B Edini slovenski dnevnik jjj |]| t Zedinjenih državah jll Vi Velja za vse let* .. $3.00 if) HI Za pol leta . . t___$1.50 ]=[ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian Daily »: in the United States* Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays, :— -: 50.000 Readers. :- TSUUrON PIS AKNE: 4687 COBTLANDT. NO. 219. — ŠTEV. 219. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1908, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congrem of March S, 1879. TELEFON PISASNE: 4687 00KTLANB2 NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 18, 1916. — PONEDELJEK, 18. SEPTEMBRA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV Rumunsko prodiranje na severozapadni fronti RUMUNI POROČAJO, DA SO ZAVZELI PAR ZELO VAŽNIH AVSTRIJSKIH POSTOJANK IN VJELI SKORAJ 1,000 AVSTRIJSKIH IN NEMŠKIH VOJAKOV. — PRODIRANJE GENERALA MACKENSE-NA. — BORBE V KARPATIH. — ITALJANSKE CE TE SO ZAVZELE PALIOCRESTO V ALBANIJI. — SPOPADI MED PREDNJIMI STRAŽAMI OB REKI STRUMI. — VOJAKI 4. ARMADNEGA ZBORA. Bukarešt, Ki imunsko, 17. septembra. — Uradno po rodilo generalnega štaba se glasi: — Xa severni in severozapadni fronti se nam je zopet posrečilo nekoliko napredovati. Zavzeli smo važne postojanke Homorov, A Irana, Kohalom in Fogaras. Vjeli smo deset avstrijskih in nemških častnikov ter nad devetsto vojakov. liazei; tega smo zaplenili tudi veliko množino vojnega materiala. V dolinah se boji neprestano nadaljujejo. Višine južno od Barulmare, katere nam je sovražnik že petkrat o-dvzel, se nahajajo zopet v naših rokah. Pri tej priliki smo vjeli 76 (»avstrijskih vojakov. Na južni fronti se vrše ob Donavi artilerijski spopadi. Ob izlivu Donave so potopili naši topovi dva bolgarska transportna plava. Sovražni zrakoplovei so obstreljevali Konštaneo ter usmrtili štiri osebe. Berlin, Nemčija, 17. septembra. — Vrhovno poveljstvo nemške armade razglaša: Armadna skupina generala Mackensena: V Dobru-dži sovražnika neprestano zasledujemo. Na Sedmograškem se je posrečilo Kumuiiom nekoliko prodreti, toda uspehi, ki so jih dosegli, so skoraj brez vsake važnosti. Dunaj, Avstrija, 17. septembra. — Vrhovno poveljstvo avstrijske armade naznanja: — Južno od ITatzeka so vprizorile ogrske in nemške eete uspešen napad. V splošnem se ni na rumunski meji ničesar posebnega pripetilo. Berlin, Nemčija, 17. septembra. — V vseh Gozdnih Karpatih se vrše vroči boji med našimi in rumuliskimi četami. Najhujša bitka se je bila te dni pri Domi Vatri, ki se je končala z popolno zmago našega orožja. Sofija, Bolgarsko, 17. septembra. — Iz glavnega stana poročajo o situaciji na rumunski meji: — Ob reki Donavi vlada mir. V Dobrudži neprestano zasledujemo sovražnika. Sofija, Bolgarsko, 1(5. septembra. — O bojih na solunski fronti se poroča: — Po vročih bojih ob jezeru Ostrovo se je Srbom posrečilo zavzeti Nidje planino. 32. septembra so zasedle naše čete Varno. Čete 4. grškega armadnega zbora, ki je naprosil Nemce pomoči, so začeli dne 15. septembra transporitira-ti v Nemčijo. Včeraj je močan oddelek sovražiliških bojnih ladij obstreljeval Kavalo. Par vojašnic je v plamenu. Berlin, Nemčija, 17. septembra. - - Vrhovno poveljstvo nemške armade poroča o zadnjin bojili na mace-donski fronti: — Na maeedonski fronti se ni zadnje dni ničesar posebnega pripetilo. London, Anglija, 17. septembra. — Ob reki Strumi so vprizorile angleške čete uspešen napad na sovražniške prednje straže. Bitka, ki se je vnela severno od ceste, katera vodi Seresu, s^ je končala s popolno zmago našega orožja. 13. septembra smo v bitki pri Doiranu vjeli nad 150 nemških vojakov in zaplenili precej vojnega materiala. Zapadno od jezera Ostrovo so Srbi prekoračili reko Brod. Francosko-ruske čete so dospele pred Florino. Pariz, Francija, 17. septembra. — Popoldansko poročilo francoskega generalnega štaba se glasi: — Ob reki Strumi se je vnela med angleškimi in sovražnimi četami vroča bitka, ki se je končala z angleško zmago. Sovražnik se je moral z velikimi izgubami umakniti. Od Vcleš gorovja do reke Vardar se bije na celi fronti izvauredno vroča artilerijska bitka. Dozdaj se še ni začela obračati zmaga ne na to ne na ono stran. Vzhodno od Černe so se približali Srbi Vetreniku. Medp|»toma se jim ja posrečilo zavzeti nekaj zelo važnih strategičnih točk. London, Anglija, 17. septembra. — Neka tukajšnja brzojavna agentura je dobila v soboto iz Aten brzojavko, da so laške čete zasedle mesto Paliocresto v Albaniji. Paliocresto je oddaljeno pet milj od Argyrocastra. Dunaj, Avstrija, 17. septembra. — Avstrijski generalni stab poroča, da se avstrijske čete niso udeležile zadnjih bojev na Baikanu. Avstrijci so koncentrirali zaenkrat vso svojo pozornost na Transilvanijo, kjer Rumu-ni polagoma, toda precej uspešno napredujejo. Italijani. Italijanske čete baje napredujejo. Avstrijsko poročilo pa pravi, da imajo Lahi velike izguba. Rim, Italija, 17. septembra. — Italijanske eete napredujejo. Njih cilj je Trst. Italijanski vojni urad poroča, da so laške čee obstreljevale avstrijske pozicije in jih tudi ver zavzele. V bojih, ki so se pričeli vršiti v pelek v Sudana dolini je bil sovražnik docela odbit. Na soškem gojišču je bila artile-rija zelo aktivna. Na Krasu so naše čete odbile več avstrijskih protinapadov, nakar so nadaljevale s pritiskanjem nanje. V teh bojih so z artilerijskim o-njem zelo poškodovali avstrijske postojanke in zavzeli več za kopov. Vjeli smo tudi 800 sovražnih vojakov. Dunalj, Avstrija, 17. septembra. Dunajski vojni urad naznanja glede bojev na kraški fronti: "Na kraškem bojišču nadaljujejo Italijani s svojimi napadi noč-indan, toda naša franta je dozdaj neomajana. "Najhujši boji so se vršili pri Lokvici. — Jugovzhodno od Do-berdobske višine je sovražnik dobival vedno veljka ojačenja. Skoro vsi boji so se končali v naš prilog. Najbolj se je v teh bojih odlikoval šestindevetdeseti polk. Italijanske izgube so velikanske. Na fronti, ki se razteza od Vi-pavčice pa do Krna je bila sovražna artilerija zelo okativna. V bližini Bovca je sovražnik po artilerijskem ognju vprizoril hude napade na Oršič, potem na Ravelnik in na Rombon. Napadi so se mu ponesrečili. Stavka v New Yorku. Boji z Rusi. Prevažalci vlačilnih čolnov so pripravljeni takoj stavkati. — Vse je zdaj se od župana odvisno. 1,500,000 delavcev v Angliji zahteva boljše plače. London, Anglija, 17. septembra. Ako ne bo parlamentarični odbor obrtno-unijskega kongresa v najkrajšem času izposloval od vlade, da bo vzela pod svojo kontrolo cene življenjskim potrebščinam, bodo skoro vse delavske unije zahtevale povišanje plač. V teh unijah je baje nad poldmg miljoji delavcev. Pozor pošiljatelji denarja! ▼M negotovega dostavljanja poŠta, ki Je namenjena Is Amerika v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, ■prejemamo denarne pošfljatvedo preklica le pod pogojem, DA SB VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENA1 NI BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, nastati za- mere j o le zamud* Mi jamčimo sa vaško denarno pošfljatov toliko fesa, da sa izplača na določeni na. slov. Istotako nam Jamčijo sanes-IJiva amerilkj banka, e katerimi smo sedaj v imt radi vojna in radi popolne sigurnosti pri pošt ljaaja denarja. Oen«: K 9 K t 0... .88 I 120.... 16.20 10.... 1JS0 j 130.... 17.56 15.... £20 j 140.... 18.90 20.... 2.85 j ICO________20.23 25.... 8.55 j 100________21.60 SO.... 420 j 170.... 2246 85.... ' 4.90 j 180.... 24.30 40.... &S5 j 190.... 25.65 45.... 6J25 j 200.... 27.00 50.... 5.90 j 250.... 33.75 65.... 7.50 | 300.... 40.50 «0.... 8.25 j 860.... 47.25 66.... 8.96 j 400.... 54.00 70.... 9.50 j 460.... 60.75 75.... 10.30 j 600.... 67.50 80.... 10.95 j 600.... 81.00 86.... 11.65 j 700.... 9US0 90.... 1230 j 800.... 108.00 100.... 13^0 j 900.... 12L80 U0.... 1485 | 1000.... 132.00 Ker sa adaj oene denarja sknraJ vsak dan menjajo^ smo primoraS nima* po najncvajšfh oenak te bomo Mi nakaaoraU po njih. — TOaslh se bo zgodilo, da dobi na. •kmdk kaj pa tadl kaj ^r- kJMnut • • vMMMs^ Himak Newyorska stavka železniških delavcev se je tekom zadnjih dni takole razvijala: Prevažalci vlačilnih čolnov so glasovali za stavko iz simpatije do newyorskih železničarjev. Ako bodo tudi ti zastavkali, bo dobil Morgan, ki je v ozadju že-lezi^ških magnatov, najhujši udarec. namreč, ker ne bo mogel prevažati munieije in potem nakladati na parnike, ki jo nato odpeljejo v Evropo. Še danes zvečer bodo zastavkali, ako ne bo župan Mitchel kake poti našel, po kateri bi se stavko preprečilo. Stavko je pa mogoče preprečiti le, ako se železniški magna-ti, med katerimi je Morgan glavna "živina", uklonijo stavkajočim železniškim delavcem. Tidewater Boatmen's Union, ki kontrolira ves prevoz premog, je imela včeraj zvečer posebno sejo, pri kateri so sklenili, da bodo še počakali, kaj bo naredil župan, toda, ako ne bo storil kaj v prilog delavcev, bodo zastavkali. Fitzgerald, organizator newyor-ških železničarjev, je včeraj naznanil, da je izračunal, da imajo new-yorske železnice, odkar je stavka že nad osem miljonov dolarjev škode.— Shonts, predsednik železnic, zanika, poleg tega pa še pristavlja, da so mu uradniki povedali, da imajo železnice še boljši busimiess kot prej. Najbolj brezdvoma trpe gledali- šča. Promet je kot običajno. Novi ministrski predsednik je prijatelj Venizelosa. — Grška bo o-stala baje nevtralna. London, Anglija, 17. septembra. Nikolaj Kalogeropoulos, svetovno-znani grški odvetnik in prijatelj bivšega ministrskega predsednika Venizelosa, je prevzel ponudbo za ministrsko predsedništvo, kot se poroča iz Aten. Napravil je že novi kabinet. Neko Reuterjevo poročilo se glasi, da so se novi ministri že zaprisegli in sicer potem ko je novi ministrski predsednik bil v posvetovanju z zavezniški diplomati. London, Anglija. 17. septembra. Novi ministrski predsednik, kot se poroča, občuduje Nemčijo in njene velikanske uspehe, toda se nikakor ne strinja z njenimi težnjami. Splošno mnenje je, da bo ostala Grška še nadalje 4'dobrodelno" nevtralna, ali z drugo besedo, da bo naklonjena zaveznikom. Aten , Grška, 17. septembra. — Jurij Streit, najbolj intimen svetovalec kralja konštantina, je dobil od Melasa, bivšega kraljevega privatnega tajnika, povabilo na dvoboj. Melas jc izgubjj svoje mesto, ker je očitno simpatiziral z Venizelo-som in je v odprtem pismu napadel Streita, da je on zakrivil, da ni Grška ubrala kake drage poti; da je on kriv, da je Grška v tako žalostnem položaju. Streit je bil zunajni minister, ko je izbruhnila vojna. Ruska zmaga pri Haliczu. — Baje so vjeli nad 3000 vojakov. — Vesti z raznih front. Petrograd, Rusija, 17. sept. — O dogodkih na zapadni fronti poroča ruski generalni štab: Južno od Brzezany, na desnem bregu Zlote Lipe, se vrše izvan-redno vroči boji. Na par mestih smo pognali sovražnika iz njegovih postojank in vjeli nad f>00 vojakov. Zaplenili smo tudi precej vojnega materijala Bitka, ki se jc vnela pri Nara-jovki, še ne bo tako kmalo končana. — Sovražnik je imel na tfcj fronti izvanredno velike izgube. Vjeli smo 3874 nemških vojakov, med katerimi se je nahajalo 34 čast nikov. Zaplenili smo nekaj topov in dvajset strojnih pušk. Berlin, Nemčija, 17. septembra. Ko so napadli Rusi čete generala Marwitza zapadno od Lutska, so imeli strahovite izgube. Mi smo nadalje odbili tudi vse napade severno od Stanislava. Južno od Pinska se bije vroča artilerijska bitka. Čete avstrijskega prestolonaslednika Karla Franc Jožefa se bore vzhodno od Narajovke. Dunaj, Avstrija, 17. septembra. Ob bojih pri Lutsku se poroča: Rusi pod poveljstvom generala Terstajnaskega so vprizorili splošen napad na naše čete pri Lutsku. Napada se je udeležilo tudi par nanovo organiziranih gardnih divizij. Pripoznati moramo, da je bil napad sila vroč, toda nam. ni veliko škodoval. Po preteku par ur se je začel sovražnik na celi črti umikati. Sin angleškega kralja ranjen. London, Anglija, 17. septembra. Drugi sin angleškega kralja princ Albert se je vrnil težko ranjen domov. Služil je pri mornarici. — Zdravniki pravijo, da njegova rana ne bo tako kmalo začel jena. Trgovina in Anglija. NIZOZEMSKI VLADNI ZASTOPNIK JE BIL PRI LANSINGU. — POROČILA KONZULA SKINNER-JA. — KAJ BO STORIL PREDSEDNIK WILSON? — ANGLIJA BO PLAČALA ŠKODO? Washington, D. C., 17. septembra. — V državnem departmentu sta imela včeraj državni tajnik Lansing in nizozemski vladni zastopnik Van Rappard posvetovanje, in sicer glede novih angleških ukrepov glede trgovine med Združenimi državami in Nizozemsko, kakor tudi Norveško, Švedsko in Dansko. Državni tajnik je nizozemskemu diplomatu povedal, da Združene države zelo pazijo na vse angleške korake, ki se tičejo trgovine. Angleško poslaništvo je pa državnemu departmentu pojasnilo, da ne dela Anglija nevtralnim državam nobene krivice. Anglija le prepoveduje uvažati v nevtralne države, ki imajo odprto pot v Nemčijo, več blaga kot se ga je uvažalo pred vojsko. Dne 11. spetembra je generalni konzul Skinner v Londonu sporočil državnemu departmentu da mu je angleška vlada naznanila, da ne bo ovirala onega ameriškega blaga, ki je bila že izdala tozadevno dovoljenje. Dalje pa pravi, da ne bo angleška vlada dajala več dovoljenj ameriškim eksporterjem do 1. oktobra, oziroma do preklica, in sicer to le za nekatero blago. Na listi je zdaj okoli petdeset vrst blaga, katerega se ne dovoljuje uvažati. Washington, D. C., 17. septembra. — Predsednik Wilson bo v kratkem času določil, kako pot bodo Zdru-žele države ubrale napram Angliji, ki je sklenila ovirati ameriško trgovino z nevtralnimi deželami. Državni department je poslal v Shadow Lawn, kjer se nahaja predsednik Wilson na počitnicah, vse podrobnosti, kakor tudi načrt, ki ga ima nizozemski vladni zastopnik, s katerim bi se po njegovem mnenju moglo protežirati nizozemske, kakor tudi ameriške trgovske pravice. Včeraj je poslal tajnik Lansing ameriškemu poslaništvu v London brzojavko, v kateri naroča, da se mu pošlje še vse tozadevne podrobnosti. Državni department se zaveda, da morejo imeti toza devne kontraverze med Združenimi državami in Anglijo zelo slabe posledice. Domneva se, da je Anglija še vedno na tistem stališču, ko pravi, da bo vso škodo, ki jo imajo Združene države tekom vojne, Anglija po vojni plačala. -o- London, Anglija^ 17. septembra. Zahodno boiišče. Vojni minister, ki se je ravnokar ** vrnil iz Francije, kjer se je mudil na fronti, pripoveduje o neki šali, FRANCOZI SO ZAVZELI ZOPET DVE VASI. — AN-ki so jo naredili Nemci wal*škim GLEŽI IN FRANCOZI SO VJELI 950 NEMŠKIH VO- vojakom. Pred walesko divizijo so JAKOV. — ZAVEZNIKI SO BAJE V ENEM MESCU S S^;1^,12™ OSEMINSEDEMDESET ZRAKOPLOVOV. čer se bo nekaj zgodilo,". Vsi vo- - jaki so mislilii,a da bodo Nemci London, Anglija, 17. septembra. — Francoske čete so bombardirali ali kaj slicnega. Ko zopet navalile na nemške postojanke. Zavzele so vasi Ver-je bila ura deset, se je pa na nem- mandovillers in Bernv S^tss^sE, usvoh :ie, bii?°™d ^^ ™ ^ V bar'. Wales i so jih pa s petjem . mecourtu, ki lezi na polpoti med gonomenjenim vasema, spremljali._I Okoli te vasi se boji še nadaljujejo. V današnjih operacU DENAR 8E LAHKO ODFOiLJE biI° yietih 700 nemških vojakov,, med njimi je bilo V STARO DOMOVINO TUDI PO itudl Petnajst častnikov. BREZŽIČNEM BRZOJAVK. J Tudi Angleži niso počivali. Napadali so nemške pozicije na severnem delu sommeske fronte in zavzeli Mouquet Cena kronam je ista kot pri na-' farmo, vadnih pošiljatvah; le sa naslov se i računa 65 centov za vsako besedo.' Najboljše je, da se nam pošlje $4 za vsak naslov; ako bo kaj preveč, j ali kaj premalo, bomo poslali na- j za j ali pa sporočili, da so nam ie dopošlje. Zdaj je mogoče podati le okrogle ivote, kot naprimer: K100,200, 300 itd. do K 10,000. Nemčija in submarini. Berlin, Nemčija, 18. septembra. Nemški submarini so od 3. do 11. septembra uničili šestindvajset trgovskih ladij, 26,222 ton, in sicer v Angleškem kanalu in na Atlan-tnku. To so bili namreč le sovražni parniki. Tako je danes naznanila Prek-morska porocevalna agencija. Poleg teh je bilo pa potopljenih še sedem nevtralnih, 10,669 ton, ki so vozili kontrabant v Francijo o-siroma v Anglijo. Poročilo nemške admiratitete. pa pravi, da so^iemški podmorski čolni uničili 126 sovra&ufc trgovskih (parnikov, 170,679 Um, m petintri-| deset nevtralnih parnikov, ki: so ' vtdtti iHtfbvbMi* Današnje angleško uradno poročilo se glasi, da so Nemci vprizorili hude protinapade, katere so pa vse uspešno odbili. Popolnoma jasno je, da Nemci nimajo več moči, da bi se mogli zoperstavljati francoskemu in angleškemu napredovanju. V zadnjih dneh so bili Nemci premagani v infan-, terijskih, artilerijskih, zračnih in drugih bojih. Zdaj angleška artilerija na vso moč obstreljuje dve Brezžične pošiljatve gredo vse'1^^ fronto v okraju Thiepval. Nemške postojanke v Nemčijo, od tam se pa pošljejo! so skoro čisto razbite. Niti najmanjšega dvoma ni, da bod<» denarne nakaznice po pošti na sad-j v kratkem navalili in jih zavzeli, kajti Nemci se ne bodo • udrfL A* t*Jm0gli braniti za taki™i zakopi. ke USZZSS . 1An^1fiL 80 v današnjih operacijah vjeli 250 nemških hitro za sedanje razmere. — Zgo-' voJak<>v; toraj so jih Angleži in Francozi skupno 950. di se pa kaj lahko, da poiOjatevj ^ Vojni urad, kakor tudi časnkarji, poroča, da so nem-traje tudi dalj časa in to. ako se ške izgube ogromne in da se ne morejo primerjati zavez-napravijo napake pri brezžičnem niškimi. Nemčija, 17. septembra. — Nemško uradno po- niter, .ko m ori.WotatanT f0^0 ^ <** 86 nadaljujejo. Pravi, da se vrše liudi ika. i položaj je pa skoro neizpremenjen. Kdor želi poslati na to način de-j Berlin, Nemčija, 17. septembra. — (Brezžično preko ir v staro domovino, mora n* Sayville.) — Pripoznana avtoriteta je izračunala, da so iiu^r« m ^S1«^ ^ Francozi tekom bojev v mesecu avgustu izgu- jbili oseminsedemdeset zrakoplovov, izmed katerih jih je Denar za bresBSne brzojavke po-' oseminštirideset padlo v nemške roke, drugi so pa padli n a šljite po poštnem Money Orderu zemljo, ki je se v sovražnih rokah. Mogoče so jih pa še več aU pa gotov denar v priporošanem izgubili Nemci so jih izgubili samo sedemnajst, pravi doti-pisarn, ne pa potom privatnih šo-jčno poročilo. M mi<■ ■ *m **m\T, I »lM>Ml1Ž^Vgnfii> 8p0milljajte 86 reveže GLAS NARODA. 18. SEPT. 191« rtUS NARODA" h (Slovanian Daily.) C*in»d and PsUbM tj tka ELOVENIC PUBUSHIHO CO (a corporation! FRANK SAESCB. LOUIS BEN'EDIK. flu« of Bu*4nr*a of tike and eddreeee* of tbore offiem: fC Cortland! Borough of Man- hattan, X«-w Tort City. X. T. fj celo leto velja list za Ameriko in Cans Jo .................... $300 Za I*4 Uti........1J0 Za celo l« to za meuto New York. . 4 GO Zm pul Uta ca mesto New T ark.. 200 Za Kvrofio za vso leto.......... 450 Za Kvr'.|»i za pol leta.......... 2Jw Za 1'vr^j-. za fWrt .......... 170 'GLJLS NAHODA" Izhaja ruak dan Izvactnšl nedelj »n pra mikov. -ti L A S NARODA* ("Vol«* of t be PenoW>**» Issued every day except Sunday and Holidays. SubwrlptiMi yearly $3.00. Advi-rti iwrnl on Dopisi trez podpisa In osebnosti se ne prloWujejo. Denar naj se btajrovoli pošiljati po — Money Order. Pri »premembl kraja na ročnikor prosimo. ds ne nam tudi prejšnje M-vsli&c naznani, da bitreje najdemo naslovnika. Dopisom in po& tja tram naredite ta naslov: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St.. New Tork City. TYlefon 4«S7 Cortlandt. Par misli. Vojna situacija v Evropi se ni vol i ko izpremenila. Armado so kol valovi, ki zadevajo drug v drugega in se zopet odbijajo. Nikjer posebnih uspehov, nikjer posebnih izgub. Zdi se, da so bojujoče se države začele zdaj kazati svojo slabost, ki postaja z vsakim dnem večja. Zaenkrat so oči vseh obrnjene na Balkan. Rumnnsk.1 se gotovo že kesa. ker h*' je dala pregovoriti od zaveznikov in se je umešala v vojno. — JloIjhC bi bilo zanjo, da bi ostala nevtralna in bi zasledovala politiko kot po drugi balkanski vojni. Tedaj je brez vsakega boja dobila ono, po femur je hrepenela. Transilvanska meja nT bila dobro zavarovana. ker je morala Avstrija razdeliti svoje sile in jih poslati na dve strani: — proti Italijanom in Kusora. V Transilvaniji so bili Rumuni kmalo zavzeii tudi par mest, toda napredovali niso veliko. Vso pozornost so morali obrniti nn jug ter se braniti pred Nemci in Bolgari, ki so vdrli v deželo ter zavzeli Tutrakan in Silistrijo. Bolgari in Nemci so preizkušeni vojaki. Načini bojevanja so jim znani do zadnje pičice, dolge borbe so jim sicer odvzele veliko vojakov, toda oni, ki so ostali, so utrujeni, in zmožni prenašati vse težave in napore. Rumuni ni dober vojak, že vsaj dozdaj se ni izkazal kot takega. Nemci prerokujejo, da bo zadela Rumunsko ista usoda kot je zadela Srbijo. — To ni vrjetno. Rus bo prisiljen to preprečiti, ker bi bila potemtakem njegova južna meja v nevarnosti. Grška še vedno omahuje in trpi. — Nevtralna je sicer, toda v gotovih ozirih bi bila zanjo vojna veliko boljša kot nevtralnost. — V vse ozirih je popoluoma odvisna od zaveznikov. To oni tudi dobro vedo, zato so so ji pa rekli, da ne dobi če se zdaj umeša v vojno, več tistih koncesij, katere so ji ponujali pred mescem. Zavezniška ofenziva na Balkanu bolj slabo napreduje. Najboljše se postavijo Srbi, ki tvorijo levo kri lo zavezniške fronte. Ta ubogi narod se bo čisto uni-čd. Vsi srbski vojaki, katerih ni pobralo nemško ofenzivno prodiranje in zavzetje Srbije, so v službi zaveznikov. Na svojo opustošeno zemljo se jih bo vrnilo po vojni morda le par tisoč. Kaj bo zaleglo par tisoč izmučenih in izčrpanih ljudi zemlji, ki bi potrebovala na miljone pridnih in vstrajnih rok? Italijani so se zopet začeli nekoliko gibati. Da so imeli velike izgube pri Gorici, je razvidno iz tega, ker so toliko čas* popivali — Zadnje dni so vrgli par bomb na A Trst in zavzeii nekaj krtin pri Gorici. To so torej tisti njihovi slavni uspehi, katerim se sami ne morejo dovolj na«"-ml it i. Avstrija hira in izrablja svoje zadnje sile. Od vseh strani je obdana s sovražniku Skoraj enake neprilike kot znuanji sovražniki, ji delajo Madžari. Ce je Ti«a zadovoljen z njenimi ukrepa ni zadovoljna opoiieija, če ae opozicija strinja žnjo, je Tisza proti njej. Na za pad ni fronti so NVmei doživeli morali en i poraz, ker niso zavzeli Verduna. Celo Rumunsko in še kaj druge ga povrhu bi lahko zavzeli z vojaki, ki so si razbili jrlavt- pred ver-dunsko trdnjavo. Niti Neme i niti Francozi ne morejo naprej. Bore se in krvavijo. Par milj zavzamejo, par milj izu-be. — To se ponavlja že mesce in mesce. O miru se ne sliši dosti. Morda se bodo res toliko časa boriii, da bodo pripolnoma izkrvaveli? Že zdaj se pa lahko reče, da bojujoči se ne bodo iineli nikakega dobička. — Izgub ne bo mogoče dolga desetletja ali pa sploh nikoli nadomestiti. Zottijev list je označil v svoji zadnji številki poštene Solvence s sledečimi besedami: spake gnjilih mozga n, lenuhi in postopači, kroš-njarji, lenuharski in pohajaški tovariši, jalovi frakarji, petolizci, politični sleparji, zabite buče itd. Rojaki, naročajte se na Zottijev list, rojaki, podpirajte to podjetje, ki vas obdaja s tako lepimi priimki! — • "Avstrijski Slovenec" v San Francisco naznanja, da ni identičen s Zottijevim "Avstrijskim Slovencem", avtorjem dopisa v zadnji številki Zottijevega lista. Dopisi. La Salle, HL — Vsaka sila do vremena, tako pravi že stari pregovor. Bil sem že trikrat tako srečen, da se je moje ime vporabljalo od nekaterih izzivačev iz La Salle in se bleščalo v javnosti v slov. časopisih, in sicer enkrat v dopisu lista Nar. Vrstnik pod psevdonimom (nepravim imenom) in enkrat. v ru v no i st em listu štev. 72 s podpisom "Delničarji" ter enkrat v glasilu S. N. P. J. šrt. 82, podpisano "Odbor" v obliki resolucij Slov. Doma. Da so kovači, kateri so osnovali te resolucije ter dopise, eni in isti zabavi j aei, je gotova stvar. Vsakemu poštenemu človeku poide potrpežljivost enkrat; vsled tega scan prim oran dati odgovor podlemu zaničevanju napram meni, osnovanam po le nekaterih sejilcih prepira, sicer bom kmalu največji hudodelec v očeh ljudstva. Naj bo resolucija spremenjena ali nespremenjena, zavržena ali nezavržena, če mislijo nekateri "gospodje" pri odboru Slov. Doma, da bodo imeli mene za tarčo, jim povem, da se jim bo to slabo obneslo. Med drugim je bilo pisano v resoluciji sledeče: "Ker se je pa dobilo med našimi Slovenci v La Salle nekaj napredku nasprotnih mož, kateri so iz osebnih koristi ali sebičnosti začeli ruvati proti tej blagi ideji z namenom uničiti družbo Slovenskega Doma" itd. in nato slede imena takozvanih voditeljev. Ker se zadeva že zopet tudi meaie tiče, evo odgovora: Kdor bo meni dokazal, da sem jaz direktno, vsled mojih osebnih koristi ali sebičnih namenov, karkoli storil v zvezi s Slov. Domom in sebe talko osebno okoristil, ali pa da sem iinel kakšon namen ali načrt se osebno okoristiti, če bi se isti zidal ali pa če bi se ne zidal, naj pride k meni s tozadevnimi tehtnimi dokazi in dobi nagrade $25. Glede mojega izstopa iz družbe naj pripomnim, da vsled tega tistim sejalcem prepira in nikomur pri družbi ničesar ne dolgujem. Imel sem netkoc delnico pri Central Life Insurance Co., katero sena pa iz gotovega vzroka' drugemu prodal, toda do danesj me še ni prišel nihoe od omenjene! družbe nadlegovati ali zaničevati zato, ker sem odstopil. Kavno ta-j ko tt&aj; če sem jaz videl, da ni' prave slo-g-e (vsled česar tudi ni j napredka), mi je bilo prosto izsto-j piti. Ako sem slutil, da se hoče narodu naprtiti preogromno bre me, pod katerim bo omahnil in' ker, ako nekateri lete v propast gmotno m moralno, ni nikjer za-j povedano, da moram tudi jaz žnjimi; zato mi je bila tudi prosta' pot odstopiti. Ko se pa bode pisala zgodovina i® mojo ime shrs- Yprtsa. Ar,-asu In druu: od. r>i~sel pod povejjsrvo princa Al-■-^rta iz W>irt«mberšjje. Vzhodni in jažru del. kjer j,* najvažnej^-verduntsk » bojišč*, j.- pa prt; »ki ,p«""'»na-IMnHk za poveljnika. ^ sai izru-d ?< trv-n :»riTM*^v je • breadvoroa vojak in :»ovi-Ijmk t | Tft&imi zzROŽBOsTmi. Kr»#ripriu.-\ !j*-rn j- v.- kak<>r ze?.. d »bro pr>-5 velj*-vaS. roj tako. da :uu ni o»o?N> vtisni;^ na » n>- - i .j.^ p >v. j »va-k«»t j-- t k«.n r.- vojne delo k nanogriini. med dragimi tudi t awrij^fciEi j. <** .ojia^iediii-ko»». k j'- park rat .j po*fcu-t»>i-i j— u.-r:t. - NtfvtrskL • •-:!«»- , ^ .-> »pouioiua Ii:<* i.:illj». o! / H"i/.!. -r i /a vojaškega p •v.-tjnika k j,- priij.- K r-i -rt :• i p i - A r. ki >:a = ž- tel ..m t»» vjne aekaj (»o kazat L ni"»lT- tu k>. ulnu Vil jen. *~:"J — i*i * »li- - < 'ji'.- Na;»a n<» br biS»» mrs iti. il.i t; trij.- ;.r .!.-i pr ; [ p iv-ljstva. ra i. NrkaK'»r ne. t»- nv*-T- zat«». k'-r prv" - - , j.r.-i-.-j »b»i>ri. da-i najin.;mi.,| Vs-.aL j-»veljniki. drugič pa zato. kr-r princu in ' celo prestolonasledniki. Hinden-burv. k^ j- ;r prj...., . v:;! oziroma pustil 7a poveljnike na za h o« 1 ni t n« »n t L. je <*otovo račun;; l lia njihov** kraljevske glave. Iliiid. . ; i; »i j,- tmislil, da je bolje, da p -Ta v t na ta o< i gov orna mesta t;»k.- 1.- • —-1. kateri- mi iraa vojak v-Č reš|H*kta ; vojaku - zdi pr:ne kot nekaka sveta stvar, nekaj vzvišenega, nekaj l»oij pO|»olneirii. za kate j,, tre-!.a. ee je tr.-b;:, umreti it-!. Hin-denburg je br«-zdv< :iiim na t . ra-ennal. . \ ^sliie.iju illt z.Lij k.ii* naenkrat pri eii zavezniki z v=o silo pritiskati na X»'mee j,a somme-m^ki vojak, ki nm je sveto v^-. kar diši po via dar^ki hiši. bori! kot besen. -an.o. da čutil Ti >voji bližini princa; njemu je vseeno. .V je ta bližina razdalje razdalja petih ali desetih milj. samo da ve. da je pod poveljstvom princa. To miio videli že pred Verdu-nom. Šti i. j,. >,-st mi—cev so s.» že Neme i, katerim je poveljeval prestolonaslednik Viljem, zaganjali trdnjave ki -dražijo Ver-1 ih. t...l.i m m^i v 'jaki niso nikdar izgubiti /. ipanja v >vojega princa -poveljnika, temveč so se bili kot besni z.-i :-.»ko stvar, ki ni bila pravzaprav po>d»ne vojaške vrednosti Vprašanje je. ;:ko bi s.-boriii lako dolgo. t.»Iik(» mesecev, ako bi bili vojaki pripravljeni ol» prieetku vsake bitke iti v boj, vedo/-. da irrej.. \ gotovo smrt. ako jim II" i»£ poveljeval print* Viljem, tetii\eč kak navaden general, o katere u še nikd.ir j>oprej -.lišcili t in^o. Navaden vojak, ki š-» ne zn.t trezno mi—i i t i. t.-mv-- besni «»d kega *■ trota", gre v 1» »j. eeprav meg:i navdušenja, ako zagleda t:.-j ve. da lie bo pri>el nazaj. HAZNAKXLO Ilf PEIPOEO-CELO. Cenjenim rojakom v Clevclam-du, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naj potovalni zastopnik _ "t 6 sto. je tiskan razglas, da naj kmetje odstranijo vsa strašila za vra-; ne s polja, ker se je dognalo, da >e vojn i vjetniki podažcjejfl teh strašil, ako slučajno kateri p.v begne. Pr»-obl»čejo .se namreč v ?i-ste obleke. I/ katerih r»arvjer»a" strašila. Romunski kralj j« izgubil delnic-1 Iz \f!Urijf se |H#roča. da je kaj-z«r Vilj-tu zapovedal zapleni? i tlelnice in vmlnostne {Kipirj*; m- munsfke«ra kraii.-t. ki jib in*a pri Berliner l>. u:-.-he l^iiik i;i j -{ kont«. I»eseUsehaft. iz Ruu:iinij-* pa poro -aj... da rumunsko časopisje ptše. «la iiaa nemški cesar v Rutnuniji svoje vr«-»iiit»stne papirje. Tor..j najbrže niinV Lr io-1 t k dv.-b ne bo ničesar izgubil; taki gospoda ni u kdar «>škodt»varia. | • * Namen angleške cenzure. David Lloyd George odločno zanika, da bi se Anglija posluževala ameriških trgovskih tajnosti London, Anglija. 16. septembra. Daviti Lloyd George je včeraj izdal sledečo uradno izjavo: I "V Združenih državah se trudijo nemški agent je. tla bi prepričali svet. tla se vlada njegovega Veličanstva poslužuje cenzure zato. da .dobi tem potom trotove informacije. | "Ti agent je, katerih zhtčinske ' metode so nam znane, so. kot izgleda. dosegli, da so ovrgli moje izjave, kljub temu. da je te stvari 'še pozneje Lord Robert Cecil, blo-kadni minister, natančno in po tlrobno pojasnil dne 2.*i. avgusta. I "Vsled tega naj še enkrat po-i navijam, da se vlada ne poslužuje [cenzure is. nobenih drugih namenov kot v vojne s vrhe. nikakor pa ne trgovske ali druge. "Naprimer, ako pronajdeino. da se kake ameriška tvnika. kateri je znnajni department tlal dovoljenje, da sme pošiljati blago v nevtralne države, ker je bilo tisto blago že preti vojno plačano, še nadalje potom kakih zvijač poslužuje tistega dovoljenja, mi enostavno .obvestimo zunajni department, da "tisto dovoljenje razveljavi. Odločim izjavljamo, tla ni ničesar drugega na stvari. Zagotavljamo vsakega, da so pošteni interesi in trgovske tajnosti ameriških i trgovcev v naših rokah tako varne. kakor tudi v rokah naših cenzorjev. kot pri ameriškem poštnem uradu". i i ; Trije prestolonasledniki. ! V Nemčiji so štiri vladajo«"-1 'družine in i/.mt-d teh štirih imajo tri svoje prestolonaslednike na zal i od nem bojišču. ' . Bavarski prestolonaslednik Rupert je. glasom poročil, vtulil nemško armado iz Metza. katera j« na lotaringijskem bojišču 21. avgusta. 1914, premagala Francoze. W • i rt emberšk i prest olona sled n i k Albert je v avgustu, 1014, vodii nemške čete ob reki Meuse. kje:-je Francoze 24. omenjenega mese-1 ca prisilil, da so se umaknili do Marne, kjer so pot mu Nemci doživeli usoden poraz. I Kronprine Viljem, ki bo. ako bo božja volja, prišel na pruski prestol, sicer še ni imel sreče, da bi i doživel kako veliko zmagoslavje, ' vendar je imel že zelo odgovorna in važna mesta; poveljeval je namreč že v Argonih, celo dvakrat, zdaj je pa poveljnik nemških čet, ki so se do nedavnega časa več kot pol leta za let o vale proti Verdunu. Ko je dobil von Hindenburg I vrhovno poveljstvo, .so nastale na zahodni fronti precejšnje izpre-membe. Ko je obiskal svoje armade v Franciji in Belgiji, je novi vojni poveljnik tevtonskih sil razdelil fronto na tri dele. Bavarski princ Rupert je dobil centralni del, skupno s som moškim boji-KČem. kar je zdaj vsekakor častno, toda zelo nevarno mesto. Severni del fronte, ki je izpostavljen le malenkostnim bojem, kjer so se pa prej bili hudi boji, kot naprimer stolne obresti ter pravijo, da bodo^ (ienar vrnile čez dve leti po kon-' "-am vojni. * Havre. Francija. 16. sr-ptembra.' Belgijsko finančno ministrstvo je izdalo danes sledečo izjavo, tika-joeo >e vojnega p-wsojila. katerega T»I araia» tHpj-tta Nant.hu Banka dati Nemčijir i •Glasom poročil, ki pr&a iz zanesljivih vin v. se je dognalo. tla srt bila porodila v nizozemskem easopisjo. da ne«Mke ohladi v BeJeiji prisilile banke, da so jiiu tlr.le posojila, resnična. Belgijska Narodna Banka ni edina, ki je bila tozadevno prizadeta. j Pruski koTui^arji v Br>islju so zahtevali, .la se jim u* tia samo 7oO.flOO.lH 10 frankov post»jila. kot je bilo skraja poroča no, temveč eelo 1 .tMN).iMiO.reds.tlnik mehiške t|e-!ejra:-ij,-. ki se je včeraj zopet sestala v hotelu Griswold z ameri-s'kimi olj;\ da se najprej pogovore, če ne bi bilo najboljše, da se takoj odpokliče Pershingovo ekspe-dieijo iz Mehike, kor. so njemu zdi, da je najbolj prav. Mogoče bi čete Združenih držav bolje napravile svoje ji lo k.-t Hi tru naše", je rekel, "toda vseeno hočemo, da gredo iz .Mehike. Mi smo mnenja, da ne bi smele nikdar hiti v Mehiki." Včeraj jo minister Calirera prvič spre j-1 ameriške časnikarje in je žnjimi razpravljal. Kckel je. da bi tudi Mehika la liko nastopila proti Združenim državam radi izgub mehiških življenj ob meji. toda natančnejše se ni hotel o tem izraziti, češ. da je najprej treba, (la se razpravlja o tem pri konferenci. Naj brž e se bo v najkrajšem času zgodilo, da bodo prišli "boys" iz Mehike domov, kajti minister t'abrera ameriške delegate zagotovil, da je prepričan, da so mehiške čete v stanu vzdrževati mir. To in ono. Dva prijatelja — "sovražnika". V "Manchester Guardian-u" dopisnikar s fronte poroča, da je nek nemški vojak spoznal, ko je bil od Angležev vjet, med angleškimi vojadci svojega -starega prijatelja. Nemec je pred vojno delal v nekem angleškem pristanišču, kjer je spoznal tega Angleža. Poznala sta se že več let pred vojno m bila vedno najboljša prijatelja. Malone pred vojno je šel pa Nemec v Nemčijo, nakar je prišlo do vojne in on je moral pod orožje proti Francozom in Angležem. ! Dopisnik pravi, da takega prizora hajbrže še ni bilo nikdar. On piše: "Nek nemški vjetnik je dalje asa. strmel v enega naših vojakov, nakar je Skočil proti njemu ter ga objel in mu stiskal roke kot največjemu prijatelju, ne da bi se zavedal, da je par ur prej še ležal v nemš*kem za kopu ter streljal na angleške vojake in -da bi lahko vstrelil svojega prijatelja. Ko ga je tudi angleški vojak spoznal, sta pa govorila o starih dobrih časih, si obujala spomine itd., dokler ga niso straže Odgnale, proti Angliji, -kjer bo v koncen-l tracijskem taboru ostal do konca vojne. Toraj dva dobra prijatelja sta si bil» "sovražnika" na ukaz o-j nib, ki vladajo 'po božji milosti\! i Strašila za vrane služijo v dobro ' vjetnikom v Nemčiji V s«fc«m majhnem neznftkem li- iel nikjer kakega sledu o veliki1 škod L Zvedel sem t ud L da so bili skoro vsi nemški poletu ki so jih opisovala nemška uradna porodila mornariškega š*aba. izmišljeni.' N. k švedski žumalisr mi je pravi'. da je vse te "polete" temeljito p ret skal in ravnotako našel, da so vsa nriiišba poročila doe*-la izmišljena. "Neke ja^iie. zvezdnate noči mi je nek neruski diploma:, član mornariškega urada, rekel: "Krasna noč Zr*ppeline_' Drn®n jutro seni čital v časopisju obšima poročila o polet ti treh nemških Zep-pelinov, ki so poleteli nad London. da so razbili več mostov j»r<— ko rek« Thame^. tako. -da je d -1 londonskega prometa vstavljen. 'Nekega drugega jutni sem čital. da so v Londonu vse ceste, ki vodijo v bolnit-eT zaprte prometu, ker po njih že cel večer in cel? noč bolnišrki vozovi prevažajo ranjence. ki so postali žrtve zadnjega poleta Zeppelinov. *"Polr-g omenjenih ti veh je pa nemška vlada izdala še veliko drugih bolj "natančnih" poročil o škodi, ki so jih povzročili nemški "poieti" nad London. Zdaj sVni se prepričal, da ni bilo v tistih poročilih veliko, skoro nič resnice." Tako piše časnikar, na katerega se je brezdvoma zanesti. Iz tega je zopet razvidno, kakšnih sredstev k« nemška vlada poslužuje, da more nadaljevati z vojno, da more še nadalje svoje ljudi držati na svojih vojkah. V javnost dr>je poročila o škodah, ki jo ima. sovražnik, o zmagali, ki jih dobiva nad sovražnik nm, samo z»i to, da slepi narod. Izjava grškega kralja. Grški kralj je izjavil, da ga ne ve že nobena obljuba. — Grki so pripravljeni, da se pridružijo zavez nikom. Dne 1. septembra se je štabni dopisnik Associated Press mudil pri grškem kralju Konstantinu in imel žnjim pogovor, ki sledi. Nemogočo je povedati, kje je bila ta brzojavka tako dolgo zadržana, mogoče jo je imel tako dolgo nemški ali pa francoski cenzor. Tatoi, Grška. 1. sept. (Preko Pariza. 16. sept.) — Kralj Konstantin je sprejel v svoji letni palači zastopnika Associated Press, in sicer takoj nato, ko se je dopisnik mudil pri angleškem vladnem zastopništvu. Kralj je govoril o se-dajni vojaški situaciji z največjo odkritosrčnostjo. Rekel je, da je Grška vsak čas pripravljena stopiti na stran zaveznikov, in to le, ako bo videla, da bo to v njeno korist. Kralj je odločno izjavil, da ga nobena obljuba ne veže, da ne bi smel stopiti v vojno na katerokoli stran. Rekel je. da ni gotovo, da bi -mogla Grška z gotovostjo pričakovati uspeha, ako se zdaj zaplete v vojno, kljub temu. zsrodovina poštena in popolna v arhivu Slov. Doma. Ni moj namen se s tem bahati (kakor imajo to navado nekateri takozvani ' veliki narodnjaki"), to navajam le v samo« "trambo. Da se mene ter druge označene ne želi videt i pod streho Slov. Doma, povem, da, kar so tiče zastran mene. nimam navade se nikomur usiljevati, ker imam še vedno odveč po vab U v razne poštene prostore, kjer se me z veseljem sprejme. Kar se tiče 'korespondence', omenjene v glasilu S. N. P. -T. v najnovejšem dopisu iz La Salle, pa skušam zadostiti božji postavi, katera pravi: "ljubi svojega bližnjega kakor samega s.-*bo", vsled tega tudi ne morem priporočati svojemu bliž-njenm nekaj, kar se mi ne zdi dobro. To vse naj zapiše v album tisti del "gentlemenov" pri Slov. Domu, kateri že leta in leta delajo prepir v naselbini, zdaj pri eni, zdaj pri drugi stvari. S tem sklepam enkrat za vselej, ker prepirati se ni moj namen, toda braniti svojo čast je pa dolžnost vsakega. Tisti pa, kateri bo tehtno dokazal, kakor omenjeno, naj pride pa kar po nagrado. — Mihael F. Kobal. (Opomba uredništva: Ta dopis smo priobčili v celoti, ker vsak človek se mora braniti napadov.) Cudahy, Wis. — Naj nekoliko sporočim čil ateljeju, .kako se imamo v tem mestu. Slovenci se pridno selijo sem, ker je boljše kot v velikih, mestih. Delavske razmere so povoljue, da, še nikdar poprej niso bile boljše. Razven v Cudahy klavnici, kjer se v poletnem času bolj slabo dela, so plače splošno okoli $2.25. Najboljša tovarna je Federal Rubber Co. Dalje imamo tudi velike strojarne, livarne itd. Toda meni tovarniško tlelo ne u-gaja vej* zavoljo zdravja. Še letos se hočem izseliti iz tega razcvita-jočega se mesta v Navlor, Mo., in se oprijet drugega dela, namreč kmetijstva, zlasti sadjarstva in vinarstva. Jaz sem bil že trikrat tam. kajti zemljo imam že sedem let kupljeno. Svet hi bil še lepši kot je pri nas na Štajerskem ali na Hrvatskem, ako bi bila zemlja očiščena, kajti tukaj je vsako mesto takoj za rabo, bodisi za vinograd, bodisi za kaj drugega. Za-toraj, ako hoče kdo farmo kupiti, naj se vpraša, če zna pridelat, kar zemlja rodi. Pridi pogledat tisto, kar je imel g. Frank Gram v oglasu. Jaz jamčim, da je vse, kar je povedal, resnica. Pozdrav vsem zavednim farmarjem v Missouri. A. Skrbiš. Nemške laži. S. S. MeCinre. ki je bil do nedavnega časa znan kot eden največjih zagovornikov Nemčije med ameriškimi časnikarji, ki ima pa to dobro lastnost, da ljubi resnico, se nahaja zdaj v Angliji in je ravnokar poslal v Združene države sledeče pomočilo: *' Najbolj sem bil presenečen, ko nisem našel nikjer nobenega znamenja velikanske škode, -ki jo povzročajo nemški Zeppelini v tej deželi kot se glase oziroma so se glasila nemška poročila. Jaz sem to stvar skozinskoz preiakal. Ko sem primerjal nemaka in angleška poročila glede teh. nemških poletov nad Anglijo in ko sem videl tudi kraje, kateri so y nemških poročilih opisani kot popolnoma razdejani vsled bomb, sem prišel takoj do prepričanja, da so angle-|ška poročila resnična, medtam ko :je z nemškimi ravno nasprotno. I "V mesecu, februarju, ko sem bil v Berlinu, sem bral nemška ' uradna poročila o zeppelinskih poletih nad Liverpool, Birkenhead 'in Manchester. Nemški m omari č-! ni štab je "natančno poročal" o 1 velikanski škodi, ki so jo Zeppeli-I ni povzročili v angleških prista-!niščih. tovarnah in vojaških napravah. Istotako je tudi nemško > poslaništvo v WaAingtonu izdajalo enaka poročila. "Lahko n je predstavljati, kako sem bil presenečen, (ko sem obiskal Omenjena mesta in nisem na-- • ' :1 --i - ■ mm*, c jmmia »»nil, kateri je pooblaičen pobirati naročnino na nai list, knjige in druge v naao strogo spadajoče posle ter izdajati pravoveljavne potrdila vsled česar ga rojakom naj-topleje priporočamo. Upravni št v o "Glas Naroda". DARUJTE PAR CENTOV SLO-VENSKIM TRPINOM V STARI _DOMOVINI! 1 dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in po-stavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila s bojišča in razne sli-ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo | 13,000! ~ Ta številka jasno govori, da ^ list »lo razširjen. aaobje Usta J* organizirano in spada ▼ strokovne unije. * • -V] > mas KaRoPX, ia. sept. 1916 ingislovanski Kalil. Jedmta g fnkarpocirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota Sedež v ELY MINNESOTA SLAVKI UEADNIX33 6KRM, 607 Ckencr Way oi Sotf S7, Pfsdsednik: 7. A. dock. Pa. Podpredsednik: ALOIS BAL ANT, Box 106. Peaji Avf^ Ohio. •lavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Mini. Plstajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Oola. VRHOVNI ZDRAvmM- MARTIN rVEO, 900 N. Chicago St., Joliet, HL NADZORNIH: ■yn EUNICE, 421 i—> 7th St., Calumet, MUt PE1EB ŠPEHAB, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KBŽIŠNIK, Route 2, Burley, Idah«. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAB, 308—6th St., Rock Springe, Wy* ft. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Waah. POMOŽNI ODBOR? JOSEPH MERTEL, od druitva cv. Cirila In Metoda, Itat, X, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od druitva «v. Srca Jezusa, Itev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, st., od druitva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn. Vd dopisi, tikajoči se uradnih sadev, kakor tudi denarni »oiiljstve, naj se poiiljajo na glavnega tajnika Jednota, tm pr-taibe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov |e n« bedi oziralo. Drnitveno glasilo: "S BAB NARODA" Zapisnik desete konvencije J. S. K. Jednote v Eveleth, Minnesota. Septembra 1915. Uradniki in delegat je J. S. K. .lednote so se zbrali v mestu Eveleth, Minu. v nedeljo zvečer, tine 10. septembra 1016, ob 7. uri, kjer so jili sprejela evelethska društva in spremila v mestni Auditorium, kjer je pozdravil vse navzoče mestni mayor pr. J. S. Saari. Po sprejemu so se podali delegati na svoja stanovanja, katera so jim odkazali odborniki društva Ime Jezusa štev. 2.3. J. S. K. .J. V ponedeljek zjutraj oh pol devetih so se zbrali delegat je v dvorani in skupno odkorakali v slovensko cerkev, kjer je darova i sv. mašo Rt v. A. Kastigar za žive in mrtve člane .lednote. Rev. F. LeKkovee je pa napravil ginljiv govor o pomenu zborovanj in sploh 0 potrebi organizacij za naše ljudstvo. PRVA SEJA. Po sv. maši so se podali dclegatje nazaj v dvorano kjer se je pričelo deseto glavno zborovanje, toeno ob 10. uri dopoldne. Po primernem nagovoru predsednika Jednote, pr. J. A. Germ-a. m je pri šlo na volitev poverilnega odbora, v katerega so bili izvoljeni sledeči: Rndolf Pertlan, John llenich, John Varoga, Matevž Zgone in John Prijatelj, na kar se jim izročili poverilni listi za pregled in odobritev, oziroma poročite v na zborovanje. Dnevni red se je določil: od osmih zjutraj do 12. ure opoldne in od pol dveh popoldne do pol (i. zvečer, če pa delegati porabijo kaj • asa za druge posle med tem časom, se ima ta čas nadomestiti čez uro, tako da se ne trati čas in denar po nepotrebnem. Zatem se je zaključila prva seja Jednotinega zborovanja ob 12. nri opoldne. DRUGA SEJA. Točno ob pol dveh popoldne je otvoril predsednik drugo sejo zborovanja. Poverilni odbor je poročal, da so vsi poročani delegati opravičeni do svojih prostorov, izvemši delegatov društva štev. 30, iz (Miisholm, Minnesota, ker se vsled lokalnih razmer ni moglo društvo odločiti kdo tla jih bode zastopal na zborovanju. Zadeva je bila pns||o/i>iia porotnemu odboru, a ta je poročal, tla mu je nemogoče rešiti zadevo, nakar so izročiii vso stvar konvenciji za rešitev. Konvencija je zaslišala vse prizadete stranke, namreč, John 1 .n nmth-a. Karo! Z gone-a, Anton Mahnct-a in Karol Pakiž-a. Po daljši debtii i se je zaključilo, tla konvencija voli dva delegata izmed t- ii štirih so ti štirje zadovoljni sprejeti rezultat konvencije, n*» kar so bili vsi štirje zadovoljni da voli konvencija dva delegata iz meti njih. Izvoljena sta bila John Larauth in Karol Zgonc. Nadalje poroča poverilni odbor, tla je tudi nekaj delegatov od društev, katera imajo glavne uradnike v svoji sredi, katere bi lahko izvolili kot delegate, kar pa niso pravila Jednote dovolj jasna v tem, potrdi konvencija vse delegate. Nato so bili izvoljeni sledeči delegati v začasne odbore za časa konvencije: Prizivni odbor: Dr. Joseph V. Grahek. Joseph Dremclj. Joseph Plautz, John P«. Smrekar in John Lamutli. Finančni odbor: F. G. Tassotti. Frank Skrabec, Frank Koehevar. Anton Oberstar in Andrej lin rt el j. Zapisnikarja: Leonard Slabodnik in Joseph A. Mertel. ki imajo delati svoja dela izven ur, da se tako prihrani čas na zborovanju. Za konvenenega predsednika jc bilo predlagano in potrjeno sledečih pet kandidatov: Mohor Mlodieh, Mihael Rovanshek, John Movern, Matt. Komp in John Primožich. iz med katerih je bil izvoljen delegat Mohor Mla dich za predsednika in Mihael Rovanshek za podpredsednika. Sledeči telegrami in pisma so bila prečitana in se vzeli na znanje: Pismo društva Sv. Jurija štev. 11, Leadville, Colo. Telegram Franka Schifrar. tajnika društva Sv. Barbare'ste v. 33, Trestle, Petina. Telegram Franka Belek-a, ustanovitelja društva Sv. Roka štev.1 ne vsebuje samo zopetno samostoj- J „ IMJu"2 l lll'l^« " n J,.!. 94, Wankegan, Illinois ' nost Srbije in Belgije, dalje Lota- MOZM (^111)8 V AVSlTIjl.! WllSOVI IK 8-|HH0 0610. Telegram Antona Terglay, predsednika tlrustva Sv. Petra <« rinjjije in Alzaeije. temveč tudi »o- ' Pavla štev. 15. Pueblo, Colo. Itovost za trajen mir, kakor tudi Telegram Frank Gregorke, člana društva Sv. Jožefa štev. f»3 'odpravo pruskega militarizma. Little Falls, New York. j "Vsi se zavedajo, da bo vojna o^k* Telegram Frank S. Taueher-a. konvenčne^a predsednika društva trajalo še dol^o. kajti Nemčija se r J" ,. . o.. t?__* ...... , I »a so bila tista poroeila res- - Sv. Barbare, Forest City. Pa. bo še lahko zoperstavljala vsem vo- • , ... , ^t , , , T^irv^-«^. * a i, , - . . • , t> t „__,„1. ... . , .„ . ... nn-na. je najbolj razvidno iz elan- Iz shadow Liwn, kje s, nahaja Telegram Antona Barbich-a. tajnika društva Sv. Petra in Pavla jaškim in ekonomičnim pritiskom. w- L. - . . , - , , -- t_i:inr__r_ .na. ki «ra je v mesecu avgustu pri- zdaj predsednik Wilson na p<"-it- Velikokrat je bilo poročano o Predsedniku je prav, da se repu-prrozni draginji, ki vlada v Avstro- bhkanci zaganjajo vanj radi postave za ose m urn o delo. štev. 66. Joliet. Illinois. , . ... . . - . . , ^^^MP Telegram Josepha J. Peshel-a. predsednika društva Sv. Cirila Angleška vojaška moč. ° L ♦ Arh*"er ^'tnng . n.eah. ;e ,»oroea da je W dson, ka- in Metoda štev. 1, Ely. Minnesota. Naim3 00 odstotkov vojaščin«1" k:itPrf*a, d* svetoval^ T>opol- Telegram Franka PavHeh-a, tajnika društva Sv. Alojzija štev, UT * '^T^ te polovice noma zadovoljen s tem da ffa re- io t ami** .zmoznin mo/. je \ angiesai armadi,Meta za dvakrat in se veekrat povi- piiblikanei nanadajn irle.ie posla- 1», J^orain. Ohio. 'to so iz An-lije, Walesa. SkotskeJ^ip. ve za oošiIjal raznim demokratičnim Govedina, zadnji konce....K :t.:!0 politikom. f^VI Svinjina ................K :?.60 Domneva se. da bo predsednik še K 1.S0 nadalje ;rnal to . sept. — toda iz Hrvatske se poro.-a. daj Državni department je dan. - naznanil. tla#jc «lt>bil od ameriškega jašniea. Vojaki so vsepovsod. Da j Konjsko meso. boljši ko-i. se more te velikanske armade za-J Moka ................. Najmanj d v a miljona ljudi je za-;^Ias|»» posljeniii pri izdelovanju muniej- je.-- Angleške žen>ke so izvrstne delavke Na stotisoče žen-on >.<- je zadnje dni posvetoval - svojimi svetovalei glede mož, katere namerava imenovati kot člane komisije, ki bo imela nalogo paziti kake posledice bo imela S-urna postava na delavce in na že-lezniee. ako bo potrebno, da ne železni-am dovoli, da povišajo prevozne .stroške. pridelek ni ravno sijajen. Dogajajo se veliki škandali, namreč, da različni kontraktorji goljufajo vlado in občine. Navaja, da so na Ogrskem zaprli tri take gospode, in sicer za eno. dve in tri leta. To je zelo značilno. — Take lopove zapro za eno ali dve leti. ako pa kaka uboga para nekoliko potoži. ali pa če kako preveč reče. je pa obdolžen " veleizdaje" in dobi za svoje besede vrv pod vrat! Bruselj bo kaznovan. Svoječasno je bilo poročano. da Bruselj ne bo kaznovan vsled nekih manifestacij, ko tje bilo svoječasno poročano. Zdaj je na zopet došlo neko poročilo. tla bo moralo mesti plačati kazen, in sieer .*250.000. in da poročilo. ki se je glasilo, da je kazen odpuščena, ni resnično. hmhmbT " poslanika na Japonskem in poslanika v Kusiji poročila, da >ta dali vladi Ru—.50 Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.85 Zgodovina e. in k. peipolka it. 17 s slikami —.50 Zgodba o poviianjn t—.30 Zgodovina slov. naroda S. zvezek —.40 Zlate jagode, ven. . .—JO Življenja trnjeva pot —JS0 OPOMBA: Naročilom jo priio tovini, pofttni nakaznici, aH pofttnl Življenje na a v str. dvoru ali .Smrt ccsarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meverlingn) —.75 Z slikami mesta New Yorka po :—J25 8PILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike —.20 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, sin indij- -skega kneza —.23 RAZGLEDNIC®: Newyorske m cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ^.03 ducat po .—.29 Album mesta New Torka a krasnimi slikami, mali r—.35 ZEMLJEVIDI: Združenih držav "»»ij —.10 veliki ■—^5 Astrijsko-Italijanska vojna mapa ,—.15 Balkanskih držav —.15 Evrope ,—.13 Evrope, vezan —.50 Vojna stenska mapa $1.50 Vojni atlas —.29 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kanaaa, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po —.25 Avstro-Ogrske mall —JO veliki vesan Celi svet t—J25 Velika stenska mapa U. R na drogi strani pa eeU svat $1.5$ Kti denarno vrednost, bodla! v go> k Poitnina je pri ves* Deteljica. 1 , * -i tfovela. Spisal Fr, S. Pmigar. , ""■'" i Konec. 1 Poldne je odzvonilo, potem so ] pa zapeli vsi zvonovi počasi in o-L točno, zapeli Pečarju mrtvaškoj j pesem. Hugon jo razlagal tovari ' sem a, ki sta prišla iz pisarne, ka- ' ko je umrl Pečar. Njegovo pripo- ' vedovanje pa ni bilo tisto navadno živahno, urejeno pripovedova- { nje. Lice mu j^ bilo prestrašeno, [ glas se mu jo nekoliko tresel, ko 1 je pripovedoval o nesrečni, žalost- 1 ni Ju tki. To je prevzelo tudi Ka-j* rola in Pavla; malobesedni .so se- ' deli pri mizi. Veseli niso mogli hi- ^ ti; kako neki T Za nekaj časa prične zopet dr,H Rus: Is 41 Se nekaj se je danes odločilo,'' o čemer sinoči šo sanjali nismo,•l< česar vidva ne uganeta!" j' "Povej; kdo hi uganil?" sili 1 mirno Karol, ki je podpiral glavo j s komolcem ter gledal Ilugona v'-s obraz. jo "Par trenutkov pred smrtjo r sem se vpričo dok an a zaročil z i Julko." | j Kratek zvok, ki je kazal, da sta 1. se oba začudila, razlegal se je po li sobi. Dolence in Cekan sta se nagnila o ob mizi naprej, a zopet se našlo-1 <1 nila nazaj, sklenila roki in hkrati ti ponovila : "Hugon?!" J j' Ifngou je povedal vse, povedal a skoro natančneje, kot se je dogo-' v dilo.. Končal je s stavkom: "Kako je prišlo, sam ne vem. li Ali to pa veni, da mi ni žal, ter si upam. da mi ne bo!" si Dr, Dolenec je čestital HngcnraJ si Pristav Karo! je vstal od mize,1 ii poiskal nemo list črnega papirja,! sedel zopet k mizi ter začel list k rezljati in krožiti. Dolence, je mnl-jij čal. Ilugon pa hodil po sobi gori iti doli, zatopljen v najnasprot-1 f< nejša čustva radosti in žalosti. tr "Iluiron", prične resno Karol, n "izpolnil si zadnjo voljo vrlega u moža. Ta ti bodi sveta! List dote- k Ijiee je si-er usahnil. Ali ni ga po-j rušila norost, ampa'k ljubezen in',-M človekoljubje." j n Ivurol je končal slovesno svojo fJ sodbo, i/ črnega papirja mu je iz-|„( rastlo srčasto pero, s katerim j'* ,, še tisti veči-r prevlekel en li-t Det:'Ijiee". , o< XVIIL Par mesecev |>o Peča rje v i smrti (j je minulo. Dan se je podaljšal. Sneg se je n umaknil jnyn in solnčnim žar-J kom. Prvi zvončki so ž«' zvončka! i pozdrav bližajoči .se pomladi. Izredno gorak je bil tistega leta me-, sei* sušeč. Ob nedeljah jo vse bi-j^ 1 • -1«» na izprehode; vsak je hotel ^ čim preje pinl milim nHioiii dihati gorki zrak. (lostilne bile praz-j . . . . z; ne, pozimi tako cenjene pcei za-J jMtšČene. j Tudi naši znanci so šli skupno!' v Mnhovnik, bližnjo vas v gostilno "Pri jelki". Sporočili so prejšnji dan krčmarju, da jim prinra- ^ vi večerjo. Odkar je umrl Pečar, od tedaj ^ je imela Julka edino uteho ob strani zdravnikovi, pri Adeliei in I >! , v i rs pa na grobu dobrega očeta, čigar gomilo sta a Adelico pogosto ob- , iskaivali in hodili kropit. Gospa kontrolor jeva je ljubila Julko ter « vso vnemo skrl»cla za osirotelo deklico. Bila ji je vse, bila ji jei'" druga mati. Ker .Julka doma l»ar ni mogla atrpeti, bivala je večina či jiri Rovanovih, nazadnje s«11 je kar ni preselila k Adeliei in tam stano-vala. Doma je pa vodila gospodarstvo in gospodinjstvo zvesta in k zvedena kuharica, ki je služila že »n dvajset let pri Pečarjevih. Oil te- k •daj je tudi dr. Ii,us pogosto zaha- zi jal k Rovanovim. Saj se je tam vi edino lahko shajal s svojo zaro- vi cen ko. S seboj je vabil prijatelja. Toda pristav Karol IVkati se mu je. odločno uprl, dr. Pavel Dole- ni nec je pa Sel večkrat žnjim. Tam p je ta gledal in občudoval opravo s a*i je dr. Dolenec pogosto za- vi bajal * Rnsom k Rovanovim, ven- " dar se je Adclice nekako ogibal, vl Občeval je s kontrolorjem, z go-'m »po, včasih »e pa mnogo zabaval vi z ljubeznivim i malimi otroki, ka-gi Jterim je reirhio doeaaal kdadičice, te V Mahovniku je bila toraj tisto popoldne zbrana družba. Gorko solnce, sveži zra!k, dobra večerja in še boljše vino jih jc razvnelo, da so bili zares veseLi. < 'elo .Tulka je že toliko prebolela hudi udarec, da se je prisrčno smejala in radovala ob strani zdravnikovi, v | čigar srce jc prelil a vso ljnbezen, j ljubezen in otroško spoštovanje, t katero je gojila do rajnega očeta. , pa Ves čisti prvi plamen ljubezni mlade neveste. ' Zabava je bila navadna, vsakdanja. kot se povsod i zabava taka 1 družba. Besede, dotipi prše v zrak 1 Lil zas-ineje se eelo omizje, ali hi- ' tro preskoči na drug pogovor, ka- Iterega zopet prav tako naglo ob- 1 l • i 'ravna in vrže v koš. Ali zabava je bila kljub temu prijazna, živahna. 1 [Bila je to tista dobrodejna zaba- ^ Iva, pri kateri ni treba napeto mi- * isliti. ali vendar je duh vedno de- I laven in prav vsled tega se od po- '* ;čije, da človek po zabavi mirno \ jrpi in mora drugo jutro priznati: -1 Dobro smo se imeli. Ostala družba ni zapazila, da soj1 se ukradli od mize trije člani k 1 okrogli mizici iri začeli metali ta-j1 rok. Profesor Komar, komisar in^ pristav Kote k so bili trdno uver-'* jeni, da bi se zemlja ne vitel a da-' lje. ako minul nedeljo popoldan brez taroka. j1 w I » Dokaj časa j.* že gorela luč, ko opozori prva gospa kontrolor jeva, t da Ik> treba domov. Seveda jc od R tedaj minula še cela ura. predno v je bil izpit čaj, poravnan račun, adjunktov pagat-ultimo ujet in t vsi pripravljeni na odhod. j Noč je bila jasna, a mrzla. Maj-' line lužice, katere je podnevu , solnce otajalo, so zamrznile m sej skrile pod led, ki je bil gladek kot' s steklo; v njem so odsevale zvezde'• in luna. Gospodje so podali damam roke. Julko je vedel zdravnik, Ade-!iea se je lirdahko prijela Dolen- j čeve roke. prav zadnja sta šla pro- j, fesor Komar in pristav Kotek. ka-'s teri je še vedno tuhtal in se jezil S; na profesorja, ker mu je pagata j. ujel. dasi je imel trinajst taro-'z kov. |t; Adelica in Dolenec sta šla iz po- n čet ka tiho. Bil je za oba tisti tre- ii nutr 11 j} tudi pretrgan jez, in kmalu sla pustila nesrečno luno in zvezde na nebu ter govorila bolj '' zanimive stvari. j-*1 "Ali vas še boli noga. gospod doktor?" * *"\e, gospica. čisto nič." ' Tako sem se bala za vas." ' Ni bilo v redno. Adelica. To je j1 bila malenkost." j* 11 "Ni bila malenkost, ne! Rešili ste nas, in tega nikdar ne poza-' bira. Ali nekaj, dovolite, vas mo-jS] ram vprašati: Zakaj ste hudi na- me?" Adelica ga je nekoliko po- gledala v obraz, a hitro p obesil a »či. |Xl .... . n Adelica, saj m res!" Zakaj bi i bil hud?" jv Dolence je čutil, da nima prav h čiste vesti, katera mu je očitala d neutemeljeno osornost in skoro'^ nevljudno vedenje do Adclice. '"Nikar ne tajite! Gotovo me je'z' kdo poernil. Tako mi je bilo hudo,' in verujte mi, da sem večkrat jo-1,* kala in Boga prosila, da bi spo-'^ znali in me ne sodili krivo. Vse s< vem. kaj so govorili zaradi tistega n večera, da so me imenovali hi-'j-; navko..." |n V srcu Dolenca se je vzbudil črt U nad hudobnimi jeziki. Torej toj prisrčno dete, -katero je on žalil p a prezira njem, katero je po ne- si dolžnem trpelo radi obrekljivih'ti ljudi, to zlato bitje toraj njega ni s< sovražilo, ampak molilo jc zanj in d za njegovo srečo. Zopet se nm jc'n zdelo, da stopa ob njem tisti an-'p pelček od Alaklavževega večera' n ta ko rahlo, da se ne dotika tal, da j T; plava žnjim in ga ogrinja z mehko n perutnico. P ros«-če je govoril Ade-' E Irci: "Odpustite, Ada! Zaradi me-|lf ne ste trpeli. Verujte mi, da vas v *rce ni nikoli preziralo, ampak s< spoštovalo in — zelo, zelo spošto-1 k valo." Skoraj mu je ušla beseda'd "ljubilo"! "Oe sem se vedel ne-1 vljudno, delal sem to po sili, umet-, no. Po vzroku ne vprašajte! Po-1 v vem vam samo to, da me je do te- žj ara privedla bridka izkušnja, v ka- g teri aem izgubil vero v ženstvo." ri "Mataa je to tudi rekla. Poznala vas je; ah. naša mama vidi menda vsatkomur v srce. Ali rekla je tudi, da ni prav, če po enem slučaju sodimo in obsojamo ves svet." ; "Adelica, odkritosrčno vam povem, da sem tudi jaz zavrgel to sodbo. Izpodbilo mi jo je vaše srečno domače ognjišče." "Toraj ne bedete več hudi name?" Adelica je uprla odkritosrčno oko. katero se je radostno -svetilo, Dolencu v obraz, roko je j nekoliko tesneje oklenila krog { njegove ro>ke, kakor bi hotela pre- , prečiti neugoden odgovor. j " Adelica, nikdar nisem bil hud, , nisem in ne bom, ker ne morem s biti. Verjemite mi. da vas imam J rad. tako rad kot. Hugon Julko. s Jn vi? Ali bi mogli mene imeti ta- 4 ko radi kakor Julka Hugona?" 2 Dr. Dolenec je čuti'., kako ma sili kri v glavo, kako nemirno ] nt ripa srce. Skoraj se jo zbal svo-L jfga vprašanja. t Ada mu ni odgovorila. V odgo- j vor ga je samo pogledala in medel žarek srebrne lune j? videl v j njenih očeh skrivnostno roso. Spu-jj, stila je potem njegovo roko. na-J ] gnila se proti Dolencu in pošepe- < tala : "Tudi. gospod doktor!" Na-'( to je pa odbrzela za mamo, kalc-'r rc so je tesno oklenila in ji priče-j j la nekaj pripovedovati, kar si je s potema iz mislila. |2 Dolenec se jc pridružil profe- s sorju in Koteku ter do doma po-' „ magal reševati težavni problem,'j, kniko «e mora igrati s trinajstimi ^ taroki, da pagata ne ujamejo. |v Ko so si na trgu segali v roke.J podala sta si tudi Adela in Dolc-I * nec roki; a nista jih dala rahlo,' mrzlo, iz gole dvorljivosti, stisnila'^ sta si jih. stisnila drugič v svo-1' , . ° ior ]em življenju. e n xix. ;; V enem letu s*1 v malem pokra- ■ jinskem mestu izpremeni bore malo. Tako jc bilo tudi v našem nie-Rtr-cu. Otroci so se prav tako dr-'J.' sa li na za mestnem tolmunu kot't] lani pozimi, meščani so k va rt ali . . li zopet po krajcarju brez 'počnov', taisti gosti so se zbirali po gostil- :iah, ženske prav tako opravljale J< in obirale ljudi — vse 'kakor lani. " Samo nekaj je hilo drugače. Pe-| '•arjeva lirsa jo kazala drugačno lice. Nad vrati ni bilo več stmž- iiic in tistega očrnelega leva. ki je vabil \judi v gostilno. Na levi in na d«»sni stran: vrat sta se 1 ^ «kctala dva napisa z zlatimi črka-1*1 mi na črnem steklu: j Levi napis se jc glasil: j Dr. PAVEL DOLENEC, I odvetnik. 11 Desni: i11 Dr. HTTGON RTS, 'l1 universe medicina? doctor. j11 Pred vrati si videl vsak dan mo- k vzornih in srečnih zakonskih! lvojieah. Ko so sedele gospa no-!v tarjeva in komisarjeva in pl. Iva- n lovičeva pri popoldanski kavi. J* ■iklenile in prisodile so tako, da s< vlada v Pečarjevi hiši najlepši red n in najlepša si-cra ter so za vršile'*? dolgotrajno razpravo z občnim iz-rekom: "Ali smo neumne, da si n iame grenimo življenje in rušimo zakonski mir!" js' V dnigem nadstropju pri Pe- v i-arjevih je bila posebna sobica.1 s1 Skozi okno je svetilo jutranje >olnce, z vrta se je slišal vrišč se- n nic m vrabcev. Solnčni žarki so v razsvetljevali sobo in gledali čed-' no postelj, majhno mizo, par sto- k lov in omaro. |b Nad posteljo je visela majhna k podoba Križanega. slikana na S1 steklo. Okvir in slika, vse je bilo d Lako preprosto in neumetniško, da <1 >e dobi za par beliče v boljša po-' hrba. In vendar je to sliko čislal s1 ljen gospodar nadvse: bila je last P fiokojne matere. Pod to sliko je u- n mrla pod njo trpela, vanjo se ozi- k rala v težavah in bridkostih. Na j« nasprotni steni je visela diploma t< Oeteljice. Srednje pero je bilo ze- si eno, stranski percsci sta bili pre-vlečeni s črnim papirjem. Ta t Hi a si iobiea je bil miren dom tretjega S] konservativnega lista Deteljice — v doktorja Karola dekana. (n Kadar je ta s postelje gledal 1'deteljico", zdelo se mu je milo a v duši, ko je zrl tista črti a made- d čil na podobi. Zašumela mu je po n glavi tolikrat peta "Ženska le va- li a nas". Ali otreaei se je takib n - _ G&A3 NAKOPA, 18. SEPT. 1916 misli hote nehote moral priznali ti: Še je dosti evetja v ženskem a svetu, katero ni poparjeno od sla-n ne; še imamo blagih mater in •s vzornih hčerk, ki so in bodo hla gosi o v domačega ognjišča. m mm-- 0 Avstrijski cesar. Starim, nepoboljšljivim Avstri-n jakom, ki ne razločujejo pravega e in nepravega, katerim se ne da * dopovedati nobena stvar, ki še vedno svojo trdijo, kljub temu, da ima človek prav. še vedno kri za- ' valovi po žilah, kadar vidijo kako 1 sliko starega Franca. Jožefa, ali 1 pa če berejo o njem kako lepo • stvar; tako navdušenje jih prime, - da bi še tisti trenutek prelil i zanj zadnjo kapljo krvi. 1 Gotovo jih bo tudi zdaj zauima-) lo, kako se kaj godi staremu cesarju. ki vlada po božji volji že toliko desetletij svoje udane ali boljše slepe in nerazsodne narode. V berlinskem listu 4'Die Hili'e" j je dopis nekega korespondenta, "I ki je imel čast videti veličanstvo, "j Dopisnik pravi, da je cesar pri "jdobrem zdravju in. kljub temu, "ida jc r^Ino "informiran" o voj-" j ri i h dogodk ih, je vseeno dodobra "! prepričan, da bo zmaga avstrij- * ska. On vstane še vedno ob štirih J zjutraj, nakar-dobi vsa 'poročila' "j s front, se sestane z generali in ".ministri ter se žnjimi "posvetu-; je". On zelc rad posluša, kako se 1 bijejo njegovi podaniki za njego-Jvo državo in svojo domovino. | Korespondent nravi: j "Nekako opoldne gre navadno , na kratek izprehod po parku v j Sch'iabrunnu; na teh izprehodih iga vedno spremlja eden članov njegovega privatnega štaba. S te mi gospo*1i govori cesar Je o vojni. včasih kako glasno dokazuje in za vrač nje svojega spremljevalca, da postanejo celo vrtnarji v i parku nervozni vsled velike jeze , starega vladarja. Vsakih sto metrov se vstavi ter maha z rokami in s palico po pesku zemljevide riše. tar je, izkusil jo vse, menda le ■ krvi ni še nikoli prelival za kate-,a rega drugega dobrobit in pomanj-a kanje še ni trpel, čeprav je bila v j e deželi vojna, lakota, potres, povo-| a denj in druge šibe. ki jih pošlje ona višja moč nad uboge zemljane 0 'kronanih glav. j ti Nekateri ga zagovarjajo, da je r, tako star, da že nič ne ve, za kaj gre, kaj se godi itd. Ako je to re*, j j kar piše oni berlinski časnikar,, potem ni še na tako slabih nogah L_ in tudi njegov razum ni v poseb-' i. no slabem stanju. Zemljevide riše e po pesku, z generali in ministri se 1 [i sestaja in posvetuje ter razpravlja ?> in crde dneve premišljuje o vojni. *] ' o zmagah in kako se njegovi ljnd-! je tolčejo za njegovo državo. j i. Lahko bi rekli, da je v njem ne- 1 ■i kai plemenitega, ako bi poskušal j i, olajševati gorje svojim narodom.» j. Ako bi ga poskušal olajševati, bi a za to cel svet vedel, kajti to bi bi- ' j. la najboljša reklama zanj, ki bi i ii delala ljudi še bolj pohlevne ■ ' baeke. j" 1 Plemenito bi bilo njegovo srce. 4 • ako ne bi mislil na velikanske 6 zmage, na večjo slavo in mogoč-' - nost njegove države, temveč, da bi to naj \ < čje gorje, ki je prišlo1 kdaj nad svet, napolnilo njegovo > srce s t k t» tugo. da bi prenehalo , _________1 i' —------ , t LISTNICA UREDNIŠTVA. ! i A. P., Columbus, Ohio. — Av-|: - stro-ogrska zastava je rdeča-be I a j: rdeea: avstrijska državna je črna-i' r .. ' j ^ rinena; avstrijska dvorna je pa| . n leče-beta. \ i NAŠI ZASTOPNIKI. ' » < kateri bo pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" ln knjige, ka - kor tudi za vse druge v naSo stroko 1 - spadajoče posle. ; Jenny Lind, Ark. la skollea: MUiael Clrar. San Francisco, Cat: Jakob LovHn. 1 Denver. Colo.: Frank Skrabec. i Lead v tile, Colo.: Jerry Jamnlk. J Pueblo, Colo.: Peter Cul Ig, Frank 1 a Janesh in John Gena. Salida, Colo, in okolica: Louis Ga- , • stello. > Clinton. Ind.: 1-a ni be rt Bolskar. Indianapolis, Ind.: Atola Rud man. Woodward, la. in okolica: Luka« 1 . Podbregar. , Aurora, 11L: Jernej R. VerbUL 1 Chicago. Ill: Frank Ju rjoveč. Depne. IIL: Dan. Badovlnac. i Joliet, HL: Frank l^uricb. John Za > . letel ln Frank Bambich. ] La Salle. 11L: klat. Komp. Nokomis. IIL in okolica: Math. Qal shek. So. Chicago. IIL: Frank Cerno l Springfield. IIL: Matija Rarborlt , Cberokee. Kan s.: Frank Bežlsaik. Oglesby, IIL: Matt. Ilribernlk. Waukegan, IIL in okolica: Fr. Pet- t 1 kovček in Math. Ogrln. Columbus, Kam.: Joe Kitafelc. | 1 Franklin, Kans.: Frank Leskovec. j Frontenac, Kans. ln okolica: Frank < Kernc ln Rok Finn. Kansas City, Kans.: Peter Schneller < MineraL Kans.: Jobn Stale. | Ringo. Kans.: Mike PenclL Kitzmiller, M«L ln okolica: Frank J Vodoplrec. Calumet, Mick. In okolica: Pave' i 1 Shaltz, M. F. Kobo ln Martin Rade. Manistique, Mich. In okolica: Frani • Kotzlan So. Range, Mich. In okolica: M. O ' Llkovtch. ; Chlshobn, Minn.: K. Zgonc ln JakoT < 1 Petri ch. 1 Duluth, Minn.: Joseph Sharabon. 1 Ely, Minn, in okolics: Ivan Gouie \ . Joe. J. Peshel In Louis M. Perudek. Eveleth, Minn.: Jurij KoCae. Gilbert, Minn in okolica: L VesoL ffibbing, Minn.: Ivan PouSe. > Kitzvilic. Miss, la okolica: Joe Ada l mlch. Nash wank. Minn.: Geo. Msurln. New Duluttk, Minn.: John Jerina. Firginia, Minn.: Frank Hrovmttcb St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Klein, MonL: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urftch. Red Lodge, Moat.: Joseph JeraJ. I Ronndnp, Bleat.: Tonal Paulln. Gowned^ N. Y.: Karl SternUa. . Little Falh. N. ¥.: Frank Gregorks Barberton. O. in oko&ca: Math Krs . mar. Bridgeport, O.: Frank HoCerar. Cellinwooa. O.: Math. 81apolk. ' Cleveland. Ohio: Flank Sakser, J • Marinčič, Chaa. Karllnger, Jakob Ree ' nlk. John Prostor ln Frank Meh. Lorain, O. la okolica: J. Knmfio b . Louis Balant. Noes, Ohio: Frank Kogorfek. 1 Youngstown, O.: Ant. Klkelj. Oregon City. Oreg.: M. Justin. Allegbeay, Pa.: M. Klarleh. Infcilfrri Fa.: Frank Jakla. Ptssenier. Pa.: Louis Hribar. IHhMiiIi, Fa: Iran Germ. BridgeriHe, Fa.: Rndolf Pleterftek. i* Bnrdiae. Pa. la shsHra: John Dens riitr- fl J Canun^ing, Pa.: John Koklleh, J I Cscll. Pa. hi okolica: MlkO Kotevaa ! Csafsngh, Ph.: Iran Pajk In Fid CteHn Ph.: Aatoa Jectea. J Bronghton, Pa. in okolica: ▲ Dem-e Isr. 1 Darragh. Pa.: Dragutln Slavic. : Donle, Pa. in okolica: Joseph Sabor. 1 Export, Pa.: Frank Trebets. >, Forest City. Pa.: K. Zalar ln Frank .'Leben in Math. Kamin. I FarelL Pa.: Anton Vslentlnčlt Greensburg, Pa. In okoUca: Frank '} Novak. Irrin, Pa. in okolica: Fr. DemSar. J Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja to f John Polanc. I Luzerne, Pa. In okoUca: An'on O . 'šolnik. ! 'j Meadow Lands, Pa.: Georg SehutL* 1 j Moon Run, Pa.: Frank Maček. , Pittsburgh. Pa. in okoUca: Z. Jaksbe. 1 1 L Podvasnik. I. Magister In D. R. Ja- 1 I koblch. j Sooth BetUcbem, Pa.: Jernej Ko j prlvSek. Steelton, Pa.: Anton Hren. ' Unity Sta, Pa.: Joseph SkertJ. j West Newton. Fa.: Josip Jovan. j WHlock, Pa.: Fr. Seme to J. Peter net. 1 Tooele. Utah: Anton Palčič. WInterquarters, Utah: L. Blailch. Black Diamond, Wash.: G. J. Po > renta. 1 Davis, W. Va. In okoUca: J. Broslch. I Thoetts, W. Va. in okoUca: Frank Kocljan in A. Korenehan. Kenosha, Wis.: Aleksander P^xdtT j Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik ln • 'Aug. Collander. ' Sheboygan, Wis.: Heronlm Svetlin to 1 Martin Kos in John Stampfel. I West A Ilia. Wis.: Frank Skok. Beck Springs, Wye.: A. Justin. Val } »teifon in Valentin Marrtna —--------; 1 BRAT, POMAGAJ TRPEČEMU z ! BRATU I KAJ PRIPOROČA ! GOSPA ILIJA RADIČ i VSAKI MATERI?^ c j H. II. von Sehliek, slav n oznani i »naravni zdravnik in tovarnar Hol. \ j garskega Krvnega taja, kateri jt: k ,s stoinstotisoč bolnimi v stani /vej/i in dobita »m! onih, katerim j. j j Bolgarski Krvni Ca j vrnil zdrav -je, cele kupe zahvalnih pisem, naša rojakinja gospa Ilija Ii;isobra za delo. Za -ve/,, pivo in dober prigrizek bo skrbel odbor. Opomba: i lanom omenjenega društva priporočam, da se Vsi Inez i'j* ne udeleže ker glede podpore vito v>i enaki in zato bodimo tudi enaki \ pom >"• našim vpokojeniiu s'»bral«»111. ki niso več sposobni za delo. -losip Olcvač, tajnik. _(18-19—i)) POZOR! POZOR! tlospodarji. varujte se pred rojak.-m Antonom Bajc-eiu! Do pe-tega leta jc bil na Studeneiu pri Postojni iji pozneje pa v Cirkuici na Notianjskem. Tukaj biva \>v\-biižno šest let. Pri meni .jc bil na brani dva meseca in .">. septembra .)" svoj zaslužek tej* jo !le- znano kani popihal, ne d;t bi poravnal svoj dolg za hrano in stan. Meni je odnesel -<{«» in druge je pa tudi opeharil za približno tako svoto. Omenjeni je majhne postave in prav zirovoren. pozna se ga 'al,ko po rkniškem izg<»varjanju 111 j - jako priliznjen. l;aha se rad. koliko ima denarja in dela se pa boji. ( e kdo ve. naj mi javi nje-Lr >\ na- ov. Kojakom pa svetujem, da -< čuvajo, da jih ravno-tako i j e nasamari ka'kor je nas tukaj v < 'anonsbnrgu. Joseph Kern, Ho\- 2Jr>, Canoiisbnrg, Pa. POZOit! 1'odpisani prodam svoje posestvo. to je hišo s tremi stanovanji in kletjo. Hiša jc stara šele osem let in j<- pozidana rz cementnih Moksov. \'—S minut, v šobi pol bloška, v eerkev 7 minut, v krčmo pa še bliže. Terliov ev Ti lie je že popis,«! to uaselluno. kjer se piiecni pij«* e« rtov pa j-i t. Ta prilika stane folovieo takoj in ostalo pa na obroke. Jaz nameravam odpotovati v .je—-n \ državo Missouri na J ■ • rt;o. Za po lrobnosti pišite ua lastnika: Vriton Skri»ish. lil:: I ta riiard Ave., i udahy. Wis. 1<-j:; o ROJAKI NAKOCAJTK SK NA "(iLVS NA KOI »A**. NAJVKCJI SLO. VENSKI DNEVNIK V 7.DK. I>KŽ \- V M« j1 pozor;! I i HIPNOTIZEM I i Izšla Jo vseskozi zanimiva C i , knjiga, kukoiHiie se nluinjo Slo* a i! venci ne 1u ne v sinil domovini. # 5 Kdor jo bo naroČil, Jo bo 7. užh- A kom prebral hi dobil vpogled v S u 1 miirslkaloiv stvari, o katerih do- a W zdnj št> slutil nI. a KnJIcu ima preko sto hI rani, 5j KP opremljena jo 1. flvuiiujstlini lua- v Hi Nlliltli sllliiiiiii, V njej so Milium"- C KB mi nnvodila /a blpiiotl/lranj«'. v y S, nJ<'J so nndaljo pojasnjeni pojavi, r katere smatra navaden človek za A nenaravno. J S Stano fiO rontov. Tri linjluo $1..">0. A (ln), ki nI 1 njo zadovoljen, naj £ K Jo vrne in dobil bo denar nuznjt A jj| "SLOVENSKA KNJIGARNA", A GI V. 0. Box 1011, New York, N. Y. J > H^SHSBBBIBBBSsBIBBS^BBH • Kadar Je kako drnStro namenjeno kupiti band ere, naUra, repix Codbene Instrumente, kape Itd., mil pa kadar potrebujete uro, rerUlco, priveske, prstane Itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. DpraMnJe Vaa ■Una le.2c. pa al bodete prihranili dolarje. Onike, «č vrat poWlJamo bresplateo. rta te ponj. IV4H PAJS * GOn Ctonenuragfa, Psl, Box 328, J ggsfSFiM CT,AS NARODA. 18. SEPT. 1016 t| S If ♦ j Alphona© D6udett I SAPPHO. * (Za "Glas Naroda" priredil J« T.) i 12 (Nadaljevanje). DEVETO POGLAVJE. presenečenja----Jaz se bom vrnil v Ispahan.... moj spalni voz je I •le pripravljena. — Aliea se ho preselila v svoje malo stanovanje v Rue Labrayere, katerega še ni odpovedala. — Da, stanovauje je v četrtem nadstropju. — Oisto pripravno za onega, ki hoče skočiti skozi okno. Te besede je izpregovorila Alien z nasmehom. — Toda v teh besedah je bilo nekaj tako resnega, tako vsiljivega, tla ni nikdo odgovoril. Zunaj je zapihal močan veter. — Pijmo in veselimo se. dokler smo mladi — je zaklieal kipar in udaril po mizi. Ponavadi sta se kmalo sprijaznila, v tem slučaju je pa bilo dru gače. — Več dni je molčal, več dni jo je grdo sledal. Nekega dne mu je rekla Fannv s sladoprijaznim jrlasom : — Ti. pri Deehelettu sem bila in sem mu vrnila denar.... Pra-^i. da je boljše tako. — Keke! je. da se bo potem. — go bom sama.. .■opet zavzel za otroka.... Ali si zadovoljen? — Ali se še jeziš? Jean ni otl govoril. Ti ne veš, kako sem se začudila, ko sem prišla k njemu. — Zakaj? — jo je vprašal in jezno pogledal. — Njegova hiša je podobna mrtvašnici. — Nobenih plesov, nobenih veselic. — Na vrata, vodeča v njegov atelje, je nek šaljivec za-pisal: — "Zaprto zaradi divjega zakona". — Da, in res je tako, moj dragi. — Ko se jc Dechelette vrnil v Pariz, se je zaljubil v neko krasno tickle Alice Dorre. — Že cel mesce živita skupaj kot mož in žena. — Reeem ti, da je to lepa, majhna deklica... Obljubila sem. tla ju bova obiskala. — Ne veš. kako sem se norčevala iz njega. Jean se je dal res pregovoriti in jc obiskal Deeheletta, — Možak se je čisto izpremenil. Alice Dorre je bila majhna kot igračka. — Dechelette jo je bil pobral s ceste in i/.nje zopet napravil žensko. Od tistega večera ga je .lean večkrat obiskal. — Ti obiski so mu bili v veliko razvedrilo. Ko sla nrišla neke nedelja Jean in Fanny k njemu, sla preti vratmi nehote obstala. — Iz sobe so se slišali razni glasovi. — .laz mislim, da je pet let ječe zadostna kazen. — Dechelette, jaz bom podpisal vašo prošnjo. — To je Caoudal — je zašepetala Fanny. Nekdo jc odgovoril z zamolklim glasom: — .laz prošnje ne bom podpisal. — S takim lopovom nočem ničesar imeti. — To je La Clournerie — j«- zašepetala Fannv. — In zatem se jc privila k njemu in rekla s prosečini glasom : — Kaj ne, tla ne bova šla k njemu? — Zakaj ne? — O. šla bova! — Sam ni videl, kakšen utis bo napravilo nanj, ko bo stal pred temi možmi. — Toda videti jih je hotel na vsak način. — Naprej! — je rekel. Stopila sta v sobo. — Na divanu so sedeli stari Dechelettovi prijatelji. Na mizi je bilo kakih šest ali sedem čašic, v katere je točila Aliea absint. — Gospod Gaussin, ali poznate te gospode? — ga je vprašal inženir. ('e jih je poznal?. . . . Dva sta mu bila čisto natančno znana. — Njune fotografije je bilo videti po vsem Parizu. — Kako strašno ga je jezilo, ko ju je videl. Toda Fanny jc imela prejšnja leta pravico delati, karkoli sc ji jc izljubilo. — Mladeni je še vedno lep — je rekel Caoudal. — Kaj pa Fanny? — Kakšna je pa Fanny? — Napol je zamižal in jo začel o-pazovati. — Hm, obraz je še vedno krasen.... Toda telo. telti.... Malo bolj se moraš stisnili ... No, le potolaži sc, otrok, La Gounerie je še bolj debel kot ti.... Debeli pesnik se je vgriznil v ustnice in ni izpregovoril nobene besede. Navzoča sta bila tudi dva druga slikarja, ki sta oba poznala Fannv. Mlajši je pristopil k njej in ji podal roko rekoč: — Dechelette nam je ravnokar pravil o otroku. — Prav, da ste ga vzeli k sebi. — Seveda, je prav storila, seveda — je pritrdil Cioudal. Tedaj v temnem ateljeju zaropotalo in nek glas jc vprašal: — Ali ni nikogar tukaj? — To je Ezano — je rekel Dechelette. Njega ni Jean prav poznal, toda vedel je, kakšno stališče je zavzemal ta človek v življenju njegove ljubice. — Bil je soliden zakonski mož, šef v ministrstvu lepih umenosti. Prikazal se je majhen suh možiček in podal vsem zapovrstjo roko. Ko je opazil Fanny, se je zelo začudil. — Glej, glej. Sappho! — jc zajecal in zardel. — Gospod Gaussin jo je pripeljal — je rekel gospodar, nakar se je pogovor zopet razvil, Fann.v je bila vpričo velikih umenikov ponosna na svojega Iju-bimca. — Neprestano sc je smejala in kadila cigareto za cigareto. — Oh, moja uboga Fanny, — je vzkliknil Caoudal zaničljivo in pokazal na starce. — Poglej jih, kako so stari.... Edino midva sva se še nekoliko vzdržala. Fannv se je začela smejati. t — No, z menoj se pa že vsaj ne boš primerjal? — Caoudal vedno pozablja, da je že stari oče — se je oglasil pesnik Le Gournerie. Ko je prišel .Tean po preteku par dni v Rue tie Rome. je •našel Deehelettov atelje zaprt. — V hiši je bilo vse tiho. vsa okna so bila zagrnjena. * Pogodba meti inženirjem in Alien je. torej potekla in inženir jc ob določeni uri odpotoval. — Kako lepo jc — je mislil sam pri sebi — če človek lahko napravi, karkoli se mu poljubi. Kako lepo je, če more kdo obvladati glavo in srce! Bog ve. če bom imel jaz kdaj tak ^ogum? Nekdo je položil roko na njegovo ramo. — Dober dan. Gaussin. Bil je Dechelette, bolj sključen in bolj starikav kot- ponavadi. Povedal mu je, tla ni odpotoval, da mora stanovati v hotelu, ker se še vedno strese, če pomisli na tisto strašno stvar. — Kaj pa? — Kako? (Dalje prihodnjič). POZOR ROJAKI! ur. UV«r tudi M Mik* brk« la brado. Od tac* am ■ uwitjo » •tih tednih kraaa! gosti te dote* loajo knk.tr tudi j ■oftte taoral brfcl te fcrado te nofaoda odpodoU io ' osiveli. Rrrmttizno. koatibol mto tttt*> v rokah,. Doemh in » krilu, » otalk daafe papcSnoni aadra. ' vim. rane. opekline, bote. tor*, knot* in fiinte* pjtno bos« kurje og—fc *rrhH>t v par dneh popolnoma odstranita. Kdor bi moj« »dravite brez a 'P»bo rabil mu jamčim za $6*00. Pilite takoj po enik. ki MC takoj poiljam zastncoj. JACOB WAHClO, 8703 Bonna Ava.. Cleveland. Ohio. MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NAHOD! Oh, povejte. Narodna pesem. Spisal Zdenčan. Oh, povejte, netajite, vi usmiljeni ljudje! Kam odšel je -tirali z doma? Dajte, kje ga najdem, kje? C'e znalnti drugo ljubi, name pa m* misli več. . . ? Ne, n«-, t«» pa-e ?ii resnično, tla mu nisem v čislih več. (V je sel na temno gore, pa jim prehodila bom. in za njim globoke vode rada prebrodila bom. < "t- je šel v dežele tuje moje sreče verni drug. ■kam naj idem, mipovejt«'! I>i na sev:-r. li n.-i. jutr? Naj pusti domače kraje, gre naj onostran zemlje, v novi svet 'bom pohitela, čez neznano mi morje. Morebiti položili sto v žemljico ga hladno? Vi molčite? Kaj tajite? Kaj me gledate mračno? Vsaj povejte, kj." krije črne zemlje grob feman, da mu ga kropim s solzami, da krasi.ni tra dan na t hm. PRVA HRVASKO-SLOVENSKA TOVARNA TAMRURIC V AMERIKI Draginja v Carigradu. Amerikanee. ki se je nedavno vrnil iz Ca* »grada, pripoveduje, da je v Tiir-iji, zlasti pa še v Carigradu n< '.no-na draginja. Pravi, da stane en galon petroleja od &20 do ameriške vrednost*. Par čevljev stane $15. Omenil je tudi, da -traja potovanje. iz Carigrada do Berlina deset dni. HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrata izdelujem la popravljam po najnižjih cenah, a de Io trpežno ln zanesljivo. V popravo« mmeeljivo vsakdo poSlje, ker sem 1» nad 18 let taka J v tem posla ln eedaj v svojem lastnem domu. V popravek vsamem kranjske kakor vse drag* harmonike ter računam po dela ks ! korino kdo sahteva bres nadaljnlb vpraSanJ. JOHN WENZD* lt» Bast f!nd 8L DARUJTE PAR CENTOV SLO-VENSKIM. TRPINOM V STARI DOMOVINI! Isi'em svoje tri svake, brate od moje Žene, .JANIvZA, FRANCA in ANTONA ŠA-JN. Mislim, da se nahajajo v Coloradi. Najraje bi seznal za Franca in želel bi, da pride zopet nazaj k meni.! Jaz ti hočem le dobro. Zato pri-j • li in |»rineši s seboj tudi slike od Cufarja. — Matija Delist, 1804 — 8. St., N. E.. Canton, O. (15-18—9 > PELIN!! Podpisani bi rad kupil nekaj pelina. Prosim cenjene rojake, če ga ima kdo na prodaj. Vzamem ga tudi sto funtov. Joseph Kesehe, Box 124. Star ford. Pa.1 (1.1-18—H) I VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. DELO OKTJSNO. K • • IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. » * » UNIJSKO ORGANIZIRA? POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. YSA naroČila pošljite na i Slovenic Publishing Go. 82 Cortlandt St., New York, H. Y. priporoča «s Slo vera kim batalkim zborom, t kakor tudi posameznikom, ki ljubijo tambuie. T tej tovarni se Ude-Injejo tambars po MvnerajiMB u*te-mu in Mjp«p*hwj' tih uMtaiiUb no-trlih OkraSono so s biseri in vsakovrstnimi roiamL Velika saioes vsakovrstnih godal i o as j boljših gramofonov ter finifc slovenskih plofč 1. t d Veliki llnstrova ni cenik s slikami pofljrm vsakem« sostonj. Ivan Senčil ^gp 4954 SL Cfaftr An. Cleveland. Obla _ NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom lv državi j Pennsylvania naznanjamo, da jih Kiparju se je videlo, da so pa te besede zelo neprijetno dirnile.lbo v kratkem obiskal ras zastop- — No, pa me poglejte, ee sem res tak kot stari oče! — je za- nik kričal Caoudal in začel odpenjati suknjič. — Pokazal je svoje mi-šičaste roke in ogromna prša. — No. poglejte ine, poglejte! — Še oseminpetdeset let nisem star. — Ali napravijo človeka leta starega? — Ko bom star šestdeset let, bom se vedno več vreden kot vsak tridesetletnik. — In ženska me tudi vsaka rada pogleda. — Misliš? — se je zarežal La Gournerie. — Deehelette je smeje pristavil: — Zakaj pa vedno govoriš, da je samo mladost nekaj vredna? — Moja mala Cousinard me je navdala z novimi idejami_____ Moj novi model. — osemnajst let je stara ,krasne postave, krasnega' rbraza---- Kadar se mi zdi, jo lahko poljubim.... Čisto zaljubljen sem vanjo.... — Vidiš, tako si zopet dobil svoj dom — je rekel Deehelette. — Po preteku pol leta se bosta pa sorla in ti boš kričal, da bo groza. Kipar je žalostna vzdihml: — Da, res je.... ničesar ni stanovitnega.... Ljudje se srečajo in se ločijo. — Zakaj se vendar srečajo? — In ti? — Ali misliš, da boš večno živel s svojo ljnbieoT — Midva nisva tako navezana drug na drugega. — Kaj ne, Alice? — je vprašal Dechelette,. — Seveda ne — je odvrnila mirno mlada žena. In Deehelette je nadaljeval: - Midva se ne bova sprla. — Napravila sva pogodbo, da bova dve leti skupaj. — Zadnji dan se bova ločila brez hnapa ia mftiMmmfiMmt - -. ^ Dr. KOLER, 638 Penn Ave., tim Pittsburgh' Pa. Dr- Koler Je najstarejši slovenski zdravnik, š p e c 1 j al i s t v Pittsburgh!!, ki ima 13Iet.no prakso v zdravljenju tajnih mo ških bolezni. Sifilis ali za-atrupljenje krvi zdravi s glasovi -izumel dr. prof. Eiiich Ce imate mozolje ali mehurčke |>o telesu, v grlu.Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in izcistil vam bo kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se neleze. Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavac ali trl- per in tudi vse druse jx>slediee, ki nastanejo radi izrabljivanja samega sebe. Euftenje cevi. ki vodi iz mehurja ozdravim v kratkem tosu, flydroeelo ali kilo ozdravim v 30 urah in sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bole-?ine v križu in hrbtu in včasih tudi pri spuščanju vode, ozdravim s goto-vojstvo. Reumatlzam, trganje, bolečine, otekline, srbečo, škrofle In drupe kožne bolezni, ki nastajejo vsled ne< iste krvi ozdravim v kratkem času in nI potrebno ležati. Brezplačen nasvet in pouk "THE BUREAJJ OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za državo New Tork varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili oslepanjeni, oropani ali če ao ■ njimi alabo ravnali Brezplačna navodila in pouk ▼ uaturalizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kjer se oglasiti za državljan ake listine. Sorodniki naj bi čakali dovo-dosle priseljence na Ellia Island ali pri Rarge Office. Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEMENT OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Newyoraki arad: 230, 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dan od devetih do poldne do petih popoldne in ob eredah od osme do davete ore svete. Urad v Buffalo: 704, D. S. Morgan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do devete ure svečer. IY;iv rada I• I /vedela za naslov svojega brata A\I>RIMA Rl*-DIC. Doma je iz Rakeka na K ran jsk'-:n. Nadalje bi tudi ra-. da seznala. kje se nahaja AX-i TON MEDEN, doma iz Cirkni-' ee na Kranjskem. — Mary Dre-nik. 7:il Pemi Ave.. Johnstown, Pa. (15-18—9} IŠČE SE 100 drvarjev za delati drva v severnem Mich i src nu. Lep gozd. Phiea $1.30 od klaftre. Dobre kampe, prijazna okolica. Vprašajte pri: Charcoal Iron Company of America, (6 9-5-10) Manistique, Midi. Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji. — Lahko se počlje denar aarodnl kom, prijateljem in snancem, ka teri m nahajajo v ojetništva t trni ji aH Italiji. Potrebno je, ka dar m nam denar pošlje, da as priloži tudi njetnikova dopisnica tU pismo in se nam tako caogofc pravilno sestaviti naslov. Ako nameravat« poslati ton ujetniku, pošljite ga takoj, ki •prejmete njegov naslov, ker akt M odlaftH, bi m lahko dogodilo da bi ga ne našli ve$ na isten mestu in mv ne mogli votttt 4» sarja. TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Dl LORENZ, \ I Specialist Inilml i | Ju aem edini tuvsJko jmrt- m | S Specialist "Hf^fc linlfl v X f PlctsbarsbQ, Pa. f f DM. LOIBPB. f Z Uradne ore: dneroo od 9. do- | X poione do 8. axe srefier. V pet. X V klh od 9. dopolne do 1 popoldaa I f Nedeljo od 10. ^og. do popci. ^ j ^AViVA^/VYf'fYii V»V/^(YifcVn'VYVWi'W/*fWttiff t(VY/VV)A ^^ Velika vojna mapa j vojskujočih se evropskih držav, I Velikost je 21 pri 28 palcih. CENA 15 CENTOV. Zadaj je nataneen popis koliko obsejra kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50 VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STKANI ZJE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $1.50. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL-MACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil Obsega 11 raznih zemljevidov. CENA SAMO 25 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St., New York, N. Y. 3 ki je pooblatfeii sprejemati aaroi runo sa "Glas Naroda" la izdaja* tozadevna potrdila. Upali jo da mn bodo Oi rojaki ▼ jmh ed EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Votary Pobite) ▼ OREATEE-HEW TORKU ANTON BURGAR tS COKTLANDT BTBgT, I1W YOBI, K T, IZDELUJE IN PSE8KBB0JB vsakovrstna pooblastila, vojafte profaje la daje jilfilll •aevete t vseh vojaških saderah. Bojakom* ki iato dohiti Kaj pravijo plaatelJt nieajakl ta Orfavalkl o knjlal Bsrta »l "Doli z oroagemf' Lev Nikolajevi« TtbUj Je ptoal: Knjigo tem m vsaktsi mi Som prebral In r njej nadel veliko koristnega. Ta knjiga ▼pllrs na Cloreka ln obsega neb roj lepih mlsIL Wiwlk pL Bodeoatedt: Odkar j« omrU stadaas Stasl ml Mlo ns svetu tako iIstim pisateljice kot j« Sattneijeva Prst. dr. A. Dodel: 'Doll s oroijem' je pravo ogledalo eedaaje ga Cul Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da ee blUajo človeStvn boljši ČasL Krstkomslo: eelo dobra knjiga. Dr. Lad. Jakebovrikl: To knjigo bi človek najrmjis poljuhll. V dno srca me Je pretreslo, ko sem jo braL Štajerski pisatelj Peter Beaegget plia: BedaJ aim v metom gosdu pri Grleglacb ln sem bral ko£go a naslovom "Dedi a orot-t« r Prebiral aem Jo dva dneva neprenehoma ln sedaj rečem, da sta ta dva dneva nekaj poaeboega v mojem Uvljenjo. Ko sem Jo prebral, aem saielel, da bi sa prestavilo knjigo v vaa kulturne Jeaike, da bi Jo Imela vsaka knjigarns, da bi jo tndl v lolab ne smelo manjkati. Na svetu so droibe, ki rasKrlajo Sveto Pismo Ali bi aa ne mogio ustanoviti drufiM, 10. bi rastojala to knjigo T Hmfk Hart: — To Js aajbolj očarljiva knjiga. Sar jn kdaj bral-- (X Neumann Bat«: m To Je naJbolJVa ^r Sar aa Jin sai-eall ljudje, ki se borijo sa svetovni mir. Haas Land (na shodu, katerega Je Imel lato 1M v BecUaa>9 Na bom slavil knjige, aamo imenoval Jo bom. Vsakemu Jo bom pe» ■oda Naj bi tndl ta knjiga naila svoje apostolK ki bi BI faje krliemsvet ln učili vse naroda. FlnanFal ahM» Donajewskd Je rekel v nekem svojem gove> ru v poslanski sborcld: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv ns*fn vojna. Bofst ni tr^nl ^ofr^ voja-* yavalk. pač pa prlprusta Bsrta da m m be HWc nIaavdSavalsa vojno^is bo prsbral tota£ ŠioveSc Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, H. Y. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA* NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.