I I I Ureja uredniški ■ odbor — Glavni I in odg. urednik I Dušan Rebolj — ■ tel. 20-71, k*. ■ 25 — Tisk is ■ klišeji CF »Go- renjski tisk« Wmm GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUMIIEVIH IZDELKOV SAVA KRAN) KRANJ, SOBOTA 30. MAJA 1964 LETO VI 9. ŠTEVILKA Koliko volilnih enot bo in koliko članov bomo volili li.iuniia? Čeprav danes člani kolektiva vedno bolj neposredno odločajo o najvažnejših vprašanjih dela podjetja in ekonomske enote, v kateri delajo, pa se vendar še zlasti na sejah delavskega sveta in upravnega odbora v veliki meri odloča o najvažnejših vprašanjih kolektiva od planiranja do analiziranja lastnega dela ter drugih pomembnih zadev. Ugotovljeno je, da skora jtretjina članov delavskega sveta na sejah skoraj nikoli ne pove svojega mnenja in aktivno ne pripomore k reševanju obstoječih in obravnavanih problemov. Tudi povezava med člani delavskega sveta podjetja in člani njihovih ekonomskih enot ni vedno dovolj tesna. Prav zato je potrebno, da člani enot pri kandidiranju in pri kasnejših volitvah, ki bodo 11. junija, skrbno izberejo vsakega bodočega člana delavskega sveta. Te dni bodo končani po vseh volilnih enotah zib od volivcev, na katerih ste se ali se še boste pogovorili o kandidatih za volitve v samoupravne organe. Delavski svet podjetja je sklenil, da bomo imeli 17 volilnih enot. Ekonom- Izgubljeni delovni dnevi za-_ radi nezgod pri delu v tem ▼ letu m 167 PlglEE ligi ske enote z do 60 zaposlenimi bodo volile v delavski svet podjetja po enega člana, ekonomske enote s 60 do 120 zaposlenimi bodo volile po dva člana in ekonomske enote z več kot 120 zaposlenimi po tri. Večje ekonomske enote bodo vsaka zase volilna enota, nekatere manjše pa bodo po več skupaj predstavljale eno volilno enoto. Ekonomske enote z več kot 30 zaposlenimi bodo hkrati tudi volile člane delavskih svetov svojih enot. Ustava in Zakon o volitvah določata, da traja mandat članov delavskih svetov dve leti, vsako leto pa se na novo izvoli polovico članov. Zaradi tega ho potrebno polovico članov delavskega sveta podjetja in delavskih svetov ekonomskih enot izvoliti za eno leto, polovico pa za dobo dveh let. (Nadaljevanje na 3. strani) Umrl Je Nehru-heroj miru V četrtek, 28. maja nas je presunila žalostna novica, da je zaradi tromboze umrl v 75. letu starosti veliki: državnik in borec za mir, predsednik indijske vlade JAVVAHARLAL NEHRU. Njegova smrt pomeni za ves svet izgubo, ki jo bomo dolgo občutili. Nehru se je rodil 1889. leta in študiral najprej naravoslovje, potem pa pravo. Leta 1912 je postal advokat. Mlad in svobodoljuben, kakršen je bil, je kmalu spoznal, da rabi Indija odločne in smele ljudi, če se hoče osamosvojiti. Nehru in Gandhi sta se spoznala leta 1912. To je bil eden odločilnih trenutkov za novejšo indijsko zgodovino, saj sta prav ta dva moža skupno utrla pot indijski neodvisnosti in osvoboditvi izpod angleškega imperializma. Zato ni čudno, če so Nehruja takratne oblasti preganjale in če je moral presedeti v zaporih kar trinajst let. A prav ta čas je Nehru dodobra izrabil. Svoj življenjski nazor je izpovedal v vrsti pisem, ki jih je namenil svoji hčerki. Samo velika osebnost, kot je bil Nehru, je lahko analizi-(Nadaljevanje na 3. str.) ▲ Tak je del postrojenja za vulkanizacijo transportnih trakov v obratu II. Koliko trakov, po več desetin pa tudi sto metrov dolgih je že šlo skozenj in koliko jih bo šlo še! Ko bo naša tovarna dokončno obnovljena in razširjena, pa bo takih naprav še več... Od načina dela zavisi uspeh samoupravnih organov ekonomskih enot Prva dvoletna mandatna doba samoupravnih organov gre proti koncu. Junija bomo volili že nove organe samoupravljanja v našem podjetju. Zato je prav, da sedaj, ko se pripravljamo na volitve, v največji meri poskrbimo za odstranitev vseh tistih pomanjkljivosti, ki so se v pretekli mandatni dobi samoupravljanja pokazale. Vsak član kolektiva mora vedeti, da, zavisi ves maš nadaljnji razvoj in naša bodočnost od tega, kakšne ljudi bomo izvolili in kako bodo ti v novih samoupravnih organih delali. nov in izluščil pri tem dve vprašanji, ki1 sta bistveni za nadaljnje delo teh — organizacij sko-me-todološko delo samoupravnih organov in kadrovsko vprašanje. e » o Zato ni čudno, če je posvetil tovarniški komite ZMJ precejšnjo pozornost temu vprašanju. Na zadnji seji je analiziral učinkovitost dela samoupravnih orga- „Naša naloga ie nadalje dvigniti življenjski standard delovnega človeka,1' so ugotovili na sobotni konferenci Analiza, ki smo jo naredili za sedem večjih ekonomskih enot, narekuje vrsto ukrepov, saj smo prišli do ugotovitev, o katerih bi bilo treba spregovoriti, preden začnemo delati z novoizvoljenimi organi samoupravljanja. Na osnovi zbranih podatkov, ki so bili na voljo v tajništvu samoupravnih Sekretar tovarniškega 'komiteja Anton Štirn se je v svojem referatu dotaknil dosedanjega samoupravljanja v podjetju, vprašan j strokovnega kadra in vloge članov Zveze komunistov. Zaradi nezgod ■ pri delu vsak dan I brez 6 delavcev ■ Štirje meseci tega leta so že mimo, zato je prav, če naredimo bežen pregled nezgod pri delu in na poti na delo. Skupno jih je bilo 21 — od tega le dve med potjo na delo. Med ostalimi pa je bilo nekaj primerov težjega značaja, saj je tako en poškodovanec bo-loval kar 73, drugi 50 in tretji 40 delovnih dni; nekdo pa je v stale-žu še sedaj! Ker smo skupno izgubili v prvih štirih mesecih tega leta 531 delovnih dni, pomeni to, da smo bili letos zaradi nezgod pri delu vsak delovni dan brez šestih delavcev! Največ nezgod smo zabeležili v valjarni II in pnevmatikami II — po štiri — in v tehničnih izdelkih — tri. Vsi doslej opisani primeri kažejo, da pride do nezgod pred- letih. Tokrat vsem zaradi nepazljivosti, malo- ■" marnosti ali zaradi neupoštevanja varnostnih predpisov. Zato bo treba v bodoče še bolj paziti, saj pomeni vsaka poškodba izgubo za prizadetega in izgubo za ves kolektiv. V mesecu aprilu smo registrirali šest nezgod. Morda bo kratek opis odkril vzroke in tako v opomin, da se še komu kaj takega ne primeri! e K. A. iz VALJARNE II je zarezoval z nožem v zmesi zareze za obesne listke. Ker mu je spodletel nož, se je urezal v levo roko in boloval deset dni. • O. A. iz ROTACIJSKIH PREŠ je pomagal sodelavcu kotaliti na vreteno navit transportni ki, poslovniki, delo komisij itd .. V soboto, 16. maja je bila v jedilnici obrata I predkongresna konferenca tovarniške organizacije Zveze komunistov. Udeležilo se je je okrog sto članov kolektiva ter nekaj gostov — med njimi organizacijski sekretar okrajnega komiteja ZKS Ljubljana Jakob Žen, organizacijski sekretar občinskega komiteja ZKS Kranj Franc Bohinc in član občinskega komiteja ZKS Kranj ter predsednik občinskega odbora SZDL Kranj Vili To mat. Po izčrpnem referatu, ki ga je prebral sekretar tovarniškega komiteja ZKS Anton Štirn, se je razvila plodna in pestra razprava, ki je nakazala „ , , , v predkongresnem obdobju članom Zveze komunistov v podjetju vrsto konkretnih nalog. V pred- v> smo US° °v i nase nje. volilnih pripravah bodo morali sodelovati v izbiranju kandidatov za nove samoupravne organe v dvoletnem mandatnem ob-ter še nadalje na svojih delovnih mestih vplivati na sodelavce, da z nadalnjim odkrivanjem no- dobju je imela vsaka izmed ana-t ran j ih rezerv izkoristimo še neizrabljene ka-pacitete ter s tem zagotovimo nadaljnji dvig osebnih dohodkov zaposlenih. Pri tem pa so v soboto še posebej poudarili, da morajo prav komunisti biti nosilci najnaprednejših miselnosti ter skr jeti za nadalnjo humanizacijo medosebnih odnosov v kolektivu. Govoreč o uspešnosti samoupravljanja v »Savi«, je tov. Štirn dejal, da smo dokaj različno gledali nanj. Nekateri so na primer menili, da bomo že s samo decentralizacijo upravljanja rešili ne- Naš letošnji cilj je 11.000 ton izdelkov in nikogar z manj kot 3o.ooo din na mesec Do volitev v nove samoupravne organe je še dva tedna. Zato je prav, če posvetimo del prostora v našem listu predvolilnim pripravam in pregledovanju dela dosedanjega delavskega sveta podjetja in delavskih svetov oziroma zborov delavcev v preteklih dveh smo na primer naprosili za krajši razgovor Rudija Nadižavca, predsednika delavskega sveta podjetja. Zanimali smo se predvsem, o čem vsem je ta najvišji organ samoupravljanja v svojem mandatnem obdobju razpravljal. »Dati podroben pregled vprašanj, ki se jih je delavski svet podjetja loteval, ni lahko. Omenim pa naj vsaj najvažnejša in tista, o katerih smo največkrat govorili. To so nadaljnja rekonstrukcija tovarne, proizvodni, finančni in prodajni plani in plani kadrov za podjetje ter posamezne ekonomske enote, delitev dohodka in čistega dohodka na osebne dohodke in na sklade, priprave za prehod na skrajšani delovni čas, stanovanjska gradnja in skrb za družbeni standard, predlogi upravnega odbora, razni pravilni- šteto problemov in da bodo delavski sveti po ekonomskih enotah izpeljali vrsto dotlej nerazrešljivih težav. Drugi pa so gledali na vlogo in delo delavskih svetov po ekonomskih enotah z nezaupanjem in edo trdili, da samoupravni organi po ekonomskih enotah zavirajo poslovanje in gospodarjenje v podjetju — zlasti znotraj samih enot. No, praksa je pokazala, da je bila nekakšna srednja pot kar primenna, saj se poraja v enotah vrsta uporabnih (Nadaljevanje na 2. strani) Minuli petek smo prikazali sodelavcem pnevmatlkame II vse ročne gasilne aparate, ki jih uporabljamo v našem ▼ podjetju liziranih ekonomskih enot povprečno 12 članov v delavskem svetu. Ti so se udeleževali sej še dokaj številno, saj je bila povprečna udeležba na 19 sejah v vsaki ekonomski enoti 81-odstot-na. Zanimivo je tudi, da so prisostvovali na 14 sejah od 19 vodja ekonomske enote in na 15 drugi strokovni sodelavci. Zanimivo je tudi pogledati, o čem vsem so na sejah samoupravnih organov obravnavanih ekonomskih enot razpravljali in koliki del vseh točk dnevnih redov so posvetili posameznim vprašanjem. (Nadaljevanje na 2. strani) trak. Pri tem je zadel ob železni drog in se uščipnil v desni palec ter boloval dva dni. • M. F. iz MIZARSKE DELAVNICE je nasajal omelo na ročaj (Nadaljevanje na 2. strani) je najprej odgovoril tov. Rudi. Potem pa je nadaljeval: »Že takoj po Izvolitvah je delavski svet podjetja obravnaval nadaljnjo gradnjo podjetja ter skle- (Nadaljevanje na 2. strani) V tej številki obiavliamo še 2. stran: Navidezno majhna malomarnost lahko povzroči milijonske izgube in celo žrtve 3. stran: Kako se imamo v mladinskem domu na Gašteju Komisija za izume in tehnične izboljšave poziva predlagatelje S harpuno, masko in plavutmi po Komatih 4. stran: ŠPORT Izžrebani so bili Poslednje novice iz naših dopisnih enot “Naša naloga ie nadalje dvigniti življenjski standard delovnega človeka,11 so ugotovili na sobotni konferenci (Nadaljevanje s 1. strani) Na koncu je sekretar tovarni- mo posebne prispevke, ki jih bo- ™ tehtnih predlogov. Seveda., „ SfgJSSl tHSZ $££ S! * "*** ^ ¥£^L<&. S -FH jFrFšF za to sta nedoslednost prt tzvrse- lhaja|c dan ra„e prlpombe, MT° delejatov, ti se bodo udele-vanju sklepov, ti jih t, organi st- . . , .. , . : . ielc .. sestan- kih na hodnikih in po kuloarjih. Potem ipa je dejal: »... Člani Zveze komunistov se morajo zavedati, da je treba v samoupravnih organih delovati povsem enakopravno, idejno in politično prepričevalno, ne pa z vsiljevanjem in sklicevanjem na organizacijo Zveze komunistov ...« cer na sejah sprejemajo, odgovorni v podjetju pa jih potem ne izvršujejo, ter nezadostno razumevanje vloge in odgovornosti tistih, ki v organih samoupravljanja ekonomskih enot so! To je potrdila analiza, ki jo je naredil tovarniški komite ZMS; to pa potrjujejo tudi številni primeri, o katerih smo v preteklosti že velikokrat govorili, a se še ved- V soboto, 16. maja, je bila v obratu I predkongresna konferenca tovarniške organizacije ZKS, ki se je je udeležilo več kot sto članov no tu pa tam ponavljajo. Zato tu- in povabljenih gostov di ni čudno, če se loteva nekate- Po referatu so se priglasili k razpravi Miodrag Milivojevič, Tomislav Todorov, Ivan Pintar, Borut Žnuderl, Janez Beravs, Dušan žili občinske konference Zveze komunistov v Kranju. Iz »Save« so to Ivan Pintar, Ciril Habe, Anton Štirn, Francka Drolc, Anton Božič, Franc Čeferin, Anton Horvat, Ema Mladenovič in Marija Sušnik. O sklepih s sobotne predkongresne konference bomo pisali v prihodnji številki, ker tokrat posebne komisije za pripravo sklepov ni bilo. Pripravljale! teh se bodo pri svojem delu poslužili sekretarjevega referata in razpra- Naš letošnji cilj je ll.ooo ton izdelkov in nikogar z mani kot 30.000 din rih ljudi malodušje, da postajajo Nadižavec Franc La- ve ter naPotkov' ki iih * [tobila raoToiml ira ^„ m iiUra,. m-glot rap_ IbCCOlJ, KUCH JNauizaveC, F1 atlC Ua (rarrarniika nrirani-zaciia 7vptp ,kn- nezaupljivi in da njihov polet pada. K temu pa moramo prišteti še metode dela, ki smo jih pri upravljanju doslej uporabljali in ki so že preživete, vse manj in manj učinkovite. hovic in Jakob Žen. Iz njihovih misli, predlogov in konkretnih ugotovitev pripravlja- tovamiška organizacija Zveze komunistov v predkongresnem obdobju. Dušan Rebolj (Nadaljevanje s 1. strani) To nam je lahko sedaj samo kot nit, aa usposooimo najprej sodob- spououda, da uresničimo še pre-no proizvodnjo tehničnega maga ostale ukrepe in še nadalje dvig-v novi hali na Uašteju. Leto kas- nemo obseg proizvodnje na tisto neje pa smo SKlenUl, Ua reicon- raven, ki smo jo pred videli. Že struiramo tudi proizvodnjo pnev- v povprečju ena tretjina enega matike in se odločili za gradnjo mesečnega dohodka, ki smo ga ^ ^___ ___________ nove pnevmatikarne. iako laltKo prejeli po periodičnem obračunu p.),,vetijc, prav kampanji za izbi-računamo, da bomo proizvajali za prvo tromesečje tega leta na ran j e kandidatov. Ni namreč vse-ietno konec 1^67. leta okrog iv.uol) račun prihrankov na gorivu in ,,p,, ^ koga bomo predlagali in ko ton gumenih izdelkov v skupni energiji in na račun povečane potem tudi izvolili, vrednosti nad 23 milijard dmar- storilnosti dela kaže, da smo na jev. Razumljivo je, da smo mora- pravi poti. Zato izrabljam priliko Ko se je dotaknil kadrovske s Ja 1 li za Sekretar tovarniškega komiteja se je potem dotaknil še samega kadrovanja v nove samoupravne organe in poudaril, da naj se komunisti v prihodnjih dneh, ki nas še ločijo do volitev v novi delavski svet podjetja in v samoupravne organe ekonomskih enot. Od načina dela z a visi uspeh organov ekonomskih enot (Nadaljevanje s 1. strani) Odgovor na to daje diagram, ki zajema v povprečju 38 točk dnev- lo samoupravnih organov, potem moram zaključiti, da ti v večini primerov niso uspeli zagotoviti nih redov 19 sej ali povprečno po delavcem tistega, kar jim je z dve točki na eno sejo. Kaj zlahka se da ugotoviti, da ustavo zagotovljeno. To slednje pa mora priti sedaj do izraza, saj ■j. , , . . . , ’ .. je izšel novi zakon o volitvah de- so vst delavski sveti obravnavali __ . „,k, "o s. inr d' “ prečil pomanjjdji.osii k m,„L- prvenstveno izvrševanju 4ZU.1111JIVU j C; uti. ainvr w. pi d vi pvtLL. juimj jl*.* jk^*"*-**-*^-' —- - _ — o- nrrti-zttrvzinii-i i j , 8^a mandatnega obdobja samo- tako široko zasnovane ko- in pozivam vse člane kolektiva politike v podjetju, je tov. Štirn 1 p anov, e i vi ose upravnih organov. Seveda pa drži. ...o naistip nnso- in nr,=phei v«, tiste, ki sr. v de- delal, da ima kadrovska politika ml1 dohodkov m razmm proizvod- . rake tudi odobriti najetje poso- in posebej vse tiste, ki so v de-jil, ki presegajo v skupni vredno- lavskem svetu podjetja in v de-sti pet milijard dinarjev.« lavskih svetih oziroma zborih de- Ko smo se zanimali za probie- lavcev ekonomskih enot, da je me okrog dehtve dohodka in čl- leto 1964 leto preizkušenj in da stega dohodka na osebne dohod- moramo v preostalih sedmih me-ke in sklade, je predsednik delav- secih vložiti še več truda za do- dejal, da ima kadrovska politika svoj odraz tudi v delovanju samoupravnih organov. Še poseben pomen pa ima za uspešno delovanje strokovnih služb, to je tistih dejavnosti v podjetju, kjer delavci rešujejo probleme od priprave de- nim problemom. Zanimivo je, da je bilo v primeri s temi problemi “‘““J!” kar okrog osemkrat manj razpravljanja o poslovanju enot samih in o gospodarjenju in upravljanju v njih. Primerjava kaže, da da zavist učinkovitost samoupravnih organov v večini primerov od Miodrag Milivojevič skega sveta dejal, da je bilo naj- šego našega letošnjega cilja - la, boljšega notranjega transporta, $o bili organi upravljanja preveč vecS precej žolčnih debat prav o 11.000 ton izdelkov im nikogar z tehnoloških postopkov pa do na- zaprti m ozki m da so se posve- deMtvi^osebnih dohodkov in o si- manj kot 30.000 dinarjev mesečne- daljnjega izobraževanja m uspe- -h ie nekaterun P£ble= m- _ stemu nagrajevanja. Že avgusta ga osebnega dohodka!« sabljanja kadrov, ugotavljanja po- 50 Pa upoštevali vseh čmiteljev, ▼ 1962 smo sprejeli sklep, da je tre- Iz besed, ki smo jih zvedeli ko- slovmih uspehov podjetja ter pla- --------------__ ba izpopolniti sistem nagrajeva- nec razgovora, je moč zaključiti, niranja razvoja podjetja za bodo- Struktura dnevnih redov sej delavskih svetov sedmih ekonomskih enot proizvodnje v minulem mandatnem obdobju nja in zahtevati, aa se izenači vrednost točne v osnovni nejavnosti z vrednostjo točke v pomožni dejavnosti in v strokovnih službah. Kasneje smo tudi ukinili interno delitev osebnih dohodkov da je delavski svet podjetja v glavnem razpravljal o bistvenih vprašanjih, ki zadevajo ves kolektiv in da kakih nepomembnih vprašanj ni bilo na dnevnih redih njegovih sej. Zanimivo pa bi muci 11V U-VLLL\^V — ■ ---- “j -o ~ n . ------ A- — znotraj ekonomskih enot ter do- bilo dobiti pregled, koliko in ko-segli, da se je na več delovnih likokrat so člani delavskega sve- ujem mestih izpopolnilo analitske ocenitve. Potem je tov. Nadižavec še dodal: »Ker pa še vedno ugotavljamo v osebnih dohodkih naših ljudi določena nesorazmerja znotraj posameznih ekonomskih enot, smo tudi kasneje zahtevali odločno izpopolnjevanje meril delitve; to še zlasti potem, ko je upravni odbor sklenil, da je treba še letos doseči tako stopnjo produktivnosti in tak sistem nagrajevanja, da v podjetju ne bo več delavca, ki bi prejemal za redno in polno mesečno delo dohodke, ki bi bili manjši od 30.000 dinarjev ...« Precejkrat je delavski svet obravnaval tudi razne plane, o ka- ta sodelovali v razpravi pombami in predlogi. ča leta. Vse bolj postaja očitno, da bomo osebne dohodke in sklade podjetja lahko zviševali samo z dvigom produktivnosti na račun uvajanja novih tehnoloških postopkov in novih, boljših metod dela. nikakor pa ne is prisiljeva-in nadaljnjim fizičnim pri- obremenjevanjem našega delovnega človeka. Navidezno malima malomarnost lahko povzroči miligonske izgube in celo žrtve 0 Pred tremi tedni ali točneje 7. maja je v popoldanskih urah 0 izbruhnil v Kartonažni tovarni v Ljubljani požar, ki je upepelil okrog sto ton papirja ter povzročil škodo, ki gre v stotine milijonov. Dan za tem, to je 8. maja pa je zakikirikal rdeči petelin na Polici pri Kranju, kjer je pogorel del kemične tovarne Exoterm. Tudi tam je bilo za več kot sto milijonov dinarjev škode, čeprav sta bila oba požara daleč vsaksebi, do njiju ne bi prišlo, če ne bi bilo malomarnosti. STRUKTURA DNEVHIH REDOV SEJ V ODSTOTKIH tn rH in i—i c- < S >cn PM > lO < Jz; >c/} <$ ti ti > tS3 H ti <4 O ti O m rH ti H ti H O CO H Q C\J in ti ti ti ti ti to o ti 00 H < EH ti ti H H ti > O ti ti Q H ti ti ti CM □□□ O O s CO H P4 »i" o Kljub vsem predpisom in vsej tehnični opremljenosti obratov z gasilskimi napravami, so taki in podobni primeri še mogoči. Še vedno se primeri, da je danes nek hodnik, ki je bil še včeraj terih so pred tem govorili tudi čist in prost, zatrpan z raznimi v organih upravljanja ekonom- odpadki, kot so kipe, bombaž, leskih enot. Pokazalo se je, da ka- šeni deli, ali pa z lahkovnetljivi-že pripombe proizvajalcev dosti bolj upoštevati, kot smo jih upoštevali doslej. Iz pripomb, ki so jih dale (posamezne ekonomske enote na primer na letošnji plan, se je pokazalo, da so proizvodne kapacitete še marsikje premalo izkoriščene, in da je več načinov, ki omogočajo nadaljnje^ povečevanje proizvodnje brez škode za kvaliteto izdelkov. Ko pa se je dotaknil vprašanja prehoda na skrajšani delovni čas, je tov. Rudi dejal: »O tem smo precej govorili že v prvi polovici lanskega leta, potem pa septembra imenovali posebno komisijo. Ta je izdelala podrobno študijo ter v njej predvidela vse potrebne ukrepe, katerih izvršitev naj bi zagotovila pravilen prehod na 42-urni delovni teden brez škode za proizvodnjo in za naše osebne dohodke. No, čeprav vsi predvideni ukrepi danes še niso uresničeni, smo vendarle že v prvem tromesečju dela v novih delovnih pogojih precej dvignili storilnost, ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. Takole opremljen gasilec z izolacijskim dihalnim apara- mi stvarmi, kot so bencin, laki, topila itd. In vse to so navidezno majhne, a nevarne pasti. Samo odvržen cigaretni ogorek ali vžigalica, pa je nesreča tu! Zato je razumljivo, da se vprašujemo, ali se ne da takih primerov že vnaprej onemogočiti? Okoli tri četrtine vseh požarov nastane zaradi malomarnosti. Tipičen primer takega omalovaževanja varnostnih predpisov je na Zaradi nezgod ■ pri delu vsak dan I brez 6 delavcev ■ (Nadaljevanje s 1. strani) in ker mu je spodletelo, se je urezal v levo dlan. P. M. iz TEHNIČNIH IZ- tom je zavarovan pred vsemi primer pri nas puščanje odprtih strupenimi plini požarnih vrat ali kajenje v prostorih, kjer to ni dovoljeno. Da bomo vse člane kolektiva in ž ^ tudi tiste, ki se večkrat zadržujejo v našem podjetju, seznanili z osnovnimi varnostnimi predpisi, bomo obesili po oddelkih posebne demonstracijske napise z navodili o nahajališču in uporabi posa- ki vplivajo na uspešnost poslovanja ekonomske enote. Za točno stanje je mogoče ugotoviti več vzrokov. Kažejo se bodisi v podedovanih elementih zastarele miselnosti, v prenizki stopnji strokovne in splošne izobraženosti članov samoupravnih organov. Med elemente razvitega sa- DEDKOV " je utrpela poškodbo na moupravljanja spada namreč tudi bradi, kamor ji je priletela koza vest, občutek delavca, da je s vinska cevka iz tri metre odda-kolektivom tesno povezan in da Ijemega stroja. Cevko je med poje to tisto življenjsko okolje, v pravljanjem pustil nepritrjeno de-katerem ustvarja dobrine in pre- žurni elektrikar. Ko je delo opra-jema zanje plačilo, s katerim za- Je delavec, ki stroj upravlja, došča svojim potrebam in potre- P°gnal motor in z njim stroj, pa , .... je centrifugalna sna odnesla cev- bam svoje druzme. ko v »oškodovanko. Prizadeta še Iz vsega povedanega se samo vedno boluje. po sebi vsUjuje, da moramo v se- 0 g. m. iz VALJARNE II je meznih gasilskih aparatov in na- danji predvolilni kampanji posve- nalagal zrezani protektor na tran- prav. Že sedaj opozarjamo nanje vse sodelavce, naj si jih ogledajo in si zapomnijo vsaj najvažnejša navodila. Tako bo v primeru nuje že vsakomur jasno, kaj in kako mora ukrepati. Seveda pa si moramo vsi skupaj prizadevati, da do požara v našem podjetju sploh ne pride več. Zato se obračajte ob nejas- titi precejšnjo pozornost nadalj- športni voziček. Ker so se prazne njemu izpopplnjevanju samoupravljanja. Samoupravljanje namreč ni le odraz ustavne misli, marveč je posledica materialnega in družbenega razvoja in zavestna etaže medtem zaprle, se je poškodoval na sredincu desne roke in še vedno boluje. 0 Ž. F. iz VALJARNE I je hotel zadržati s premikajočega se ne more biti samo objekt, marveč hoče postati tudi subjekt od- nostih na našega varnostnega teh- nosov. Iz tega zato sledi, da je nika dn na poklicne gasilce. Ti bodo svetovali vse, karkoli vam ni jasno! Za varnost v podjetju odgovarjamo vsi! IVAN PETRIČ sestavina proizvajalca, ki noče in voza padajoči sod. Pri tem pa se je opraskal po desni roki in še vedno boluje. Kakor vidite, je bil v vseh še-razvoj samoupravljanja pogojen z primerih glavni vzrok za ne-razvojem proizvajalnih sil! zeode v neprevidnosti in malo- marnosti. Ali bomo še kar naprej In če na kraju skušam na osno- dopuščali takšno neodgovornost? vi zaključkov analize oceniti de- Rudi Nadižavec Kako se imamo v mladinskem domu na Gašteju Prav gotovo vas bo zanimalo, kako živimo mladi delavci v mladinskem domu na Gašteju. Mislim na mlade gumarje, četudi vsi stanovalci niso člani kluba mladih proizvajalcev. Vendar, večina ni starejša od 23 let in skoroda vsak ima ali izkaz o končani poklicni gumarski šoli ali diplomo o končani tehniški šoli, ali pa je vsaj absolvent in se sedaj pripravlja na zaključni izpit. Življenje v nmem mladinskem nih ur. Zaradi tpamanjkljivosti, ki damu teče svojo tpot. Dan je enak so v našem domu že znane, je res dnevu. Že okrog pete ure zjutraj težko v popoldanskem času najti se prične direndaj z zvenenjem bu- prostor za branje, za študij in za dilk, ki ne poznajo milosti in ki počitek. Dosti smo govorili že o jih je treba ubogati. Le kdo si da- tem, da pravih možnosti za razve-nes še upa malo poležati ter zato drilo v našem domu ni in da bi zamuditi služba? Nihče, saj je pot od opomina pa ifkora do denarne kazni ali drugih neprijetnosti kat , ^ kratka. Še bolj bučno pa postane Klubski prostor je potem, ko tekamo iz sob v kopal- premajhen, zato ne nico, se umivamo, oblačimo in vsak more služiti svojim po svoje zaradi časovne stiske poskušamo ikar naprej biti nared za odhod v tovarno. Najbolj prijetno pa je po šesti uri, ko zavlada v domu mir in ko je večina njegovih stanovalcev zdoma. Samo koraki koga izmed tistih, ki prihaja z nočne izmene in ropot čistilk tu pa tam premoti tišino. Po* drugi uri, ko se mladi delavci kazalo icnkrat le nekaj narediti, vračajo >z dela, pa dom zaživi in Toda kaj? potem se ne umiri do poznih večer- Prav gotovo drži, delno sami stanovalci pripomogli k vedrejšemu vzdušju. Tu bi lahko naredila marsikaj mladinska organizacija, tki menim, da se le morda usmerja preveč enostransko — problemom v podjetju — in premalo mladim v njihovem prostem času. Žal, nimamo v našem domu primernega družbenega prostora. Sedanji je premajhen in še to največkrat v popoldanskem času zaseden za igranje 'namiznega tenisa. Če bi imeli organizirane razne interesne namenom da bi lahko ◄ Takole izgleda vhod v mladinski dom na Gašteju, kjer stanujejo mladi gu-marji — poklicni delavci, tehniki In bodoči gumarski Inženirji dejavnosti, televizijski klub, filmski klub itd. ter organizirali manjše kulturne in zabavne prireditve, potem bi imeli mladi gumarji več možnosti za smotrno' izrabljanje prostega časa, ki jim — 'tistim, ki še študirajo, seveda manj — preostaja po opravljenih osebnih opravilih in potih. Govorili smo že tudi veliko o grad.nji preprostih igrišč za rokomet, odbojko in košarko ob mladinskem domu, a žal, ostali le pri besedah. Mar pozabljamo, kakšnega pomena je za zdrav razvoj mladega človeka gibanje na prostem in ► Notranjost sob v mladinskem domu je ponekod precej spremenila svoj iz-gled, saj so si nekateri stanovalci »omislili« celo takole dekoracijo — pač znak pubertete in »teenagerstva«, ali ne! razvijanja telesnih sposobnosti? Drži pa pri tem, da bi morali pokazati predvsem sami več volje do dela in sami začeti akcijo! In kaj bi lahko storili sedaj, s tem, kar imamo? Z dobro .organizacijo in vsestranskim odzivom vseh stanovalcev doma ter s 'tomočjo družbenih organizacij v podjetju bi prav gotovo lahko marsikaj naredili. Lahko bi se odločili za vrsto primernih akcij, kat so na primer 'ureditev okolice doma, improviziranega igrišča za odbojko, prirejanje predstav strokovnih filmov s 'primerno razlago, skupne oglede komentiranih likovnih razstav, iz- lete v naravo itd. Morda ngj bi prav pri tem mladinska organizacija našla novo področje svojega dela in pridobila nekaj stanovalcev doma za organiziranje predlaganih in še drugih možnih akcij. Če bi se lotili nakazanih akcij takoj in če bi uspeli pritegniti k sodelovanju večji del stanovalcev doma, potem čez čas ne bo treba ugotavljati tistega, kar lahko ugotovi danes povprečen poznavalec razmer v mladinskem domu na Gašteju. Treba je prijeti za delo, pa bodo kmalu tudi uppehi na dlani! Tomislav Todorov T retjl dan bivanja na Komatih nam je prinesel vrsto novih doživetij. štirje Gorenjci, ki smo se lani septembra meseca pdpra-* vili na zanimivo križarjenje med množico slikovitih otokov, smo si bili enotni v tem, da je ta predel Jadrana edinstven. Zato ni čudno, če smo že po nekaj dnevih sklenili, da se čez leto dni spet vrnemo tja in preživimo dopust. Mogočni svetilniški stolp \S harpuno masko in 1|B| plavutmi po Kornatih ^ Po zajtrku smo dvignili sidro. Naša barka je zarezala v sinje-modro, od vetra ‘komaj vidno nakodrano gladino dve brazdi, ki sta se izgubljali nekaj sto metrov za nami. Po kursu proti jugovzhodu smo se usmerili naprej proti slikovitemu svetilniku Sestrice, ki stoji na skrajnem parob-ku komatih otokov ter usmerja ladijski promet v tem delu Jadrana. Oskrbnika Sestrice ni bilo doma. Prijazno nas je sprejela njegova žena in nam svetilnik ter ostale zgradbe na otoku razkaza- Kadar podvodni ribič ujame takole kirnjo, pomeni to _ trofejo, ki mu med kole-y gi močno poveča ugled la. Mogočni svetilniški stolp se dviga 26 metrov visoko nad otokom Vela Sestrica in omogoča ponoči orientacijo okrog 30 milj daleč. Po ogledu svetilnika — glej v shemi levo zgoraj št. 7 — smo zapluli proti okrog 25 kilometrov dolgemu otoku Komatu. Med potjo smo si ogledali na manjšem otočku Goliču kraško jamo, v kateri so se med narodnoosvobodilnim bojem skrivali partizani. To področje so po italijanski okupaciji kontrolirali pripadniki Tretjega pomorskega obalnega sektorja, ki so vzdrževali na otokih žakanj, Levrnaka in P iške ra prenosne partizanske bolnice. Ker se nam je mudilo zaradi otokov iv preteklosti zadrski plemiči. Dajali so jih v najem okoliškim kmetom za pašo ovac, ti pa so jim v zameno obdelovali zemljo. Danes je naj večji del kor-natskih otokov last Murterinov, samo otoček Glamoč, jugozapadni del Komata m nekateri deli polja v Tarči in Tntuši na tem otoku pripadajo prebivalcem Salija. Zanimivo je, da ima vsaka premožnejša družina z Murtera na Komatih eno ali več preprostih hišic. To so pribežališča in drugi domovi hkrati za čas od maja ali junija do konca decembra ali januarja. Na pomlad imajo dosti dela z okopavanjem in obrezovanjem trte ter čiščenjem oljčnih nasadov, kasneje pa z obdelovanjem vinogradov, potem trgatvijo in na koncu še z obiranjem oliv. Čeprav živijo v skromnih pogojih, so podobno kot Salijci, prijazni in zelo gostoljubni. Človek dobi celo vtis, da so si težki življenjski pogoji in gostoljubnost kosila, smo zavili proti majhnemu zalivu in se ustavili v Kravljaku — 8. Tam sva z Iljo poskusila srečo pod vodo. Uspelo nama je upleniti toliko, da smo imeli za kosilo. Barba Ive je bil še posebej razpoložen in nam pripravil pravi dalmatinski brudet. Za spremembo je naredil še krompirjevo salato in nam postregel s pravo kavo. Seveda ni manjkalo črnine ali prošeka. Popoldne smo šli v bližnji vinograd, kjer so vinogradniki z Murterja obirali grozdje. Človek ne bi verjel, da uspeva ma sicer precej pustih in samo med poletjem in jesenjo naseljenih otokih toliko grozdja. Kjerkoli voda ni odplavila zemlje in kjerkoli je tako področje zaščiteno pred viharnimi valovi in slanico, tam uspeva. Povečini je črno, naletiš pa tudi na belega. Z Murtcrini, tako se imenujejo murterski vinogradniki in gojitelji oliv, smo se zapletli v prijateljski razgovor. Povedali so nam, da so bili lastniki kornatskih • X-100/35 — Popravilo jeder za 11. 12. 1963 Komisija za izume in tehnične izboljšave poziva predlagatelje...! Komisija za izume in tehnične izboljšave sporoča, da je na zadnjih sejah obravnavala nekaj predlogov za racionalizacije, o katerih prejetju smo vas obvestili že v zadnjih številkah časopisa. Sprejeti predlogi so: brušenje tesnil z dne 1 S X-100/16 — Popravilo kalupa za vulkanizacijo grl termofor-jev z dne 19. 11.1963 • X-100/12 — Sprememba vlečenja plošč oziroma dopolnitve za prevleko valjev z dne 18.10.1963 • X-100/15 — Popravilo kalupov za termoforje z dne 24.10.1963 • X-100/17 — Ukinitev delovne operacije pri izdelavi termofor jev z dne 18.11.1963 • X-200/l — Sprememba pri vlečenju plošč za konfekcijo posod in banj z dne 23. 9.1963 Komisija naproša avtorje naštetih predlogov za racionalizacije oziroma izboljšave, naj se javijo čimprej pri referentu za racionalizacije ter dokažejo svoje avtorstvo s predložitvijo kopije predloga., Ce je mogoče, naj se predlagatelji javijo v dopoldanskem času. Največja letos izplačana odškodnina za racionalizacije je bila vsekakor tista, katere avtor je ALEŠ ZUPAN, konstruktor iz obrata II. S svojo zamislijo je prihranil podjetju večje število ur fizičnega dela in materiala s tem, da je predlagal preureditev protistrujnikov za ogrevanje v obratu II. Predlagatelj je prejel nagrado 104.900 dinarjev! Dragi bralec! Morda imaš tudi ti predlog ali idejo za kako izboljšavo ali za kak nov, boljši delovni postopek. Poskusi si vse skupaj zapisati, opisati novost svoje zamisli ter predlog oddaj referentu za racionalizacije v biroju za študij dela. S tem boš izboljšal delo sebi in vsemu kolektivu! ALOJZ ZALAR v nekakšni povezavi. Med svojim potepanjem ipo kornatskih zaselkih sem lahko večkrat spoznal, da so ljudje tam pripravljeni z vsakomur deliti še bore tisto, kar imajo. S čem podobnim se žal pri nas, kjer pa so življenjski pogoji v primerjavi s tistimi na Kornatih povsem drugačni, ne moremo pohvaliti! Pozno zvečer smo se vrnili v pristanišče. Večerja nas je že čakala. Barba je med našo odsotnostjo razpel mrežo in nam zaupal, da pričakuje bogat plen. Ker smo si zaželeli v hrani nekoliko spremembe, nam je pripravil milanske špagete, čaj in kekse ter zvrhan krožnik svežih smokev. Najedli smo se tako, da smo potem še pozno v noč kramljali pod zaščito velike tende, to je ponjave. Bilo je to namreč že zadnje septembrske dni in rosa je že nekajkrat naznanila, da se tudi tod poletje umika jeseni ... V prihodnji številki pa o tem, kako smo lovili kanj ca in še kaj ... Takle je pogled na skupino KOlIKO Volilnih CHOt bO Ih kornatskih otočkov z Dugim In KOlIKO ČlOHOV bOrtlO VOllll otokom v ozadju 11. jimlla (Nadaljevanje s 1. strani) Delavske svete ekonomskih enot bodo volili v naslednjih enotah: Ekonom, enota Umrl je Nehru-heroj miru (Nadaljevanje s 1. str.) rala fašizem že leta 1933 ter predvidela razvoj dogodkov, ki sta jih kasneje Hitler in Mu-solini zares izpeljala. Zato ni čudno, če sta si prav ta dva nosilca fašističnega gibanja prizadevala Nehruja pridobiti za sodelovanje. Seveda pa veliki indijski mislec na vabilo ni odgovoril, ampak kot v protest obiskal tiste dni čehoslo-vaško, na mejah katere so že čakale nacistične armade, da jo zasedejo. Leta 1947 je Indija izbojevala neodvtisnOfSit) in (Nehru je postal prvi predsednik vlade. Zavedajoč se tega, da neodvisnosti ni brez lastnega gospodarstva, je vztrajno zagovarjal nujnost po gospodarski rasti države. In res je Indija hitro spreminjala svoje Ilce — rasle so tovarne, elektrarne, železnice, šole, bolnice, kulturne ustanove itd. Kjerkoli je govoril na mitingih, konferencah ali v Generalni skupščini, povsod je Nehru sejal napredno misel. Bil je tudi osebni prijatelj našega Tita in velik prijatelj jugoslovanskih narodov. Zato smo se vedno veselili njegovega obiska in mu od srca klicali »zdravo«. -a o P, 06 > 5