sJuStu i$ka Domovin/i VI C Kr iG/% il-HOlME ONLY MORNMWNCW&AKIt CLEVELAND 8, 0„ TUESDAY MORNING. APRIL 12, 1949 LETO LI.-VOL. LI. VESTI I Z SLOl/ElUIiE . V PRVIH DNEH MARCA bo jugoslovanske obmejno posadke v št. Petru pri Gdrici ustrelile dva mlada človeka, ki sta hotela prekoračiti meje. Dobili so pri njih precej tujega denarja. Tako odhajajo 'neprestano prejco meje v tujino ali pa na poti iz Titovega raja na drugi svet mladi naši ljudje, ki riski-rajo, da bi dosegli svobodo in zbežali iz pekla, ki je sedaj v Sloveniji. Vendar prihajajo begunci v dosti manjšem številu na goriško kot na tržaško ozemlje. DR. ČERNE, ki je tudi tu v Ameriki dobro znan, ker je posredoval v mnogih premoženjskih zadevah ameriških Slovencev, je sedaj zaprt v Gorici. Tu di on je pribežal preko meje. Mož je že 67 let star. Imel je dolga leta v Ljubljani gospodarsko pisarno, bil lastnik velike hi še na Kongresnem trgu in pri- • -znan gospodarski in finončni strokovnjak. Zadnja leta je menda živel v Belgradu. Pravi, da je bežal pred neznosnim gospodarskim in političnim stanjem v domovini in pred še hujšimi časi, ki se domovini obetajo- NAPETOST MED TITOVIMI LJUDMI in komunisti, ki se Titu upirajp, v imenu komin- fqrme je vedno hujša Sedaj po- Amerikancev za Avstrijo. Drugi papeški delegati so že prenehali z delom, Dr. Jagodicu pa je bila funkcija podaljšana še za r.adaljnih šest mesecev. To je znamenje naklonjenosti sv. Stolice do slovenskih beguncev v Avstriji in potrditev, da Sv. Stolica smatra, da so ravno slovenski jn drugi- jugoslovanski begunci nujno potrebni še na-daljne zaščite posebnega delegata. Končno pa tudi ta odlok pomeni posebno priznanje g. delegatu, ki je svojo funkcijo uporabil za vsesplošno bogato delovanje za duševni in telesni blagor beguncev. G. delegat bo imel sedaj tudi dolžnosti in pooblastilo da zastopa jugoslovanske begunce pred zavezniškimi, avstrijskimi in drugimi oblastmi in mednarodno organizacijo za begunce IRO. Poleg Slovencev spadajo pod njegovo kom, .petenco Hrvati in drugi jugoslovanski katoliki, posebno tudi Volksdeutsche, ki jih je sedaj v Avstriji največ. SPLOi veniji so tlnlvnb šfaBže.1 Tdspro-padanje gre tako hitro naprej, da se kar z dneva v dan; čuti. Aretacije, procesi in obsodbe, spremembe v javni upravi, novi odloki in premeščanja so vse številnejša. Vedno huje pritiskajo na kmete in jih silijo v kolhoze. V AJDOVŠČINI so obsodili v zadnjem času dve ženski na smrt, druge pa na večletne ječe, ker so pomagale ljudem, da so si nabavljali v Trstu in na Primorskem nekatere stvari, ki se v Jugoslaviji ne dobe. |" , , tržaški krogi, ki zasie- prerod v domovini lilo napada vzhod {tongreš “Ljudske fronte” v Zborovanje naših Indijancev Phoenix, Arizona. — Tu so imeli zastopniki ameriških Indijancev svoj prvi krajevni sesta- Belgradu — Tito govori | nek. Delegati so zastopali 125,-dve uri proti kominformi. 000 Indijancev in 18 južno za- Explozija v cerkvi 6 ljudi ubitih — 60 ranjenih na cvetno nedeljo. 1 ' t i ' . Marion, S. D. — Tu je bila eksplozija v katoliški cerkvi Matere Božje par trenutkov eveto uro predno se je začel- na Četno nedeljo. Cerkev je bila že deloma napolnjena z ver-ijjiiB, Ip so čakali na sV. mašo. rVflfe(f eksplozije je bile ubitimi takoj 6 ljudi, okrog 60 ljudi paj | je bilo ranjenih. Streha, strop Program Titove vlade. Belgrad. — Zadnjo soboto je bit kongres takozvane Ljudske fronte za Jugoslavijo. To priložnost je porabil Tito, da jc podčrtal svoje stališče proti Ko-minformi. Tito je trdil, da Ko-minforma organizira civilno vojno v Jugoslaviji in da mora jugoslovanska vlada smatrati vse, ki delajo za Kominformo za sovražnike države in ljudstva. Obenem je napovedal, da bodo jugoslovanski komunisti nadaljevali socializacijo države kolektivizacijo kmetijstva in \ vsemi močmi izvrševali pet etm Titov načrt. Kot eno izmed naj -1 važnejših del petletnega načr sedaj vlada -posebno povdar graditev modrene betoniran' ceste med Zagrebom in Ljubljano. Za dela na tej cesti se mobilizirajo prostovoljne čete ml dine in tudi oddelki vojske i dobili ukaz, da sodelujejo p' gradbenih delih. Titova vlada ima že več kot polovico trgovskih zvez z zapa-dom. Sovjetska unija je zmanjšala svojo trgovino z Jugoslavijo za 78%%, Poljska za 75% in čehoslovaška za 40%. London. — Po tukajšnjih poročilih je Tito govoril na zboru Ljudske fronte preko dve uri. asi je odločnejše da bi hjegov režim kakorkoli sodeloval “s hujskaškimi reakcionarni na zapadli, ki bi radi želi sadove spora med Belgra-dom in Moskvo in mislijo, da padnih plemen. Razpravljali sc o zdravstvu, vzgoji in socialni politiki. Med gvoorniki so bili Indijanci in beli, zasebniki in vladni uradniki-. (Jovemer Arizone je sam slovesno začel kon ferenco. V govoru pa je pov-daril, da vlada Arizone nikakor ne misli delati razlike med indijanskimi in drugimi državljan-ampak hoče samo pomagati, da se rešijo posebni' prob-.emi in posebne potrebe, ki jih bodo podčrtali navzoči zastopniki indijanskih plemen. Nova sploina ofenziv^ na KHafskem Komunisti so odložili pogajanja z narodno vlado Nanking, Kitajska. — Komunistične armije so začele z novo generalno ofenzivo na celi fronti. Prodirajo proti srednji Kitajski. Pogajanja s delegati narodne vlade za sporazum zo odložena. Daši niso še vse zveze med narodno vlado in "komunisti prekinjene, je po izjavah komunističnega radia sklepati, da komunisti ne mislijo na nikal sporazum, ampak bodo zahtevali brezpogojno kapitulacijo narodne vlade in sprejem vseh njihovih pogojev tako kakor so jih pred pogajanji objavili. -----o----- Harkos je zaprt v ječi Lubjanka Otrok padel v vodnjak Pretresljiva nesreča Kati Piscu« — v CaKfomiji — Pozornost in žalost cele Arne* rike - JunaSki reševalci. ^carski M ^ko San Marino, Cal. — V petek Rusi prevarali in ujeli 8. t. m. okrog pol sedme ure grškega voditelja upomi- zvečer je triletna deklica Kati' Kov. Fiscus naenkrat izginila s povr- šja igrišča, na katerem se je igra’a s svojo starejšo sestro. Mati je slišala n j One krike in ugotovila da je otrok padel v odprto cev vodnjaki, ki so ga opustiti že fired 42 leti. Mati j hitela, spustila otroku vrv v cev, slišala otrokovle besede, da v cevi z glavo Zr-rich, Švica. — švicarski list “Die Weltwoche" prinaša poročilo, da je nekdanji vod;v» grških komunističnih partizanov Markos sedaj zaprt v tretjem nadstropju zloglasne ječe v- Moskvi- “Lubjanka". List po- Že pripravljajo volitve v letu 1950 Washington, 'D. C. — Demokrati so začeli volilno kampanjo za volitve v kongres v letu 190. Na volilnem sestanku, na katerem so sklenili zbrati en milijon dolarjev za volilni sklad, je govoril najprej predsednik Narodnega odbora demokratske stranke senator McGrath, takoj za njim pa sam predsednik Truman. Truman je rekel, da njegov volilni program v kongresu lepo .napreduje, da bo demokratska stranka v letu 1950 že lahko pokazala narodu lepe uspehe tega programa in da ta program mora osvojiti volilce in da bo stranka zmagala. Razne drobne novice iz Clevelanda in to okolice K molitvi— Danes zvečer ob 7 uri 'naj pridejo v cerkev »v. Lovrenca člani dr. Svetega Imena k molitvi za pok. Antona Strajnar. V sredo naj se pa udeležijo pogreba ob 9 uri. Seja št. 4 SDZ— Društvo sv. Ane št. 4 SDZ bo imelo redno sejo v sredo ob 7:30 zvečer. Članice ste vabljene, da se udeležite. Nobena naj ne pozabi— Na duhovno obnovo v sredo naj nobena ne pozabi. Od desetih zjutraj do treh popefdtae bomo iposivetile čas in svoje misli le trpečemu Bogu in za svoj d-ušni blagor. Škof Dr. Gregor Rožman nam bodo med tem časom štirikrat govorili Ne pozabite prinesti s seboj molitvenik Večna molitev. Posebej prosimo članice oltarnega dušiva, vse faranke pri Mariji Vnebo-vzeti naj vsaka gotovo pride. Pa tudi druge katoliške sloven- Amerika ima nova atomska orožja Izjava predsednika Lilien-thala — 20 tovaren za atomsko energijo je v Ameriki. Washington, D. C. — Na izredno tajnem zaslišanju je izjavil predsednik za atomsko ener- -s^e ^ene30 najvljudneje povab-gjjo David Lilienthal, da je ljene. Skoronič ne bomo zamu-Aiperika danes daleč pred vse- dile, pa zelo veliko pridobile pri mi drugimi narodi na svetu v duhovni obnovi v sredo 13. ap-raziskavanju in vporabljanju ri>3 v cerkvi Marije Vnebovzete atomske energije. Samo manj-,«*1 10. dopoldne do 3. popoldne ši del Lillenthalovih izjav je se,|P»d vodstvom premil. škofa daj objavljen. Lilienthal je po-,^- Gregorija Rožmana. -edal, da mora Amerika nad*\Sf "° ££ S£TS. s“ *** in stene so se zrušile nad gla- morejo računati z nami, • ker vami vernikov ko so klečali v cerkvi. Gruče vernikov so stale tudi pred cerkvijo in še čakale da vstopijo. Od teh ljudi zunaj cerkve skoraj nobeden ni bil ranjen. Eksplodirala je plinska peč, ko so ravno hoteli prižgati kurjavo, da bi se rerkev segrela za čas službe božje. • smo vsled peumnega boja Ko-minforme proti naši socialistični državi v težki- mednarodni situaciji.” “Kljub težavam, v kate re smo vsled nespametnega boja proti nam zašli, naj nihče ne računa, da bo naša vlada kakorkoli pomagala vojne načrte zapad. nih reakcionarjev proti Sovjetski Zvezi.” Begunci — kvas za dujejo jugoslovanske razmeri in jih trezno presojajo, sodijo da se Titova vlada neizbežno približuje padcu Iri da je Jugoslavija pred strašnimi dogodki nove notranje vojne In revoluci- je. štejejo dneve, ko se bo kr- piti v SaležSliskd družbo, ter več vavi ples zopet začel. MNSGR. DR. JOŽE J AGO: DIC bo ostal še nadalje papeški delegat za vse katoliške Jugoslovane v. Avstriji. Pod njegovo-avtoriteto in vodstvom je tud-dobrodelna akcija za slovenske begunce in delo za naseljevanje slovenskih beguncev v zapadnih deželah, sedaj zlasti v Ameriki. Mnsgr. Jagodic je tudi zastopnik Lige Katoliških Slovenskih Tri m im 18. jan. je sprejel vrhovni predstojnik Salezijanske družbe in četrti naslednik sv. Janeza Boskva g. Peter Ricaldohe skupi, no slovenskh beguncev, sestoje-čo z dijakov, k nameravajo vsto- V ameriški državi Arizoni je naprodaj mesto, ki se imenuje Bumblebee. Kakšna je cena, ne vemo. • • * Kaj, ko bi to mesto kupil SANS za Tita, ki bo, kakor ka že, kmalu med “ubežnimi kralji.” • * • V Arizoni je dosti živine. Vedno se lahko dobi službo za kravjega pastirja. Vojna nevarnost je letos manjša kot lani Washington, D. C. — Tajnik Dean Acheson je izjavil, da so zadnji mednarodni dogodki mnogo utrdili njegovo upanje, da bo svet premagal sedanjo krizo brez krvave vojne. Sporazum zapadnih velesil fadi Nemčije, Severno Atlantska varnostna pogodba, krepak gospodarski učinek obnove Evrope po Marshallovem načrtu, sc okrepile nade demokratskih narodov, da bodo mogli vzdržati mir in zmanjšale nevarnost vojne med komunističnim blokom in zapadnimi demokracijami. nekdanjih salezijanskih,'gojencev, y so se na poti iž Ačširije* v Argentino za hekaj dni usta-: vili v Grugliascu pri Turinu ter ga obiskali. Izrazil je svoje veliko veselje, da more v materni hiši Salezijanske družbe pozdraviti slovenske begunske fante, ki nameravajo v Argentini vstopiti i salezijancem, da tako izpolhijc vrzeli, ki jih je med slovenske salezijance zasekal brezbožni komunizem, ter tako lepo število nekdanjih salezijanskih gojencev, ki so morali zaradi komunizma že veliko pretrpeti. Begunci morate postati no je unija razglaaila konec kvas,” je rekel, “ki bo potem gtavke. s stavko ni unija do- Stavka taksijev v New Yorku ni uspela - New York. - Stavka taksijev je prenehala. -Stavka ni u-spela. Večina vozačev se je vrnila na posel še poprej pred- šrii -sosedje in'ljudje od blizu in daleč pomagali, da bi se otrok rešil. V upanju, da je otook živ, so skopali z mrzlično naglico novo odprtino, poleg vodnjakove cevi in poskusili vse mogoče kar sb svetovali strokovnjaki, ru-‘ dar ji, tehniki, kopači in gradbeniki, samo da bi bil otrok rešen. Skale so nagajale, voda je udirala v izkopani prostor, vendar so neumorni kopači delali noč in dan, dokler niso v nedeljo popoldne ugotovili, da otrok leži v cevi 94 čevljev globoko. Hišni zdravnik se je sam spustil v jamo, do je vodil reševanje deklice iz cevi in ponoči malo pred polnočjo so reševalci skupno z zdravnikom ugotovili, da je deklica mrtva in da je verjetno utonila že v petek zvečer, takoj potem ko je mati slišala njene zadnje klice. Ta pretresljiva zgodba mak deklice je po3taIS svetovno zanimiva vsled silnega zanimanja cele Amerike za rešitev mladega življenja. Popolnoma tuji ljudje so se žrtvovali. Bivši premogar Blicksenderfer je. toliko časa kopal neprestano in tako naporno delal, da je takoj po koncu reševalne akcije moral v bolnico. Mašinist Kellejr je parkrat omedlel pa se zopet vrnil v globino, da je nadaljeval reševalno delo. Od 5 do 15,000 ljudi je ponoči in podnevi opazovalo reševalno akcijo, molilo s starši za rešitev in v napeti pozornosti- čakalo izida. Vse radijske postaje Amerike in drugega sveta so prinašale po- v spor z Moskvo, ker ni pristal na to, da bi severni del sedanje Grčije odpadel v korist nove makedonske države, ki jo hoče Moskva napraviti iz severno grškega, južno srbskega in vzhodno bolgarskega ozemlja z glavnim mestom Solunom. Macedonia je tudi eno izmed spornih vprašanj med Titom in Moskvo. IB^SSPN....... NOVI GROBOVI Thereto Simuonvic V pondel-jek je preminul« v St. Alexis bolnišnici Theresa Simunovic, rojena Kockovic, stara 64 let, stanujoča na 1005 Ansel Rd. Tukaj zapušča soproga George, sinove, George, Jeff, Patrick (vsi trije so poznani pod imenom Delmar), vnukinjo in več sorodnikov. Ro- Sporazum glede vlade in uprave Zapadne Nemčije Washington, D. C. r—' Tajniki zunanjih zadevUSA, VelikeBri-tanije in Francije so se sporazumeli glede vseh osnovnih vprašanj 3kupne vlade in uprave zapadne Nemčije. Zunanji minister Schuman je povedal, jo proletarski režim na Balkanu, da so po dolgomesečnih razpra- ko sejejo nezaupanje in zdraho. letu 1948 20 tovaren delalo atomska orožja v USA. Za civilno vporabo se doslej vrše .samo priprave, da bi se atomska energija Vporabila piri ladjah. ; J- O------ Tito brani svojo pravovernost Belgrad. — Tito je naj ostreje zavrnil trditve komin- jena je bila v selo Suvaja fara fgrme, da je v zvezi z grško kra- Cazma kjer zapušča več sorod-ljevsko vlado. Tito pravi, da je mikov. Tukaj je bivala 48 let. jugoslovanska vlada vedno .bila v najprijaznejših odnosih z grškimi uporniki in je zato bila predmet napadov imperijalisti-čnih sil. Titovo časopisje napada tudi Bolgarijo in pravi, da ljudje, ki sodelujejo v kominformi, ne vidijo, kako uničuje- vah in pogajanjih sedaj razčiščena vsa vprašanja in je dosežen sporazum. Zunanji ministri so imeli tudi skupno avdi-jenco pri predsedniku Trumanu. Gotovo je, da bodo sedaj vSe tri sile skupno pospeševale organizacijo ustavne vlade zapadne Nemčije, prenovil in dvignil nasilno zadušeno katoliško življenje v vaši domovini 1 Tam v Argentini- se pripravljate na delo, ki vas čaka" doma! Morda bo vaš čas prišel preje kot mislite. Videl In doživel sem toliko Tevolucij in preganjanj: v Ekvadorju, v Mehiki, v Španiji in drugod, pa J ta preganjanja so se povsodi segla nobenega uspeha. končala s porazom preganjalcev katoliške vere. Tudi pri vas ne more biti drugače. Zato se skrbno pripravljajte na obnovitveno delo doma!” Vsakemu je dal na pot relikvijo goslov Marije Pomočnice. SPOMNITI BI SLOVENSKIH S KAKIM PASOM Zveza Narodov bo govorila o kardinalu Lake Success. — Zveza Naro- log, da se debata o sojenju kar- ^ o.™ „„ dinala Mindszentjr in bolgar- Pogreb 'bo v četrtek zjutraj ob 8:46 uri iz Ždletovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave., gre v cerkev Sv. Pavia na 40 St. ob 9:30 uri in na to na pokopališče Kalvarija. Ker je v četrtek cerkveni praznik, bodo slovesni pogrebni obredi z blagoskvljenjem in pogrebno sv. mašo-dne 23. aprila, v soboto ob 8:00 uri. Anton Kerith Pogreb -pok. Anton Kerish bo v srejlo zjutraj ob 8:15 uri iz Zelotovega pogrebnega zavoda, skih protestantskih duhovnikov stavi z dnevnega reda. Sklenjeni no je, da se bo 0 vseh teh zadevah svobodno razpravljalo. ’ Vnebovzete ob 9:00 uri m na to na pokopališče Kalvarija. Joseph Semon V pondeljčk zarečer je preminul na svojem domu na 15001 Upton Ave. Joseph Semon, star 69 let. Tukaj zapušča 3oprogo Clara, sinove John, Joseph, Edward, hčeri Helen in Jessie, vnuka Laurence, brata John v WWASHINGTON, D. C. — Bivši tajnik za državno hrambo Connecticut, in več sorodnikov. James V. Forrestal leži bolan v mornariški bolnici pri Bethesda, Rojen je bil na Ogrskem. Po-Md. Bil je na počitnicah v Hobe Sound, Fla., pa ga je tam dohi- greb oskrbuje Zelotov pogrebni Razne najnovejše svetovne vesti drobnosti o nesreči male Kati tela bolezen tako, da 30 ga morali'z zrakoplovom prepeljati v bol- zavod. OstatoTjoročamo prihod- in o naporih, da se jo reši. Edino deželam za železno zaveso ni bilo dovoljeno, da bi radijske postaje tam prenašale to zgodbo. Starši so se takoj potom, ko je truplo otrokovo prišlo.nad zemljo, v pretresljivih besedah žar- nico. Vzrok njegove bolezni ni bil objavljen, pač pa listi ugiba- njič. jo, da je pretrpel Forrestal nervous breakdown. Zdravnik dr.| —*-----o------- Hogan je samo rekel, da prejšnji tajnik potrebuje popolen mir, Češki komunisti gredo v drugače pa ni nič resno bolan. Bolgarijo ATENE, GRČIJA. — Grška vlada ve objavila, da je aretira- Praga. — Predsednik vlade la 80 sumljivih komunistov, ki so imellfiačrt, da bodo ubili šefa in zunanji minister češke sta USA vojaške misija v Grčiji in več grških političnih voditeljev odpotovala v Sofijo. Javnost o namenu in po- sv. Janeza in bla- hvalili vsem, W bo velikodušno in.državnikov. To je že druga uradna izjava in ugotovitev komu- ni nič zvedela o i Marije Pomočnice. j in. nesebično pomagali. j nističnth zarot proti generalu Van Fleed. j menu potovanja. gB Ameriška Domoviima —to# ■' "'7iii'iia?ir •flRKSSr«. (JA>.fES DEBEVEC. Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 8, Ohio __________Published dally except Saturdays. Sundays and Holidays___________ APRIL tt* MON W£ WH> THU FRI |AT I 2 3 4 5 6 7 8 9 10 II 12 13 14 15 16 17 l8 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 p NAROČNINA. Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 8 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.60 for 3 months. vostl Ampak vzlic temu — korajža velja! Kdor ne odneha, mora zmagati. Ti in jaz sva v mladih letih imela iste ideale. Navdu- poklic v novi domovini. Poklic-ševala sva se in za revne pravice iskala. Tu so nas napo-(na nevoščljivost ni zgolj evrop-jili prvo leto s pesmijo, da so rešitev našli. Rešitev, ki vse-,ska slabost. Tako je zaprek mu hudemu konec zadaja. Potem so nas prepričevali, da nič koliko. Zato potrebujejo moramo verjeti, da nam je dobro. Potem, ko je minilo leto ljudje, ki imajo srečo, da so in več in je bilo vedno huje in huje, so nam ukazali, da mo-1 prišli sem z diplomami, dvoj-ramo verjeti, da nam bo po petih letih kakor v raju. Pa je n° mero poguma in lznajdlji-huje in huje. Vse smo verjeli. Na ukaz smo upali. Na ukaz nismo hoteli misliti, da je kaj drugače kot so nam rekli. Strašno pridni in poslušni smo bili. Sedaj več ne moremo. Ali razumel kaj se pravi ne moremo? Pa ne misli, da sem kominforma, da sem klerikalec in veš da domobranec nisem bil, ker sem star. Nič mi niso mar politični naslovi, samo vsaj malo reda v življenju, nekaj vsakdanjih potrebnih dobrot si želim in pa, da bi smeli katero povedati svobodno iz srca, da bi bili kdaj malo dobre volje. Te lepo pozdravim. Ko bodo boljši časi, Ti bom pa kaj boljšega spisal. ' Tvoj profesor Jaka Potreben. Entered as second_class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879._______________________________ 88 No. 72 Tues., April 12, 1949 Pismo iz domovine f^a 1'voje pismo od 6. februarja Ti takoj odgovarjam. Hodilo je kljub zračni pošti, ki si jo pošteno plačal, čez mesec dni. / Ji si v resnici ohranil še več idealizma kot jaz. Naj Te le spremlja, vsi bi ga bili posebno na stara leta zelo potrebni. Nisva se videla 45 let. Vedno si bil dober in prijazen. Mislim, da nisem s kamnom vračal dobrega Tvojega kruha. Pišeš mi, da si mi neko knjigo poslal in zraven še neke dobroto, kakršne tam imate vsak dan, tukaj pa jih ni, kakor'dobro veš. Jaz sicer nisem dobil niti knjige, ne priboljška z jetrnimi paštetami, vendar se Ti za vse prav lepo zahvalim, prav tako od srca kakor če bi jih bil dobil. V filozofičnih razpravah sem bral pred več kot desetimi leti, da je našo življenje bolj iluzija kot pa resnica. To mi je na misel prišlo sedaj. Resno premišljam, če se bo po internacionalni pošti, ki gre skozi Belgrad Tvoja pošiljka spremenila v sanjsko iluzijo. Sanjati je dobro in potrebno sedaj. Tako je nekako kot je vreme, ko Ti tole pismo pišem. Ce pogledaš okoli sebe, vidiš samo bogastvo solnca in svetlobe. Jasno vreme je zunaj., da je kaj. Mene pa zebe. Tak mraz je, da. komaj KSDA IZ NAHODA ................. Opazke in pripombe Cleveland, O. — Te dni mi je prišlo pred oči pismo iz kamniškega okraja, v katerem so natančno opisane razmere v stari domovini in katero potrjuje vse, kar so doslej poročali o zavoženem gospodarstvu pod Titom A. D. in drugi časopisi, pri katerih ne določajo smernic nobeni Adamiči, Zoreti ali Kuhlji in njihovi “intelektualni” tovariši. Pisec je mali kmet iz kamniške okolice in nekdanji župan svoje občine. Moža osebno poznam kot poštenega in pravičnega kmeta, pristno gorenjsko korenino, čigar beseda drži kot a-men v očenašu. Med vojno se je mož držal kmetovanja in prepustil politiko drugim; tudi današnjega režima ne graja, temveč zgolj opisuje razmere. Iz njegovega pisma navajam nekaj najznačilnejših odstavkov: “Po celi državi zelo primanjkuje) maščob. Da bi kolikor prste skup tiščim in pero držim. Pa nimam enega polena. Živimo v upanju, da bo.,topleje. Upamo, da bomo drugo leto več dobili. Upamo; di bomo dnigcMletoboljše jedli. Upamo, da bomo drugo,leto več zaslužili. Sanjamc, mogoče preskrbeli s tem mest- set odstotkov novic, ki p, 'tonicef'' te. 'Prišli so ^avUrn ih ‘mh. Kaj 'lli. storiVC'e bt to ve- del, ' Je šev.etfa uganka. Ker Njegpv znanec Srb, tudi že. v letih kot sem jaz, ni imel kaj jesti. V zadnji obrok hrane, ki ga je spravil skupaj, je nasul mnogo maka, da bi potem čim dalj spal, zaspal z občutkom, da je sit. Upal je, da bo morda vendar spal celo zjmo kot medved, dasi drugače ni neumen človek. Meni celih dvajset let niso hoteli všteti v pokojnino, tako da imam tako majhno, da bi moral še kaj zaslužiti, da bi mogel biti kdaj sit. Iščem primerno zaposlitev, da bi kaj zaslužil, a mi dajejo mesto realnega zaslužka^— ilu-zuje. Ko bi mi vsaj taliko pomagale kot tistemu Srbu. ki je hotel spati čez zimo kot medved. Zimo torej imamo, hudo zimo, pa se še spočiti ne moremo, ker nismo medvedi. Vi pa mislite, da imamo pomlad ali poletje,, ker vidite neko luč, pa ne čutite, da toplote ne daje. Ti seveda že prav veš. Opozarjaš me na nekaj ljudi, ki da Ti klečeplazna pi-sma pišejo. Veš to je tako. Ti ljudje mislijo, da bi po Tebi splezali v kako bodočnost. Strahoma sem se vprašal ali sem tudi jaz kaj takega naredil, da sem Ti bil kedaj nadležen. Pa nikar ne bodi hud na nikogar. Cela Jugoslavija je v veliki stiski, mislim ljudje v Jugoslaviji. Tu nam pravijo, da jo stiskajo Slovani in Anglosasi, ker ne dajo strojev drugače kot za suh denar ali pa za žito ali kaj takega kar bi mi tako radi sami imeli. Žrtev te stiske je pa mnogo ljudi, ki niso sedanjemu režimu všeč. Med temi je mnogo močnih in junaških, je pa tudi veliko takih, ki so reveži na vse strani. Vsi ti se zatekajo v iluzije kakor tista dva, ki sta Tebe nadlegovala. Jaz upam, da nisem bi’ med njimi. ■, Pa je prav. da Te. nadlegujejo. Tako nadlegovanje Ti je posvetilo v razmero. Tako Ti je tudi jasnejša duševna revščina slovenske inteligence, ki praviš, da se Ti zd cinična, nevljudna in nevoščljiva. Ko berem Kiričevo zgodovino slovenske literature, bi mislil, da bomo dosegli višjovstopnjo slovenskega kul turnega človeka, Zal pa je resnica še slabša kakor si jo T: videl in kakor sodiš po pismih. Pri nas je tako slabo, dr bi Ti popisati ne mogel tudi če bi svobodno pisati smel Ne samo nevoščljivost in štreberstvo vladata pri nas, še grše je. Na vrhu so hinavstvo, brezsrčnost, domišljavos« in nesposobnost, ki nas delajo nevredne, da bi stopili pravim ljudem ob bok s pravico enakopravnosti in s ponosno glavo, ki more biti na solncu. Moja žena se Ti lepo zahvaljuje za Tvojo dobro voljo. trna neke sorodnike v Ameriki in sei kdo našo dobroto zlorabljal! Pogtanimo glasniki optimizma! Naša doba je prepojena bolečine in trpljenja. Še si niso ljudje opomogli od sprejetih ran, ko že vstajajo na oozorju novi grozeči oblaki. Ta strah pa hromi ljudem mozeg in reke da niti tega ne store, kar bi mogli napraviti za izboljšanje svojega položaja. . Toda prav doživljanje skrivnosti trpljenja v velikem tednu nam daje možnost, da 3e sami naužijemo ob Kristusovm križu in smrti življenjskega optimiz- kaka knjiga na cerkveni ind?ks ma in* ž rjjfim okužimo šc svojo le zaradi ene kante Zmote * < '■ blmlkU Kakor sporni: Toda katoličani so: premalo upoštevali dvoje:, 1. Mnogo očitkov, ki so deže- 1. ivinogu UCIUA.UV, Al bU UC4.C- UUJC uo. vali na katoličane, je bilo upra- irf telefstio uspebanje ' optimiz- • nv . ■« __i z!..lI.« , a. ™A. on itmluvno ofnor vičenih. Praktično'življenj e te ga šli Onega katoličana je bilo mož ni neumen, bi nemara rekel, če je tako, pa dajva z gospodom iz Amerike zamenjati, da bom šel jaz v Ameriko, on pa ostal na moji kmetiji; bomo videli, ce bo čez eno leto še tako navdušen za naš novi red. * * * Ko je bil Louis Adamic leta 1932. v starem kraju, se mu je pokojni kralj' Aleksander hudo zameril, ker mu ni ničesar podaril za spomin, “kakor je imel navado obdarovati druge obiskovalce.’1! (Vir: The Native’s Return, spisal Louis A-damic.) Ker Tito drugače ni neumen človek, je verjetno, da ni bil tako nepreviden kakor nesrečni Aleksander. Kar Lojzetova poročila berite, pa boste zvedeli,, kako sta se razumela. ♦ • • Vidim, da je ^fioj kanadski prijatelj BožidarLopatanapačno razumel mojo nedavno o-pazko o pomenu akademskih diplom na ti strani Atlantika. Dejstvo je namreč, da so diplome potrebne tudi v Ameriki (in'čedalje bolj) v poklicih, ki zahtevajo akademsko podlago in vseučiliško izobrazbo, na primer medicina, fizika, inženirstvo in neštete druge panoge praktične in teoretične znanosti. Kar sem imel jaz v mislih je bilo to, da je zunaj teh poklicev široko polje, kjer podjeten in brihten človek lahko shaja brez vsakih diplom, pa če ga vprašajo zanje ali ne. Potrebna pa sta pogum in iznajdljivost. Kar se pa tiče študentov in diplomiranih poklic- bankrotirani urednik E. obesiti na mojo grbo, pa nisem bil zmožen v svojih naj šibkejših trenutkih. Takšna sleparija je. dovolj, da prikliče človeka iz “groba.” Tone Pbdgoričan 1. r. Kakor spomladi sonce obuja s svojo toploto narave k novemu življenj tako potrebuje človek za svoje duhovne pism r...- o— ------O--------------■' , nih puhlosti, kakršne skuša kamen spotike okolici, ki je bila premalo versko izobražena in premalo verna, da bi znala ločiti med božjim in človeškim elementom v Cerkvi. Zato bi bila najboljša zavrnitev teh očitkov, če bi katoličani svoje vsakdanje življenje zopet naravnali po nauku Cerkve, ne pa se spustili v borbo in zašli v obrambi užaljenega samoljubja predaleč. 2. Mnogi so prezrli, da večina pripadnikov novih gibanj ni bila v novem nauku dovolj poučena, da ni videla vseh daljnosežnih posledic in da se tudi ni zavedala, kaj vse te nove ideologije v ideološki čistosti uče. — Saj je celo za Marksa znano, da je nekoč izjavil, da ni marksist; toliko so že spravili pod njegov klobuk, da je bilo njemu samemu preveč. Preostra borba pa je mnogokrat spravila v nasprotni tabor ljudi, ki so bili sprva mnogo bližji nauku Cerkve 'l^t nauku novih zvodni- Ne prali, ampak zal Majhni vzroki, veliki učinki Navidezno malenkostni spori v knjige zakopanih filozofov, ki nimajo na prvi pogled nobene zveze z vsakdanjim življenjem in ki se po navadi v praktičnem življenju kaj slabo znajdejo, imajo redno pozneje silen vpliv n>a življenje najširših 3lujev.. Tako je bilo tudi v srednjem veku. Napačen odgovor naivpira-sanje o občih pojmih, ki se ga je oprijela večina filozofov; je končno po preteku več stoletij rodi] zmedo in zlom, ki ga danes vsi tako bridko čutimo na lastni koži. Osamosvojitev poedinih področij Za srednji vek je značilna življenjska povezanost vseh področij človeškega življenja od znanosti, umetnosti, političnega življenja 'pa do gospodarstva. Vsa ta področja so bolj ali manj temeljila na veri in živela seveda tudi z mnogimi nepopolnostmi, ki so pač človekova oznaka,- iz vere. Ko pa so posamezni filozofi začeli trditi, da so resnične samo poedine. stvari, poedini predmeti in da v splošnih pojmih, kot so vrtnica, konj, človek ni wič resničnega, so se začela posamezna področja ne samo zavedati svoje svojskosti, marveč so začela zani- kov. nih ljudi iz starega kraja pa kati vsako medsebojno poveza-tudi dobro razumem, da le I10st. Še več: vsako področje njihovo stališče tako v Kanadi j je začelo trditi, da je ono samo kakor pri nas v Državah tež- najvišje in od nobenega Jruge-ko, kajti vsled različnih učnih ga odvisno. Tako se je filozo- standardov. pri nas postrani f]ja odtrgala od vere, politika ne oomo ioiiko prraoom l iepi-Zelo težavno-je za stare ljudi|gledajo na vse evropske diplo- od morale, gospodarstvo td nio-jmi govori, čeprav je tudi širje-y opešanim vidom, ker ni mo-!/ne, zlasti še, če želi lastnik ta- rale in c d dčiiŠbenih predpisov, nje in poglabljanje versko izo-goče dobiti očal. Žepne ure ne j kih diplom prakticirati' svoj Toda tudi to še ni bilo dovolj. brazbe nujno potrebno, kot pa Cerkev postopoma začeia izgubljati vernike, ki s'o res še kolikor toliko živeli po veri. Najprej med meščani in izoDražen-ci, nato med delavci' in koncem koncev še celo na deželi. Bodimo si odkriti in priipozirajmo, da je tudi naša slovenska vas močno (prepojena s tem novodobnim strupom in da je trditev o “vernem slovenskem narodu” bclj 'piškava tolažba kot resnica. Nove metode Na srečo se je v zadnjih de secletjih med katoličani že marsikaj spremenilo. Katakombe, v katere so katoličane pregnali diktatorski režimi in jih deloma še držijo v njih, so prinesle ne samo mnogo gorja, marveč tudi mnogo prečiščenj#. Glavno spoznanje pa je bilo, da tistih, ki so se veri odtujili, ... ue.ni. ga onvisnu. mu se je n,»o- u» «u«, » - „ -....... v “K° bila J« tako maj- •postrani fija odtrgala »d vere, politika ne bomo toliko pridobili z lepi- •*ina S1 nisem nikdar Jd_i_ , , . . .. i .. ..c_i -a_ I_r_____suin ^gala.” “Kdaj si p£ potem začela, teta?” ma/vere, da se nobena stv^ne zgodi brez smisla, (da trpljenje ni samo sčbi-namen M. da lamo vedno in 'povsod v' božjem varstvu. Bog ima lase preštete na naši glavi in kot pravi apostol Pavel: “V Njem živimo, se gibljemo in smo.” Kaj se nain more torej res hudega primeriti? Tudi izguba zemskega življenja za katoličana ni nikaka nesreča, če je le poskrbel, da bo obračun z gospodom življenja dobro izpadel. Kristus sam nas zagotavlja: “Ne bojte .se, jaz sem svet premagal!” Kristusa so križali in položili v grob. Navidez je bilo vse izgubljeno. — Toda veselje njegovih sovražnikov je bilo prezgodnje Kristus ni obležal v grobu. Vstal je! Kristus je vstal, kraljuje živ! Malo je dob v človeški zgodovini, v kateri-bi lahko katoličani osebno .(iožiVfeli-vab tragiko Velikega tedna, kot je to dano nam. Sitemu pripovedovati o lakoti je prav tako brezplodno, kot (pripovedovati slepcu o barvah! Naš rod pa je vse to tr- lzgubljanje položajev ■ ■ . . .. Zgodovinsko dejstvo je, da'je pljenje okusil na lastni kozi v » ■__K d n liL-o.rrfo Toemplmviiv ip pomanjkanje*zasmehovanje, izgubo imetja, svebode, zasliševanja z mučenji sežiganje živih ljudi, streljanje talcev,. Masovne grobove, itd. itd. Zato smemo upati, da bomo doživeli tudi še zarjo vstajenja — kot posamezniki in kot narod 1 V vseh težkih urah, ki nas teže ali morda še pridejo, naj nas spremlja velikonočna misel, da je treplje-nje samo.-očiščevalna kopel in vir moči ter milosti za nas posamezne, za naše najdražji, za našo domovino, pa tudi za vse človeštvo! Kristus je vstal, on kraljuje, je živ — in mi oomo živeli z njim, če bomo živeli kakor nas je sam z besedo in zgledom učil! ------o------ Kedaj je začela? KANADSKA Ameriška Domovih AHCRKAN IN SPIRIT KROON IN UN4UA0R ONLY SlOVfNIAN HORNINO NSWSPAPSR Kanadskim Slovencem velikonočni pozdrav! Ko se prvič po Ameriški Domovini obračam na vas, dragi rojaki V Kanadi, se najprej zahvaljujem vsem, ki so se me ob mojem godu spomnili z voščilom in molitvijo. Bog vam vsem povrni! Nisem utegnil, da bi se vsakemu posebej zahvalil. Sprejmite torej tem potom mojo iskreno zahvalo. Vaše dopise v tem listu iij, v osebnih pismih, ki mi jih pišete, rad prebiram. Mlada podjetnost in neugnan optimizem diha iz. njih, zato sem jih vesel. Vem kako velika žrtev za mlade inteligcnte je, da so morali pustiti svoj inteligenčni poklic in prijeti za ročno delo. Z zdravim humorjem ste sprejeli nase to žrtev — tako vas manj teži. Pa, ta žrtev bo v blagoslov vam in vsemu naroduu, če jo v pravem duhu nosite. Vsaka presajena rastlina zastane v rasti nekaj časa, dokler se-korenine ne oprimejo nove grude, a potem raste tem lepše in bujnejše. Tako je z vami. Tudi vaša rast bo buj-' nejša in trdnejša, ko se žilavo vživite v novi svet in iz njega črpate le dobre in za vašo rast koristne snovi. Brez podobe povedano: Dogodki zadnjih let so morali vsakega mislečega človeka prepričati, da človek nima zadnje trdne opore v še tako trdnih materialnih razmerah sveta, ampak da so te opore, ki v vsakem slučaju držijo, v onem drugem svetu, ki ga nam odpira vera v Boga. In če je milijone ljudi — med njimi tudi nas — zadel zlom mnogoterih zemeljskih opor, je to. v resnici velika milost, k se je razila na nas. V Božje se *10-ramo zasidrati, tedaj bomo povsem in povsod varni ter gradili svojo bodočnost na nepremakljive temelje. Preko križa topljenja Kalvarije bomo na sebi doživeli Jezusovo zmago vsta- jenja __Torej: zvesti Bogu stanovitno hodimo za Kristusom. Ta pot drži nedvomno v končno zmago, osebno in občestveno. V tem smislu vam vsem želim notranje radosti in iz čiste vesti miru polno Veliko noč 1949. •j- GREGORIJ ROŽMAN, škof ljubljanski. li. Izrekel je tisto, kar je nam'dvoma prišel na uredništvo kak globoko v srcu zlasti od vetrinj-! daljši dopis o programu in ske tragedije dalje. . . Seveda njegovem ipioteku, je zame do-pa spet ne smemo misliti, da je volj, da samo registriram ta do- KANADSKA HIMNA, kate- med francosko in angleško gora je, oziroma katera najbio? vorečjipi Kanadčani! Iz, Que- To je’zdaj vprašanja,,ki s« zja- beca je prišel pred'pg. Anglež« ___■ uradni krogi, pa je kolikor toliko dregnil p Od menda kolikor toliko tudi ne-' nos — kako lahko bi se angleško ' uradni kanadski državljani. — govoreči čutili "užaljene” in, Navada je bila, da se je ob ura- prepir bo izbruhnil. Franco-dnih in sploh slovesnih prilikah zom bodo lahko očitali, da so pela kot “narodna himna” kar! "nezvesti”1 in nezanesljivi dr-angleška pesem : God save the žavljani. Vendar ni bilo kaj King! V novejšem času se je hudega. Kanadčani so zdaj že pa začelo nekaterim Kanadča-! precej pametni in se zavedajo, nom upirati, da bi sami sebe'da s; ne izplača vlačiti na dan smatrali za tako pohlevne ap- starih nezaupanj. Proti pred-gleške “podanike.” Ogledova- logu j JOSEPH ME&LICH IN SINOVI, lastniki 1093 E. 64th Št. ENdicott 4228 EX*km 0357 ISKRENA VELIKONOČNA VOŠčlLA VSEM! Service to Render Most Perfect Tribute .illllHllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!!l!l - j-----------------------IITr IVAN JONTBZ: PRISELJENCI Povest is k»n»d»keg» življenj« '<,lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll “Bolje, da ne,” ga je zbodel Janez. “Izgubiš, potem boš jokal za svojimi petdesetimi centi.” Lesjak se je zmrdnil: “Misliš? Meni pa se zdi, da se ti bolj bojiš za cent kakor se jaz. ljenca, ki grabi po poslednji rešilni bilki, položi predse petak. “Pokaži . . ” je zahropel in zastrmet- v Janezovo pokrito karto. “Kar vidiš, je vse,” je mirno o'bvrnil Janez, ki je tisti hip za. To je Janeza neprijetno zbo- slutil, da je izgubil igro. dlo in v hipni jezici je brez pomišljanja prisedel k igralcem. Poteklo je pol ure.. Janez je po malem izgubljal. Slabe karte. Jezilo ga je že, da se je dal zapeljati v igro, toda tega ni maral pokazati; mirno, hladno je obračal svoje karte, jih na videz leno motril — in hladnokrvno izgubljal. Končno pa je dobil dobre karte: ko je padla predenj peta -karta, so se smehljale pred njim tri dame. Igralci, razen Lesjaka, so molče pobrali svoje karte ter jih zlučali na kupček; Lesjak pa je smehljaje se pogledal svoja dva asa, potem na skrivaj še enkrat pogledal svojo pokrito karto; nato se je sladko nasmehnil Janezu: “Nu, Janez, kaj pravijo tvoje dame?” Janez ga je mrzlo pogledal ter vrgel na mizo srebrn dolar. “Malo si upajo- tvoje in dama,” se je razlezel Lesjakov obraiz v čezdalj bolj zoprnem nasmehu. “Najmanj perak 'bi lahko stavile.” “Pa ti stavi pet dolarjev, — na svoje tri ase!” ga je hladno izzival Janez, prepričan, da Lesjak ne more imeti treh asov, kajti enega je imel sam, enega, »a mu je zdelo, je pa videl' pri Belokranjcu;-MatejUi ko je ta vrgel svoje karte na kup. “Jaz -se-jih -ne bojmd”- Lesjak je globoko vzdihnil, kakor da se mu je zvalila z ramen silna gora, nato se je polblazno zasmejal, da je bil njegov smeh bolj podoben ihtenju nego smehu, ter zmagoslavno izhiopel: Obrnil je pokrito, karto; bil je tretji a«. Tedaj so se vsi ozrli v Janeza in nekateri so imeli v očeh Zdaj pomilovanje zanj in mržnjo za ga! In prav ti je, tepec! Ta-Lesjaka. Toda Janezov obraz,kole neumno se daš speljati na je bil miren, mrfzlel, kakor da'led — da bi te zlodej 1 Prav je je iz ledu. Hudo se je moral,imel Lesjak, da te je sprešal! napeti, da ni izdal svojih po- Zakaj si se mu ;,a dal?! Bedak raznih občutkov, toda posre-j — 1” . čico se muj je. Za vse na svetuj Janez se je zatopil v mračno bi tedaj ne bil maral pokazati razmišljanje. Kaj storiti? Sta- najmanjšim trepetom obraznih mišic, kako ga je nepričakovana izguba porazila. Lesjak je z rokami planil na kulpček sredi mize ter ga pograbil k sebi. “Prekleto, bal sem 3e bil že . ” je priznal. Janez ga je kolikor mogoče mirno-prezlrljivo pogledal. “Zaslužil si jih, te dolarje, s j prikradla strahom, ki te je žrl.” Nato je zmignil z rameni ter se dvignil. “Dosti za nocoj — zame.” Nato je odšel v svojo sobo. V žepu je imel še dva dolarja. Ko je odhajal, so ga spremjja-li do vrat občudujoči, skoro obožavajoči Julkini pogledi. V sobi se je sesedel na posteljo ter mrko,zaklel: “Prekle-, osel! — ni te še izmodrilo! si brez dela in brez vse,- novanje bo treba plačati prihodnjo soboto, hrano v restav-rantu mora pa sproti plačevati. Ce bi ibii na hrani pri Les-jakovih, bi bilo boltje, tako pa V bližnji topilnici mu si- ve, ali ga bodo kmalu tjposlili? Iz težkih razmišljanj ga je iztrgala — Julka. Tiho se je obstala pred njim. Prijeten nasmešek je prikrival njeno zadrego. “Kaj pa je tebe prineslo gori?” se je zavzel Janez. Julka je dela prst na usta ter zardela. “Kar tako šemi prišla . je pritajeno govorila ter se ozrla k vratom. “Ali si mnogo izgubil? . . Jaz semite občudovala . . tako moško si se držal “Bah, kaj bi tistih par dolarjev . . se je zmrdnil Janez cer obljubljalo delo'toda kdel in skozi možgane mu je šinilo desetero misli naenkrat. “Vse- di se . . je dejal po kratkem prestanku ter ji napravil Janezovo sobo ter prostor poleg sebe. jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiit: ZDRAVILA ZA V EVROPO Mi Vam izpolnimo lahko vsalko naročilo za zdravila, da jih pošljete svojcem v Evropo po njih zdravniških receptih, kakor STREPTOMYCIN, PENICILLIN. , * Fižlte nam in Vam bomo dali vsako pojasnilo, ki ga želite. Prihranite si naš naslov za poznejšo vporabo. Cena STREPTOMYCIN A je bia znižana na $1.20 za 1 (?ram. MANDEL DRUG CO. * * *.. • LODI MANDEL, slovenski lekarnar 15702 WATERLOO RD. CLEVELAND 10, OHIO allllllllimillMIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIlUimi : Lesjak je že nekaj: časa ostro, lokavo mbtril : Janezov obraz. Potem je s tresočimi se rokami naštel na mizo šest dolarjev. “Pet višje!” Igralci so se zavzeli. Tako visoko ni nihče igral. Ali je Lesjak znorel? “Blaž, ali se ti ne zdi, da si že previsoko?” ga je pobaral Mate. “Moja stvar!” ga je zavrnil Lesjak, ves bled v obraz in težko sopeč, kakor da nosi od sile težko breme na strmo goro. Janez je mirno, hladno pogledal svojega nasprotnika. Ali ga h:če blufati? Ga uplašiti, da bi se umaknil, da bi on ;sam pograbil lepi kupček na mizi? Ali ima morda res tri ase? Nemogoče. 1 Ali, ali . .. Med vrati se ja pokazala Julka ter radovedno začela motriti igralce. Janez se je kratko zasmejal ter vrgel na mizo desetak. “In še pet ! Da ne boš menil, da se moje dame bojijo tvojih asov 1” Lesjak je postal bled kot kreda, život se mo je začel tresti kakor sestradenemu in prezeblemu psu, iz očesnih duplin mu je zastrmel silen strah. Vsi so molčali. Julkine temine oči so počivale na Janezu, ki se je spokojno smehljal ter hladno motril Lesjaka ; in v njenih očeh je žarelo občudovanje. Ko pa je vrgla .pogled na moža, ji je zagorel v očeh gnus — tako majhen in grozno strahopeten je bil videti. Lesjak je strahopetno okleval. On je začel, toda nadaljevati se skoro ni več upal. V očesnih duplinah mu je gorel brezmočen gnev in s čela so mu začele polzeti težke kaplje mrzlega potu. Izgubljen! — mu je šinilo skozi možgane. Janez se je silno prijazno nasmejal: “No, Blaž, bo kaj ? če ne plačaš — izgubiš Če plačaš —” Lejsak se je obupno napel ter z gesto strahopetnega utop- Drenik’s Beverage Dist. Co. Razvaža najboljše pivo Erin Brew - Budweiser - Michelob - Duquesne Beer - Drewrys Ale La Boheme and Gibson Wines Toplo se zahvaljujemo za naklonjenost vsem odjemalcem — društvom, gostilničarjem, organizacijam in posameznikom Vesele velikonočne praznike želimo vsem pivcem, gostilničarjem in prijateljem našega na trgu najboljšega piva REdwood 3300 - 3301 23770 Lakeland Boulevard Euclid, Ohio Vesele velikonočne praznike želi naša tvrdka vsem svojim prijateljem in klijentom Se priporočamo HAFFNER INSURANCE AGENCY Ustanovljeno leta 1908 6106 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio J. HAFFNER A. HAFFNER NAJTOPLEJE ISIE ZAHVALJUJEMO ZA VSO NAKLONJENOST IZKAZANO NAŠEMU PODJETJU ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ZAKRAJŠEK POGREBNI ZAVOD NAJMODERNEJŠE UREJEN V VSEH PODROBNOSTIH Postrežba z invalidnim vozom vedno na razpolaijo 6016 St. Clair Avenue ENdicott 3113 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA SVOJIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM FRANK & JOSEPHINE GARTR0ZA LASTNIKA Yale Flower Shoppe 7910 St. Glair Ave. HE 3370 na domu: Tel. EN 6157 Vence in cvetlice za vse prilike! kakor za pogrebe, poroke in drugo. Se .priporočamo še v bodoče. ANTON SVETE Želim vsem odjemalcem in prijateljem prav GROC1 vesele velikonočne praznike! ERllk -JCANDY . CIGARE - CIGARETE SLADOLED - IZVRSTNO PIVO t f? J-rjp^čj^.oMen Poset-Tpfnf, postrežb^ 1184 East 60th,St, HEnderson 4813 1 i.)ui is.) - :?'/:!■. Učil TOM'S GARAGE GENERAL AUTO REPAIRING 1080 E. 64th $t. HE 4947 Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želimo gj* vesele velikonočne praznike K JOHN VIDOVICH, lastnik Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi V j M JOSEPH DOIINAI ■ ' u i. zm BEER - WINE - LIQUOR - LUNCH “v 6737 St. Clair Avenue Vesele velikonočne praznike vsem od jemalcem in prijateljem želi ANTON HIBLER g SLOVENSKI URAR 6530 St. Clair Ave. % EXpress 8316 Velika Izbira vsakovrstnih ur, zapestnic, verižic, križcev in Vseh v to vrsto Spadajočih predmetov. Zelo ■pripravna darila za velikanoč. ‘ Dalje je on iz starega kraja izučen urar, ki vam ipopravi vsako uro ter druge zlatarske predlmete. Se priporoča VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! OLGA'S SWEET SHOPPE 4104 St. Clair Ave. ENdicott 9204 ICE CREAM — CANDY — CIGARETE Voščilne kante za vse prilike—šolske potrebščine Se priporočam - • "£> .. š rn.h k. i. -