Književnost in umetnosi ,,Zvonček" prinaša v 1. številki to-le lepo vsebino: 1. Badnjak. Fran Zgur. Romanca. 2. Siroti. Andrej Rapfc. Povest s podobo. 3. Ah, to je šlo . . . Ivo Trošt. Povest s podobo. 4. Mladi šolarček. S. E. Pesem. 5. Mladi voznik. juraj Pangrac. Povest. 6. Mir ljudem na zemlji. Podoba v barvotisku. 7. Mirini prijatelji. F. G. Hrastničan. Povest. 8. Božja žabica. Ivo Blažič. Basen. 9. Solza in &meh, E. Gangl. Pesem. 10. Morje in barčica. E. Gangl. Pesem. \ 11. Žarek in mrak. E. Gangl. Pesem. 12. Potoček in luna. | E. Gangl. Pesem. 13. Uho in roka. E. Gangl. Bajka. i 14. Pes in mačka. Ivo Blažič. Basen. 15. V novoletni noči. ! E. Gangl. Pesem s podobo. 16. Pouk in zabava. — Ob j Novem letu. Fr. Rojec. — Nesrečnež je nesrečen vedno '. in povsod. — Za kratek čas. — Makov čaj — strup ! za otroke. — Dežnik. — Otroška modrost. — Živali, ki ne j spe. — Kako ustavimo kri. — Dober odgovor. 17. V šesto | leto. — Slovensko utheljstvo naj bi poskrbelo, da bi se v tem letu ta lepi mladinski list čim bo!j razširil po slovenskem ozemlju. Vsaj vsaka slovenska šola bi morala biti nanj naročena! Primož Trubar. Zgodovinska epska pesnitev. Napisal A. Aškerc. V Ljubljani, 1905. Založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. Str. 135. Cena: broširan izvod 2 K, vezan 3 K. — Življenje in delovanje moža, ki nam je ustvaril slovensko knjigo, a ki so se zanj doslej premalo zanimali naši leposlovci in znanstveniki, je vzel mojster Aškerc za snov svojemu najnovejšemu pesniškemu delu, ki nima niti po snovi niti po obliki primere v vsi naŠi književnosti. Besede, ki jih je napisal Aškerc v »Listu iz kronike Zajčke« (glej: Balade in romance!), besede namreč: ». . . Resnico samo vselej piši vestni zgodovinar! . fc.« so mu bile vodnice, ko je nabiral in upravljal zgodovinsko snov. S tem svojim delom nam je odprl pesnik pogled v najsijajnejšo dobo oživotvorjenja slovenske misli, v toliko obetajočo dobo reforrnacije, ki je razvnela vse duhove v mogočne plamene pravega rodoljubja in nesebičnega narodnega delovanja ter obenem zbudila : najodločnejši odpor v krogih hladnih rimskih služabnikov. Minila so štin stoletja, odkar je zagotovila svobodna misel slovenskemu jeziku popolno enakopravnost v cerkvi, šoli in hiši. Pozneje je bila samo še doba francoskega imperija, ki je obetala slovenščini moč in veljavo v uradu in svetišču; dandanašnji člen XIX. je zgolj ironija na vse to, kar smo že imeli. . . Roditelj revolucije slovenskih duhov je bil Primož Trubar. Pesnik mu kliče v prologu:  Med nami prvi bojeval si sveti boj za svetlobo in vesti svobodo — in ves narod šel je za teboj. (Str. 6.) Aškerc nam je naslikal s pestrobojnostjo svojega pesniškega jezika velikega Trubarja, slovenskega Jana Husa, ter mu postavil z mogočno učinkujočo pesmijo spomenik neminljive stalnosti. Preverjeni smo, da Aškerčeva knjiga zdrami mnogega spečega duha, da se ob svetlem spominu na zlato preteklo dobo epohalnih dogodkov, ki jim je bil provzročitelj idealni dolenjski rojak, zagrnejo slovenski možje v mogočno četo, ki pojde v boj za čast in pravico domače besede in«j za osvobojenje usužnjenega in izsesavanega ljudstva.. V tak akord silovite bojne pesmi nam je izzvenela Aškerčeva pesnitev, ko smo dospeli do Trubarjeve molitve: »O, Bože, ljudstvo moje blagoslovil« .. . (Str. 135.) Žal, da nam ne dovoljuje prostor, da bi ocenjali Aškerčevega »Trubarja« tudi v podrobnostih, dasi bi radi omenili mnogokaj. A to je naloga drugih listov. S temi vrsticami smo hoteli opozoriti svoje bralce zgolj na pomcn te knjige. Lisica Zvitorepka. Živalske pravljice za odraslo miadino. Zbral in priredil Josip Brinar. — Med letošnjim knjižnim darom »Družbe sv. Mohorja« sodi tej knjigi našega marljivega tovariša prvo mesto. Knjigo smo prečitali z res- nično naslado, kakor že dolgo, dolgo ne nobene druge Mo- horjeve knjige. Brinarjeve živalske pravljice so polne življenja, humorja, prirodnosti in duha, vsaka zase ustvarja celoto, a vse skupaj — 38 po številu — se družijo v lepo, slikovito enotnost, ki ji daje — kar poudarjamo s posebnim veseljem! — klasičen, čistoslovenski jezik odlično vredaost! Tudi tako Iepe slovenščine nismo že dolgo brali. Tovarišu Brinarju odkritosrčno čestitamo, preverjeni, da je poklonil mladini s svojim delom dragoceno darilo! ,,Notranjec". Glasilo »Političnega iru gospodarskega druŠtva za Notranjsko.« Konzorcij naprednih mož je začel izdajati svoj list »Notranjec«, ki je bil že dolga in živa po- treba. Prva številka se reprezentuje. List tiska Blasnikova tiskarna v Ljubljani. Notranjci so imeli sicer že svojo tiskarno, pa so jim jo izmed prstov pograbili — klerikalci. Novemu listu želimo mnogo uspeha in naročnikovl H. Sienkievvicz: Potop. Zgodovinski roman. Poslovenil Podravski. »Slovanske knjižnice« zvezek 138—146. I. knjiga. Str. 672. — Tako imamo Slovenci sedaj tudi to znamenito delo velikega poljskega romanopisca v domači besedi. Tekom tega leta izda podjetna »Goriška tiskarna« še ostale 3 zvezke tega obsežnega romana, ki je dobrodošel tudi slovenskemu občinstvu. Razpis častnih nagrad družbe sv. Mohorja. Odbor družbe sv. Mohorja razpisuje dve častni nagradi, in sicer: a) tritisoč kron za daljšo povest v obsegu 15 do 16 tiskanih pol, in b) petnajsto kron za krajšo povest v obsegu 8 do 10 tiskanih pol v obliki »Slovenskih Večernic«. Snov povestim bodi vzeta iz domačega narodnega živIjenja in se naslanjaj ali na slovensko, bodisi cerkveno, bodisi posvetno zgodovino, ali pa na družabno (socijalno) življenje našega naroda. Pisatelji se naj ozirajo na to, da sta obe povesti namenjeni preprostemu ljudstvu kot družbeni knjigi. Zatorej bodi jezik preprost in lahkoumeven, vsebina pa primerna namenu družbe sv. Mohorja. Rokopisi, lepo in razločno po eni strani pisani, se naj dopošljejo do dne 31. grudna 1. 1905. družbi sv. Mohorja v Celovec brez pisateljevega podpisa; ime pisateljevo se prideni v zaprtem zavitku, ki pa naj nosi naslov dotične povesti in tudi pove, za katero nagrado se poteguje. Odbor družbe sv. Mohorja bo svojo razsodbo o priposlanih rokopisih objavil tekom malega travna leta 1906. in tedaj tudi nagradi izplačal. Ako bi odbor nobeni povesti iz kakegakoli vzroka ne mogel prisoditi častne nagrade, sprejme vendar tudi manj dovršene proizvode, če se mu zde pripravni za družbo sv. Mohorja, ter jih odkupi po dogovoru z dotičnimi pisatelji. V Celovcu, dne 17. grudna 1904. Za odbor družbe sv. Mohorja: Jožef Rozman 1. r.,Lambert Einspieler 1. r., tajnik. predscdnik.