odiseja. Da pa je nekdo dosegel javno priznan status dobrega
govornika, je moral predhodno biti kvalitetno izobra‘en. To se lepo ka‘e na eni strani skozi
biografije najuspe{nej{ih retorikov, retorjev in politikov, vojskovodij, na drugi strani pa tudi v
humanisti~nem izobrazbenem idealu, ki ga je izoblikoval Izokrat.
DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM 194
Black

Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 195
Recenzije
Ob tem pa je iz zgodovine obstoja in delovanja anti~nih mestnih demokracij in rimske
republike, ter iz usod v antologiji predstavljenih velikanov, pomembna ugotovitev, da je ve~ina
od njih imela zelo turbulentne ‘ivljenjske zgodbe polne vzponov in padcev. Ve~inoma so le-te
bile posledice premo~rtnosti v zagovarjanju svojih pogledov. ^e je bilo govorni{tvo najpome-
mbnej{e orodje za javno delovanje, potem so bile posledice izre~enih besed tudi temu primerno
usodne. Usodne ne le za konkretne govornike, ampak tudi pogosto za celotne dru‘be. Tako je z
dana{njih pozicij razumevanja politike, kljub modnosti novodobnih “PR logografov”, te‘ko doumeti,
da lahko neuspe{ni govor pomeni poraz ali celo izgubo ozemlja. Vsekakor pa nam v antologiji
predstavljena zgodovina anti~nega govorni{tva jasno poka‘e ranljivost in zapletenost demokracije,
ki se mora vedno znova vzpostavljati in z vso pozornostjo varovati pred propadom oziroma zdrsom
v tiranije. Kljub humanisti~nim idealom se je to zgodilo v antiki, in kot pravi eden od avtorjev v
zborniku, “naravnost o{abno bi bilo pri~akovati, da se kaj takega ne bo zgodilo nikdar ve~”.
Kaj na koncu {e re~i o antologiji, ki nas s svojim kanoni~nim naslovom mikavno vabi?
Vsekakor je verjetno pozitivni u~inek tako nesre~no se{ite antologije dejstvo, da uka‘eljni bralci
ostanejo potem, ko se prebijejo skozi zbornik, nepote{eni v svoji vedo‘eljnosti. Za‘elijo si {e ve~
velikanov anti~ne retorike, ki bi bila za laike iz obdobij po koncu  klasi~nih gimnazij, pisana na
prijaznej{i, bolj teko~ sovretovski na~in cvetoberov.
Bo{tjan [aver
Matja‘ Plesec, Mojca Doupona Topi~: Nogomet in dru‘ba: preporod
nogometa v Sloveniji. Ljubljana: Zavod za {port, Fakulteta za {port,
In{titut za {port, 2002
112 strani (ISBN 961-90629-6-5), 4.340 SIT
spremna beseda Gregor Tomc, Igor E. Bergant
V sedemdesetih letih se je v mednarodnem prostoru {port zakoreninil kot legitimna domena
sociolo{kega raziskovanja. Histori~no so se sprva kot poglavitni pojavi sociolo{ke analize slikali
pojavi v domeni politi~ne ekonomije in struktur ideolo{ke mo~i ter dominacije: dru‘beni razredi,
kapital, religija, razli~ne kulture ipd. Kot da bi dru‘bo hoteli slikati v lu~i velikih sociolo{kih
epov, pri tem pa izpustiti najbolj samoumevne in globoko dru‘beno zakoreninjene pojave. [port
je tudi ali predvsem dru‘beni pojav. Prav tako je dejstvo, da v sociolo{kem raziskovanju {e vedno
obstaja tabu, ki se nana{a dolo~enih dru‘benih praks. Denimo ~e dru‘beni razredi predstavljajo
na~in stratifikacije, urejanja {ir{e skupine ljudi, in so sredstva, s katerimi ti razredi razpolagajo
zelo okrnjena, ~emu potlej {ele sedaj prihajamo k temu, da je pre‘ivetje vseh teh potla~enih
mno‘ic povezano ne le s kruhom, temve~ tudi z igro? Skratka vsak tekst je hkrati tudi naracija,
prek katere se podaja natanko tisti okvir, skozi katerega ho~emo uzreti dru‘bo. Vendar pri tem se
je potrebno zavedati, da je le ta eden izmed mnogih. Danes je {port kot dru‘beni pojav dosegel
tolik{no mero kompleksnosti, da ga je te‘ko zapopasti v eni sami dimenziji. Prepleta se s {tevilnimi
drugimi dru‘benimi pojavi od ekonomije do politike, od izobra‘evanja do religije, od vsakdanjega
‘ivljenja do konstruiranja nacionalnih mitologij, od medijev do popularne ikonografije, od medi-
cine do arhitekture, od urbanizma do antropologije, od mno‘i~ne kulture do kulture telesa itd. V
tem aspektu avtorja pri~ujo~e knjige Matja‘ Plesec in Mojca Doupona Topi~ v svojem delu sicer
razkrivata le droben del dru‘bene dimenzije {porta, vendar na simbolni ravni s tematiko nogometa
in njegovega odseva v slovenski dru‘bi signifikantno prebijata neko~ ‘e prebiti led.
DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM 195
Black