i\ekaj za vsakdanjo rabo. m. nK sr s e d a j e m ed Ijudi pisan ega, to je bilo i n j e š e z (1 a j s a m o n e iii š k o p o v s e h u r a d i b, p o vseh duhovskih, deželnih iu vojaških gospo- spraviii, podpiše hladnokrvno nemško zapisane, da le vstreže nemškutarskemu uraduiku. Če ga pri takera ravnanju posvariš, marsikterega še razžališ, da ti jo zosolirekoč: toliko pa že znam nemški, da se ne p ustin* pro da ti. Jezični bahač, pogledi ne- koliko okoli sebe; če vidiš očeta v pravdi s sinom, brata skah, po zbornih sodovib vseb stopinj, po pi- bratom, soseda s sosedom, čc vidiš nesrečneža, ki je zasarnicah vseh pravdnikov in bilježnikov. Sainojpravil vse, kar je imel in sebe in svoje spravil na beraško v nera škem j ezi kn se delajo vse vloge, razod be, jpalico in če zveš, da je v treh tacib slučajih vsaj enkrat ukazi, obravnave, oznauila in zasobna (privatna) jtemu krivo napačno izdelano in podpisano ucmško pismo, pisma. Kar se povč slovenski, to se po ne ruš k i jpotem pa mi povedi, ali je mogoče prodati te v nemškem zapiše, in nemško pisanje se po slovenski bere,jjeziku ali ne. ljudje pa morajo na vero p odpis o v a t i." S temi Zopet drugi so, ki sicer svoj domači jezik ljubijo in časte, gorko občuter.iini besedami je opisal nevstrašljivi branitelj ktere pa strah in bojazljivost odvrača, da ne tirjajo zanj slovenskih pravic na Štajerskem zborn, g. Herman, djansko pravic, ki mu grejo po postavi. Ali ta strah je prav, kakor veljavo — ali prav za prav neveljavo — našega jezika pravi prigovor, znotraj prazen, zvunaj ga pa nič ni. v pravdnih zadcvah. Ka} ce, g. p'oslanec je dobro opazoval Pravdosrednik in bilježnik, pri kterem si dajaš veeidel svoja in resnlčno opisoval. Oucino pa se ti bo zdelo, če ti povemo, pisma izdelavati, si pusti svoje delo dobro plačati; za s v o j da tega ni govoril v zadnjem zboni, ampak 16. marea 1863,!denar pa mcnda vendar snieš materu emu j eziku in da so tc besede danes še tako resnične, kakor so bilelpravice tirjati. Uradnika pa veže postava in dolžnosr. pred rec EaTtor šfirimi leli. Štiri cela leta toraj smo se po- kakor smo čuli v zadnjem listu. Ako misliš, da si pridobiš tegovali za pravice slov. jezika pr> deželnili zborih, štiri letalnjegovo ljubezen ali prijaznost, če sebe in svoj jezik zane- marjaš in izdavaš, se krvavo motiš. " so razlagali naši časniki krivico, ki se godi jeziku, štiri leta smo besedovali po raznih dmštvih in shodib : dajte nam domači jezik nazaj, štiri leta smo po tisuč in tisuč zasobnih razgovorih zdihovali po slodkih maternih glasih: vsepajekakor vzidano ostalo pri starem kop i t n. Kdo je temu kriv in kako pomagati ? Gotovo ne bo treba dvakrat vprašati, pa nam šc kdo v besedo seže ter se odreže: Uradniki so vsega kvivi. Uradnik pa bode zopet tožil koga drugega, in tako se bo izgovarjal kakor že v rajn Adam na Evo, Eva na kačo in morebiti bo skušala še kača se kako izvili. Marsiktero leto se že tako ožimo in zopet izgovarjamo, g. Hermanove besede pa so pri vsem tem — Bogu ga bodi potoženo — dandanes še tako esnične, kakor so bile 16. marca 1863. Ne bod'nio šolobarde! je klical slavni naš Prešern vojim rojakora; ne bod'mo šolobarde! klicali bi mi vojim bravcem. Položimo pošteno roko na sree in obstojmo i brez ovinkov : kriv je vsak sam, krivi smo vsi. Le poglejmo! Kadar se hoče opisati žalostni stan, ko se je naš jezik aj bolj zanemarjal in zatiral se pripovednje, da ga je takrat govoril le vbogi oratar za svojim drevesora in mladi pastirček ziru nekoliko bolje, pri svojej čedi. Zdaj je v tem vendar pa itna ta stavek, če ga prav as besedino tolmačimo, veliko resnice tudi za sedanji Za tvoje hlinenje in prilizovanje te bo nradnik !e preziral in zaničeval, kakor že pesnik pravi rekoč: Kdor zaničuje se sam, podlaga jeptujčovej peti. v sebi skrite. Za plugom, sploh doraa, naš kmet radramlja slovenski; komaj pa dene motiko iz rok, komaj da iamenja vsakdanjo obleko s prazuično in si napolni žepe s;ismi, ki si jili je spravljal med letom za ogledalom, kojla prešine drug dub. Če že ne niore lomiti nemškega, paj omi materni jezik, ker mu vriva in sili vse neniške besede, ar jih je kje sližal, če jih že ume ali ne. Dasiravno bi bo ostavi imel uradnijam neruška povabila, oklice itd. nazaj oslati, jih sprejeraa, če nm tudi pri celem spisu drugega i jasno, kakor da uiora plaeati uradnemu služabniku: 17'/2 kr. Drago plačana pisnia, od kterih je doatikrat odvisna sreča jegova in njegove rodovine, podpisuje in podkrižaje nemško pisana, ne skrbe ali je to, kar se mu je bralo tudi v pistnu apisann nli ne. I/.reke, ki bi ga znali ob čast io poštenje l