SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LX (54) • ŠTEV. (N°) 22 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 14 de junio -14. junija 2001 Marjan loboda Naj čuje nas presveti Bog! Govor na spominski proslavi v Slovenski hiši »Vztrajajte na poti zvestobe!” je naročal ^ oče Janez Pavel II. slovenskim škofom, M so ga letos aprila obiskali v Rimu. Ta Poziv bi lahko veljal tudi nam ob današnjem spominskem dnevu. Več kot 50 let se potom-CI izdane, a „nikdar premagane slovenske vojske” vsako leto na obletnico njihove zmagoslavne mučeniške smrti zbiramo k tem hašim, domobranskim proslavam. Večkrat so nam že prerokovali, da bo teh proslav kmalu konec, da novih generacij to ne zaniha več. Pa glejte: že nekaj let imamo domobranske proslave, ki jih pripravljajo sami atladi, ko smo mi, ki smo tiste čase doživljali, le še gledalci. Z vedno večjim spošto-Vanjem in ponosom pozdravljamo med nami ^as, nekdanje domobrance, ki ste pred več k°t pol stoletja z orodjem v roki branili vre-tjriote demokracije in slovenstva pred brez-farodnim in brezbožnim komunizmom. Vsako leto je drugačna publika na naših Proslavah. Marsikoga, ki je lani še bil med nami, letos ne vidimo. Morda je oslabel, morda se je za vedno poslovil. Zdi se mi, da je prav malo takih, ki bi nehali hoditi na Proslave iz kakšnega drugega razloga. Večina vztraja do konca. Dokler more, pride. Ta 2gled vztrajnosti, ta zgled zvestobe ni bil znrnan. Mladi to čutijo, čeprav tega ne povedo vedno. Čez nekaj dni bomo slavili deseto oblet-nico samostojne slovenske države. To je še kako tudi naš praznik; naš in naših padlih m pobitih domobrancev. Kdo je več žrtvoval za samostojno in svobodno Slovenijo kot oni! Žal bo tudi praznovarye te, že desete obletnice slovenske države verjetno Mo mimo brez dostojne počastitve teh žrtev. Zasluge zar\jo si zaenkrat še lastyo Potomci tistih, ki so kristalno misel o samostojni in svobodni Sloveniji, ki so jo Posili v srcih naši hrabri domobranci, zadušili v potokih bratovske krvi junija 1945. A božji mlini meljejo počasi pa na drobno. Veliko se je že premaknilo in veliko se bo še moralo, da bo slovenski narod Prišel do prave podobe svoje zgodovine. Zelo verjetno je, da se bo morala vsaka Paša nasledrya generacija bolj zavestno potruditi, da bo vztrajala v zvestobi vrednotam, za katere se je bil krvav boj v Sloveniji Pted drugo svetovno vojno. Mi, ki smo bili Priče temu boju, jim pri tem še vedno lahko Pomagamo. Preživeti tako strašne čase kot Je bila druga svetovna vojna in komunistična revolucija v Sloveniji je poseben privilegij, ki pa nalaga tudi svoje dolžnosti: ohranjati spomin na padle in pobite. Ta dolž-Post ni samo do mrtvih, marveč tudi do prihodnjih rodov. Vederye o vsem tem je najboljše obrambno sredstvo, da se kaj takega P® bo več ponovilo. Veliko je bilo napisanih sPominov in pričevanj in prav je tako. Kdor P'ore, naj še piše. Pa to še ni dovolj. Še bolj važno je biti živa priča. Govorite o tem Svojim otrokom, svojim vnukom. Odgovarjajte na ryihova vprašanja, da bodo tudi oni lahko pripovedovali drugim. Spomin osta-Pe najbolj živ z ustno pripovedjo. Koliko so Sl prizadevali komunisti vsa povojna leta, da bi ljudje o vsem, kar so doživeli, molčali. ^ Pajhujšim terorjem jim je to tudi v veliki P'eri uspelo. Tako še danes naletimo na otroke domobranskih družin, ki celo o Psodi svojih sorodnikov nič ne vedo. Je že res, ds ljudje ne morejo drugače, kot da 8Prejmejo, da življei\je teče naprej. Gotovo SPOMINSKA PROSLAVA ni mogoče živeti s stalno zavesijo deset in desttisočev nedolžnih žrtev, saj to bi bilo grozno. Vendar ni nič mary grozno, da se po nekaj desetletjih ljudi navaja na pozabo vsega tega. Kot da nikoli ni bilo Kočevskega Roga, Teharij, Hrastnika, Škofje Loke, Gorenje Trebuše in drugih, s kupi neidentificiranih okostnjakov. Ko je vendar Slovenija eno samo veliko pokopališče, “kjer križ ne kamen ne stoji!” Vsak, ki je imel stik z ljudmi doma, ve, kako globoko v njihovo podzavest je zajedena lažna uradna zgodovina o dogodkih med vojno in revolucijo. K temu je treba dodati še intenzivno ponavljanje o pozabi, o gledaryu naprej, o neobremenjenosti. Včasih se zdi, da se marsikaj tega počasi prijemlje tudi koga od nas. Ko ob posameznih primerih naivno ponavljamo fraze kot: vsi so pobijali, na obeh straneh so bili dobri in slabi ljudje, vsi so se borili za Slovenijo, itd. S takimi trditvami krivično mečemo v isti koš ljudi, ki so za dosego oblasti brezobzirno izvedli revolucijo ne meneč se za strašno trpljenje, ki so ga s tem povzročili, in ljudi, ki so se temu nasilju uprli, preprosto zato, ker se niso pustili pobiti kot backi. V tem ne popuščajmo, tudi zaradi ljubega miru ne. Ne nasedajmo naivno njihovi taktiki! Mislim, da si je treba osvojiti in kar naprej ponavljati nekaj temeljnih dejstev in ugotovitev o tej dobi, ki so danes nedvoumno dokazane, pa se o njih ne govori niti ne piše. Tisti, ki jih resnica bode v oči, obvladajo slovenski medijski prostor in še naprej pitajo narod z lažmi in potvorbami. Brez strahu jim ob naših stikih z rojaki doma trgajmo krinke z njihovih obrazov. Predvsem 'se moramo zavedati, da je glavno orožje komunizma laž. Brez te zavesti ni mogoč učinkovit odpor proti tej perverzni ideologiji. Laž pa premaga samo resnica. Narodnoosvobodilna borba je bila le krinka, pod katero je Komunistična partija Slovenije izzvala revolucijo z namenom, da pride na oblast. Boj proti okupatorju je bil slepilo, ki so ga uporabili za dosego svojih revolucionarnih ciljev. Zastrašujoče veliko število pobitih Slovencev in skoro neznatno število v Sloveniji padlih okupatorskih vojakov, to zgovorno potrjujejo. Po koncu vojne, ko so s tvyo pomočjo prišli na oblast, narodu niso povrnili obljubljene svobode, ampak vzpostavili najbolj kruto in krvavo diktaturo. Po končani vojni so pomorili na desettisoče nedolžnih ljudi, Nad. na 3. str. Že prvo leto našega prihoda v Argentino je tedarye Društvo Slovencev (danes Zedinjena Slovenija) pod predsedstvom Miloša Stareta pripravilo spominsko proslavo za naše protikomunistične žrtve, ki se od tedaj nadaljuje iz leta v leto in je nekako glavna prireditev naše skupnosti. Na njej se je zvrstilo veliko govornikov, od domobrancev preko politikov in žena do mladih, nešteto nastopajočih, režiserjev in drugih, različne zamisli, izpeljave, recitacije, prizori, petje, in še in še. Kot je v navadi, se je slavnost pričela z mašo, ki jo je v slovenski cerkvi Marije Pomagaj daroval delegat^ prelat dr. Jure Rode s somaševanjem dr. Alojzija Kukoviče D J in prelata Jožeta Guština. Ob oltarju so se zvrstili številni ministranti in mladina v narodnih nošah. Pel je mešani zbor iz San Justo pod vodstvom Andrejke Selan Vom-bergar. Pridigo je imel dr. Rode, ki je s spošto-yaiyem in z odločnimi besedami govoril o verski zavesti, zaradi katere so umirale naše žrtve. Po opravljeni maši so se verniki zbrali na dvorišču pred spomenikom, delom ki-, parja Franceta Ahčina, kjer je msgr. Rode izmolil molitve za pokojne, nato pa je v tišino odmeval žalostni glas trobente, s katero je Franci Žnidar poudaril slovesnost in spomin. Pred spomenik so predsednik Zedinjene Slovenije Tone Mizerit, podpolkovnik slov. narodne vojske Emil Cof in predstavnika borcev Slavko Urbančič in Ivan Korošec položili velik slovenski šopek nageljev. Za njimi pa so otroci položili pred spomenik majhne prižgane lučke v belih, modrih in rdečih barvah, padlim v čast. Sledila je proslava v dvorani. Letos je spominski nagovor podal Marjan Loboda, ki je v resnih besedah označil tisto dobo in naše sedanje dolžnosti do naših žrtev. Govor podnjamo v celoti na uvodnem mestu. Za njim je bila pripravljena akademija, letos posvečena domobranski pesmi z geslom Naj čuje nas presveti Bog! Pod vodstvom dirigenta Jožeta Omahna se je zbrala skupina mož in fantovi iz raznih zbo- Nad. na 3. str. er , Slovenski utripi - 0 referendumu Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo je vržen v javnost načrtno in premišljeno, saj se želi odvrniti pozornost slovenske javnosti od privatizacije bank in Telekoma, od dogajanj, ko si nekatere politične skupine in ryihovi lobiji ter posamezniki prilaščajo milijarde tolarjev, s čimer si bodo pridobili prihodnjo politično moč, je poudaril Hubert Požarnik na novinarski konferenci, ki sta jo sklicala Združenje za demokratizacijo javnih glasil in Civilna družba za demokratizacijo in pravno državo. Zelo sporna se mu zdi trditev predstavnice Odbora Za svobodno odločanje Spomenke Hribar, da ima zaželen otrok pravico biti rojen. „Zaželenost namreč ni pravna norma. Ta teza - Spomenke Hribar in njenih somišljenikov - je seveda na prvi pogled zelo človekoljubna. Ne smemo pa pozabiti, da ti isti ljudje odrekajo zarodku pravico do življenja, ko zagovarjajo splav. Otrok ima torej pravico živeti, če je to v mojem interesu, če si jaz tako želim, če pa si tega ne želim, takrat pa te pravice nima, takrat ga imam pravico ubiti, splaviti in podobno.” Po Požar-nikovem mnenju gre za individualistično moralo na eni strani, torej tisto, ki „vse presoja iz koristi zame pod določenimi pogoji; kaj je zame dobro, kaj si jaz želim, kai jaz hočem. Na drugi strani pa je morala, ki je bolj objektivna in velja za vse. Je za korist drugega pred lastno koristjo in lastnimi interesi”, je sklenil Požarnik. Seveda pa Spomenka brenka na državljansko zavest. Po njenem se bodo državljani na referendumu soočili sami s seboj in s svojo državljansko zavestjo. Mi pa bi dodali: s svojo moralno zavestjo! Seveda pa Spomenka ne govori o tem! STRAN 3: Žegnanje v Slovenski hiši dr. Milan Komar 80-letnik Te dni je praznoval 80 let svojega plodnega življenja naš rojak univ. prof. dr. Milan Komar. Zaveden Slovenec, ki je v Argentini prišel na naj višje kulturno mesto, bil je namreč dekan filozofske fakultete na veliki in znani Katoliški univerzi, je vedno in na vsakem mestu poudarjal svoje slovenstvo. Rodil se je 4. junya 1921 v Ljubljani. Njegov rod izvira s Primorske, odkoder so njegovi starši pribežali pred italijansko zasedbo. Po dovršeni gimnaziji v Ljubljani je študiral pravo v Torinu, kjer je dosegel doktorat. Pozneje je študiral še filozofijo. Med vojno je v Gorici leta 1944 izdajal prvi slovenski list po fašizmu Goriški list, obenem pa'sodeloval v tamkajšnjih slovenskih šolah. Po vojni se je umaknil v Argentino. Tu se je pričelo njegovo najplodovitejše delo. Najprej omenimo njegovo delo med našo slovensko skupnostjo. Bil je zelo iskan predavatelj, predvsem o filozofskih temah. Pri Slovenskem katoliškem akademskem starešinstvu SKAS je vodil več ciklusov predavary, npr. o Kocbekovem mišljenju, o marksizmu itd, pa tudi pri Slovenski kulturni akciji. Dolgo vrsto let je predaval mladim v Carapachayu in tudi študentom pri Slovenskem katoliškem akademskem društvu SKAD. Napisal je večje število člankov v razne revije, predvsem v Meddobje in tudi naš list in Zbornike. Pri SKA je izdal knjigo Pot iz mrtvila. Naj omenim, da je v Svobodni Sloveniji pred leti objavil vrsto dobrih svojih sonetov - spominov. A to je bil samo del njegovih naporov. V argentinski družbi se pa je uveljavil kot izredno uspešni pedagog, ko je kot univerzitetni profesor filozofije vzgojil vsaj dve generaciji argentinskih katoliških izobražencev. Ko se je pričela ustanavljati Katoliška univerza, je bil od početka poleg in je do upokojitve bil titulami profesor zgodovine modeme filozofije. A poleg te redne najprej zastonjske, pozneje pa slabo plačane službe je njegovo delo bilo obširnejše. Na raznih inštitutih je dolga desetletja na raznih ciklusih predaval izobražencem o najrazličnejših temah, od filozofije do pedagogike, pogledih Iz življenja pot Iz mrtvila na življenje in javno delo, psihologijo in kulturo, vse v znamenju globokega katoliškega izobraženca. Znanstveno se je zanimal za predkantovski racionalizem. . Ob 50-letnici njegovega delovanja so prijatelji izdali Komarjev zbornik Vida llena de sentido - Življenje polno smisla, s članki njegovih učencev, in ga počastili z javno slovesnostjo. Leta 1999 je izšel izbor njegovih predavanj v knjigi Orden y Misterio -Red in skrivnost, v Sloveniji pa so v zadnjih letih izdali ponatis kryige Pot in mrtvilo in eseje Razmišljanja ob razgovorih. V zahvalo za njegovo delo je dobil odličje CONSUDEC-a in cerkveno imeno-' vanje komandanta vitezov sv. Gregorija Velikega ter odličje Zedinjene Slovenije. Nedavno je v Italiji izšla kryiga La sfida della ragione, kjer je med štirimi evropskimi misleci obdelan tudi dr. Komar. Komar je kot filozof zasidran v tomisti-ki. To pomeni, da je poslušen do narave in danega, preko katerega govori Bog. Kot filozof je vzgajal slušatelje v realizmu, ne pa v kakih modemih miselnih konstruktih, ki so le ošabno delo duha, a se v realnosti razblinijo kakor mehurčki. Človekova rast ni v čezmernem gibaryu, hitenju in sprevračanju, ampak v treznem in bogatem notranjem življenju posameznika, ki lahko rodi trajne in dobre sadove v družbi. Odgovorov išče v srcih in v modrem razumu. milan komar Naša skupnos Lic. Franci Markež je v reviji Criterio priobčil članek z naslovom A proposito de „25 anos del golpe”, ki je vzbodil splošno zanimanje. V nedeljo, 6. maja, je bilo v Mendozi v Cabana El Retiro tipično kosilo. Pripravila sta ga Mendoški oktet in folklorna skupina „Los Clianares”, pred svojim potovanjem na medizseljenski kulturni obisk v Združene države. Nogometna ekipa iz Argentine se pripravlja na turnejo po Sloveniji od 20. julija pa do 6. avgusta. Izdelali so grb, katerega bodo imeli prišitega na športni opremi. V soboto, 9. pa so odigrali pripravljalno tekmo z ekipo četrte kategorije kluba Platense. Med rojaki so v prodaji srečke v pomoč Slovenski hiši in Duhovnemu življenju. V sredo, 30. maja, je bila v Slovenski hiši učiteljska seja. Za prvi petek v mesecu so bile po naših okrajih svete ure. V soboto, 2. junya pa je bila v slovenski cerkvi Mary e Pomagaj molitvena ura. V nedeljo 3. junija je bila v Slovenski hiši domobranska proslava pod geslom „Naj čiye nas presveti Bog”. Pričela se je s koncelebrirano sv. mašo, katero je daroval delegat prelat dr. Jure Rode. Sledil je poklon in molitev pred spomenikom in nato spominska akademija v dvorani. Govor je imel Marjan Loboda. Sledil je pevski nastop skupine mož in fantov pod vodstvom Jožeta Omahna, ki je med predvajanjem skioptičnih slik pel domobranske pesmi. Nastopil je tudi otroški zbor Zedinjene Slovenije pod vodstvom Marte Selan. Zamisel in vodstvo priredi-tva je imel na skrbi kulturni referent Zedinjene Slovenije inž. Bogdan Magister. V nedeljo, 10. junya so se po naših krajevnih skupnostih pričele domobranske spominske proslave. V sredo, 6. junya je bil v Slovenski hiši spominski sestanek Zveze slovenskih mater in žena. Molitev za pokojne je opravil duhovni vodja Zveze, prelat dr. Jure Rode. Osebne spomine na 10. let „zlate svobode” je povedala ga. Marija Slabe. Sestanek je pripravila kulturna referentka Zveze, ga. Irena Fajdiga. D-ova za tisk. ref. ZS Teden je okoli, bivši predsednik Menem je v arestu, sedanji vodja države je prestal operacijo na srcu isti dan (petek), ko je nova splošna stavka zadela Argentino. A svet se ni podrl in to je tudi pozitiimo dejstvo sredi krize, ki pretresa deželo. SODNI MLINI Razvoj dogodkov je splošno znan. Ves prejšnji teden je potekel v pričakovanju, kako se bo izteklo zasliševanje, na katerega je sodnik Jorge Uršo poklical bivšega predsednika v zvezi z raziskovanjem pro-daje orožja v Ekvator in na Hrvaško. Izgle-di niso bili preveč dobri, zlasti če upoštevamo, da je bil bivši poveljnik vojske general Balza prav tiste dni aretiran in postavljen na zatožno klop. Še v sredo je Menem s prepričanjem izjavil, da ,,nisem ničesar kriv in moja svoboda je zajamčena (garantirana)11. V četrtek dopoldan, potem ko je bil zaslišan, pa je ostal v arestu, s to olajšavo, da arest prestaja na pristavi svojega prijatelja in bivšega funkcionarja Gostaniana. Sodnik raziskiye, če je bivši predsednik kriv zločinskega dejarya kot vofija skupine, ki je v osebno korist izrabila oblast, v tem primeru s prodajo orožja tiyima državama. Sodnjjsko se je s tem začel zadryi del procesa. Z juridičnega vidika ima seveda celoten postopek precej zapletov, ki so lastni argentinski nejasni zakonodaji in predvsem posebnemu postopanju sodnih zbornic in vrhovnega sodišča. A nas bolj zanimajo politični odtenki in zlasti politične posledice, ker so mnogo bolj važne za sedanjost in za prihodnost. Čeprav je javnost na splošno pričakovala, da bo Menem končno prišel v zapor, pa je dogodek presenetil njega samega in njegove pristaše. Niso pričakovali, da bo mož, ki je še do pred kratkim imel absolutno oblast v državi in jo tudi v polnosti izvajal, prišel do stanja, v katerem se na-haja. Tudi s strani peronizma ni bilo kake posebne reakcije in so ga dejansko „rye-govi“ pustili samega. Nobeden od važnejših guvernerjev ali drugih političnih veljakov se ni postavil zanj. Gotovo je v to vplivalo tudi dejstvo, da velika večina prebivalstva smatra, da je arest upravičen in bivši predsednik to zasluži. Preveliko angažiranje v Menemov prid pa bi lahko škodovalo peronizmu, ki si obeta prepričljivo zmago na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Menem in njegov krog tudi niso pričakovali tako ostrega nastopa, ker so smatrali, da jim je sodnik Jorge Uršo naklonjen. Gre tukaj za človeka, ki ga je imenovala Menemova vlada v nejasnih okoliščinah (spomnite se Cavallove servetel). A tudi v tem je mnogo različnih mneni in težko je ugotoviti, katero je najbolj točno. Neizpodbitno dejstvo pa je, da je bivši predsednik v arestu in pred ostrim sodnim postopkom. Jasno je, da če je sodni postopek čist in namen pravilen in ga bo mogoče izpeljati do konca tako, da bo pravici zadoščeno, bo eden najbolj pomembnih korakov v boju za moralizacyo celotne argentinske družbe, ki trpi prav zaradi pomanjkanja etike. SODNIKI IN TOŽILCI Sodnik Jorge Uršo je diplomiral na katoliški univerzi in se od vsega začetka posvečal sodnyski karieri. Že pred sedanjo slavo je bil katerikrat. na časopisnih straneh. S strani menemizma ga hočejo Tone Mizerit deskreditirati, češ da ni popolnoma jasno od kje ryegovo premoženje. Znana fraza je, da ima ,,drag okus,“ kadar gre na kupovanje. Proti ryemu je pred svetom magistrature zastavljena prošnja za politično sodbo, kar skuša menemizem sedaj pospešiti. Drugi razlagajo, da Uršo uprizarja neke vrste „beg naprej” (fuga hacia adelante). Da podvzema te ostre korake pod pritiskom, ker je že nekajkrat prejel opomin sodne zbornice zaradi počasnega raziskovanja. je to res, potem smemo sklepati, da aretacija Menema in celoten sodni postopek v tej zadevi ni toliko sad njegove odločnosti, temveč predvsem delo državnega tožilca. Tožilec, 41 letni Carlos Stomelli pa je tudi zanimiva osebnost. „Praktičen“ in prepričan katoličan, bivši učenec bratov lasa-llancev, je sin polkovnika, katerega je general Balza odstavil zaradi domnevne simpatije upornim delom vojske pod Alfonsinom (carapintadas). Stornelli je zadevo orožja raziskoval še pod Menemovo vlado in tedaj doživljal hude pritiske s strani vlade in tudi številne telefonske grožnje, tako da imaj° on kot člani njegove družine stalno policijsko stražo. Na splošno prevladiye mnerye, da je položaj bivšega predsednika in ostalih precej zapleten. Trdijo, da ima sodnik v posesti dokaze, da je velika vsota denarja (36 milijonov dolarjev) bila deponirana v Urugvaja na ime Emira Yome, predsednikovega svaka. Sploh je urugvajska vlada pristala, da dovoli prost dostop sodnika do raznih tajnih bančnih računov. Če se dokaže to, je usoda Menema zapečatena. Medtem pa si v peronizmu niso edini glede najboljše strategije. Nočejo se preveč jasno postaviti v obrambo bivšega predsednika. A tudi nočejo stati mimo ob strani. Pritisk bo prišel do izraza v parlamentu, kjer je vloga opozicije ključnega pomena tudi za gospodarsko rekativacyo. Mnogi veljaki pa se nagibajo k temu, da bi v celotno afero porinili tudi sedanjega gospodarskega ministra Cavalla, ki je tedaj tudi kot minister z ostalimi podpisal dekrete, po katerih je orožje odšlo iz države. To bi bilo pa najbolj škodljivo za sedanji položaj. ŠTEVILKE SO TRDNE Ti dnevi pa so bili tudi blamaža za vse, ki so napovedovali razne katastrofe spričo danega položaja. To se je poostrilo še v petek, ko se je razvedelo, da je bil predsednik De la Rua na hitro interniran za lažjo operacijo na srcu. Isti dan je upoma CG^ uprizorila novo splošno stavko. De la Rua je že v nedeljo zapustil bolnišnico in se v ponedeljek vrnil na delo. Stavka je bila močna zaradi popolne ustavitve avtotransporta, a nikakor ni bila popolna in je ofijeknila mary kot prejšnja. K temu je dodati še, da prebivalstvo na splošno Z njo ni soglašalo: preveč je smrdela po političnem ukrepu. Kdor je mogel, je šel na delo in mnogi so stavkali le, ker ni bilo transporta ali iz sindikalne ubogljivosti. OB vseh teh dogodkih pa je borza rastla in riziko države padal. Novi boni, ki jih je država izdala za zamenjavo zunanjega dolga so pridobivali na vrednosti, enako kot delnice različnih družb. K temu je pripomogla še novica, da je bila zadryi mesec zunaryetr-govska bilanca pozitivna, v višini 467 milijonov dolarjev. A tudi ni vse zlato, kar se sveti. Ni se povečal izvoz, temveč je padel uvoz. In družba še vedno čaka na rekativacyo, ki bo edino jamstvo za rešitev sedanjih problemov. Politični uspehi in sodni etični postopki so temelj za dolgoročno bolj zanesljivo družbo, a želodec kruli danes in to se bo predvsem poznalo na volitvah. Slovenci v Argentini SPOMINSKA PROSLAVA Otroški zbor ZS Moški zbor Slovenska hiša je osrednja prostor, kjer se nahajo naše centralne organizacije. V njej je postavljena tudi druga slovenska cerkev v Argentini, posvečena Mariji Poma-gaj. V sedemdesetih letih je ves kompleks pričel graditi msgr. Anton Orehar s spo-močjo vseh Slovencev v Argentini. Zato je ta osredi\ji praznik cerkve, po domače rečeno žegnanje, tudi osrdnji praznih slovenskega verskega občestva. Letos so ga praznovali v nedeljo, 27. maja. V nabito polni cerkvi so pristopili k oltarju delegat prelat dr. Jure Rode in somaševalci prelatom Jožetom Guštinom, p. Alojzijem Kukovico DJ, Antonom Bidovcem in salezijancem Danielom Vrečarjem. Pri maši je pel Pristavski zbor pod dirigiranjem Anke Savelli Gaser. Med pridigo se je msgr. Rode zahvalil Nad. s 1. str. vernikom iz San Justa, ki so prinesli pred oltar relikvije blaženega škofa A. M. Slomška. Prebral je tudi spremno pismo mariborskega škofa Franca Krambergerja, v katerem potrjuje njihovo avtentičnost. Nato so zbrani počastili te elikvije. Po maši je bilo pripravljeno v veliki dvorani okusno in bogato kosilo, med njim pa je prelat dr. Rode pregledal delo Slovenske hiše in se tudi zahvalil vsem, ki so pripomogli k uspešnemu delu kakor tudi k izvedbi žegnanja, v imenu odbora za Slovensko hišo pa je njegov predsednik Jernej Štefe podal obračun o preteklem letu. Dela in obnov je bilo precej, predvsem poprava toaletnih prostorov. Žal je bila tudi tu opazna argentinska kriza, zaradi katere je ostal še dolg, ki ga upajo pokriti z darovi in žrebanjem. Po kosilu se je kot vsako leto žegnanje končalo s petimi litanijami in blagoslovom. TD Fotografije Jože Cukjati Relikvije bi. A. M. Slomška r°v. Zanimivo je, da so bili med njimi večinoma mladi. Z veliko močjo in odločnostjo s° podali vrsto vojaških pesmi, ki so jih peli domobranci pred 55 leti. Naj podamo sa-nto naslove: Mi slovenski smo vojaki, Dom braniti domobranci, Mi legionarji, Hura za dom v boj, Legionarji domobranci, Naj čiye nas presveti Bog, Naprej zastava slave. Vmes so bile predvajane tudi narodne Pesmi s plošč Regiment po cesti gre, Oj ta yojaški boben in Kdor ima srce. Naše gore ema noč pokriva (napisano za to priliko) Pa je recitiral Martin Sušnik, ki je vse dognjapje povezoval s krepkim glasom z besedilom, ki ga je napisal Aleš Gošar. Zatem je pa še otroški zbor Zedinjene Slovenije pod vodstvom Marte Selan in s spremljavo na orglah Andrejke Selan Vom-bergar zapel narodni Glejte že sonce zahaja *0 Srce je žalostno. Med akademijo so bile predvajane ski-optične slike iz domobranskega življenja. Za konec sta oba zbora skupaj z vsemi Prisostvpjočimi zapela že tradicionalno domobransko himno Oče, mati. Za popolno sliko moramo še omeniti še Pripravo odra: Pri petju so sodelovali Pavel Emil Cof, Slavko Urbančič in Ivan Korošec polagajo šopek Erjavec (tolkala), Anka Gaser, Lučka Kastelic in Andrej Selan, pri lučeh in zvoku Damjan Ahlin, Ivan Albreht in Aleksander Šuc, scenski prostor sta izdelala Andrej Golob in Dani Čop, režiral je dr. Štefan Godec, celotno zamisel in realizacijo pa je uspelo pripravil inž. Bogdan Magister. Proslava letos je dostojno prešla. Zbrali smo se in pomolili za slovenske žrtve revolucije, spomnili smo se na njih junaške pesmi in odšli z akademije v zavesti, da smo jim še vedno zvesti in gremo po poti, ki so nam jo oni s krvjo pokazali. TD Žegnanje v Slovenski hiši Naj čuje nas... Nad. s 1. str. med njimi 12.000 od Angležev vrnjenih, izdanih in razoroženih slovenskih domobrancev. Ta in samo ta preprosta resnica je dovolj, da zruši ves konstrukt uradne komunistične zgodovine, ki jo predstavlja lažna narodnoosvobodilna borba. Vztrajno in odločno branimo čast naših domobrancev in vseh drugih žrtev komunističnega terorja. V samoobrambi pred komunisti so bili primorani upreti se z °rožjem, katerega so vzeli, kjer so ga pač dobili, da rešijo svoja in svojih domačih ^vljei\ja. To je dovoljeno po občečloveških Postavah, pa tudi mednarodne konvencije to predvidevajo in dovoljujejo. Vsa krivda Za kakršnakoli nasilna dejanja, ki naj bi jih Pti tem zagrešili, pade izključno in samo na komuniste, ki so revolucijo izzvali in demokratični del naroda prisilili v oborožen °dpor. Pri domobrancih je bil cvet slovenske katoliške mladine, ki se je z neizmernim 'dealizmom in junaštvom borila za vrednote slovenstva in krščanstva proti mednarodnemu, brezbožnemu komunizmu. Številni mučenci iz njihovih vrst, ki jih že priznava sVeta Cerkev, to tudi potrjujejo. Podla laž Je takim ljudem podtikati kakršnokoli simpatiziranje ali kolaboracijo z fašizmom ali nacizmom, ki je bil prav tako neskladen z njihovim svetovnim nazorom in prepričanjem kakor komunizem. Prav tako umik številnih beguncev pred partizanskim te-r°rjem ni bil nikakršno strahopetno dejanje ali izdaja, ampak reševanje ogroženih življenj. Poznejši dogodki potrjujejo, da bi bila množična grobišča širom Slovenije še za nekaj tisoč žrtev številnejša, če se ne bi umaknili. Begunci pa smo s svojim življenjem in delom po vsem svetu več kot prepričljivo dokazali svojo slovensko in demokratično držo, ki je v čast in korist tudi rodni domovini pod Triglavom. Boleča a neizpodbitna ugotovitev je, da ni realnih možnosti za narodno spravo, dokler v slovenskem narodu ne bo prevladala prava podoba o zločinski prevari, ki jo je zagrešila Komunistična partija Slovenije pod krinko Narodnoosvobodilne borbe. V njenem imenu in pod njeno oblastjo je bil v Sloveniji zagrešen genocid nad demokratičnim delom naroda, ki se je uprl njihovim načrtom. Ta zločin proti človeštvu vse do danes v Sloveniji ni uradno raziskan, ne obžalovan in ne obsojen. Uradno priznana in pravilno mora biti ovrednotena upravičena samoobramba slovenskega demokratičnega tabora v bojnih formacijah vaških straž, četnikov in domobrancev. V mejah možnosti morajo biti popravljene krivice žrtvam in njihovim potomcem. Za tem šele lahko pride obžalovanje, pokora in odpuščale. Takrat šele pa bo možna tudi tako zaželena narodna sprava. Vztrajati v pričevanju teh preprostih a temeljnih resnic ostane torej naša naloga še naprej. Zavedajmo pa se, da bo to pričevanje zares uspešno, če bo podprto z odgovornim življenjem v zvestobi krščanskim in slovenskim vrednotam. Besede rničejo, a zgledi vlečejo! Najvažnejšo vlogo pa boste pri tem igrali mladi. Mladina danes samo- umevno uživa svobodo, za katero se ji ni bilo treba posebej truditi. Zato večkrat niti ne uvidi, kako velika dobrina je to. Mladi morate vedeti, da je tudi svobodo mogoče izgubiti. Marsikateri generaciji v teku zgodovine se je to zgodilo. Komaj dobrih 50 let je poteklo, ko so tisoči prav tako mladih mož in fantov kot ste vi danes, umirali za svobodo, ki je vam bila dana kot zrak za dihanje, brez napora. Pa tudi še danes na mnogih krnjih sveta Ijutlje umirajo za svobodo. Bodimo čnječi. Ne predajajmo se neodgovorni brezskrbnosti. Pravijo da mladina danes nima visokih ciljev, da je malodušna, apatična. Slovenska mladina ima cilje, za katere se je vredno žrtvovati: Rušiti ostanke komunistične laži v domovini, Kier so njene korenine, ohranjati časten spomin na svoje prednike, ki so pred več kot pol stoletja umirali, da bi mi lahko živeli v svobodi. Ste potomci junakov in mučencev. Tudi vi ste bili odkupljeni za ceno krvi. Tega ne morete spremeniti. Temu se ne morete izogniti. Bodite veseli in ponosni, da ste potomci žrtev. Imejte pa usmiljeno in razumevajoče srce za tiste svoje sovrstnike v Sloveniji, ki so potomci rabljev. Tudi oni temu ne morejo ubežati. Edini način, da to strašno delitev nekoč premostimo, je da se s to preteklostjo pogumno soočimo in se iz i\je učimo. Skupno in odkrito moramo ugotoviti in razkriti vso krivdo, kajti le tako jo bo mogoče tudi razumeti. Molimo in delajmo za to! Naj čuje nas presveti Bog in nam pomaga, da bomo vztrajali v svojem poslanstvu! Vinko Kobal umrl 29. maja je odšel h Gospodu po zasluženo plačilo 73-letni msgr. Vinko Kobal, duhovnik koprske škofije ter pobudnik in voditelj mladinskega gibanja Pot. Vinko Kobal je bil rojen leta 1928 v Vrhpolju pri Vipavi. Njegova duhovniška pot ni bila lahka. Še preden je bil posvečen v duhovnika je dvakrat doživel strahote komunističnih ječ. Leta 1949 je v zaporu preživel 6 mesecev, dve leti pozneje, tik pred posvečenjem, pa še nadaljnje 4 mesece. Leta 1968 je bil kaznovan zaradi miklav-ževai\ja, leta 1971 zaradi procesije, 30. decembra leta 1974 pa z 20 tisoč dinarji globe oz. 15 dni zapora zaradi maše na prostem. Od leta 1959 do 1969 je bil župnik v Ročinju, nato do leta 1983 v Desklah, dve leti je bil duhovni pomočnik v župniji Kristusa Odrešenika v Novi Gorici, nato pa od leta 1985 župnik v Godoviču nad Idrijo. Pred dvema letoma je prejel odlikovanje papeškega kaplana. Vinko Kobal je z mnogimi mladimi navezal pristne prijateljske odnose. V stiku z ljudmi je hitro spoznaval, da ni dovolj ohranjati fasade tradicionalnega krščanstva, ki je velikokrat brez resničnih in pristnih človeških odnosov. Odgovor na to so bila občestva mladih, ki jih je začel zbirati okrog sebe in z njimi pripravljal tedne duhovnosti po raznih krnjih. Pred leti je bil v Argentini in imel srečanja z mladino, ki ga je navdušeno sprejela. Nnj mu Bog poplača za vse trpljenje in delo z mladino! MB— RMMHMRHnHRMRBHHnnnij MMBMMRnaaMHnBMEnntai ■n—nuniwiiiMC— r narod in za skupnost v Argentini. TD Sloveniji, mu je obljubila Mihaela ČmeliČ turistične zemljevide in jih tudi poslala-Zemljevide smo že posredovali vsem šolam, za vse, ki poučujejo zemljepis, in za učence višjih razredov. Na roditeljskih sestankih so voditeljice obveščale o stanju šole in skupaj z.učitelj*' cami seznanjale starše v načinu poučevan* ja, težavah in želje, da bi starši sodelovali in spremljali učenje otrok. Na roditeljskih sestankih pri posameznih šolah je predavala prof. Miriam Jereb Batagelj. Učiteljstvo in šolarji so sodelovali pri verskih srečanjih, prvem svetem obhajil**’ procesiji svetega Rešnjega Telesa in romanja v Lnjan. Šole imajo samostojne nastope in sodelujejo pri prireditvah krajevnih domov. Svobodna Slovenija in Duhovno življenje z Božjimi stezicami stalno spremlja)0 življenje naših šol. Marjana Batagelj, voditeljica Jegličeve šole je pripravila napotke za učenje zgodovine, razdelila vprašalnik za spremembe v' knjigi „Zdomski Živžav” in že dobila odgovore. Šolam za špansko govoreče posreduje programe, kijih je pripravila in uporabil3 v Jegličevi šoli. Nadaljevanje prihodnji Buenos Aires, 14. junija 2001 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 5 MNDWMMm Novice iz Pisali smo pr POLOŽAJ SLOVENSKEGA KMETIJSTVA Slovensko kmetijstvo je v primerjavi z drugimi državami sredi\je in vzhodne Evro-Pe majhno. Naravne razmere za kmetovar\je so razmeroma neugodne, kar vpliva na produktivnost in povečuje proizvodne stroške. Neugodna je tudi zelo razdrobljena struktura kmetijskih gospodarstev. Slovenska politika od začetka neodvisnosti te težave rešuje z zagotavljanjem precejšnjih podpor kmetijstvu. V obdobju 1995-1999 je bila raven podpor proizvajalcem nad povprečja držav OECD in skoraj enaka ravni kot v Evropski zvezi, med drugim sledi iz študije Organizacije za ekonomsko sodelovar\je m razvoj OECD „Pregled kmetijskih politik: Slovenija”, ki je nastala v tesnem sodelovanju s slovenskimi strokovnjaki. SLOVENEC V USAFA Na ameriški vojaški letalski akademiji ESAFA v Colorado Springsu je prejel diplomo drugi slovenski kadet na tej akademiji, Matej Hajdinjak iz Radovljice. Slavnostni gost in govornik na slovesnosti ob podelitvi diplom je bil ameriški podpredsednik Dick Cheney. Slovesnosti se je udeležilo tudi več slovenskih predstavnikov. DESETLETNICA PREDORA Med drugimi štejemo letos tudi desetletnico mednarodnega avtocestnega predora Karavanke, ki je dolg skoraj 7,9 km, od tega je 3,5 km predorske cevi na slovenskem in 4,4 km na avstrijskem ozemiju. Je najdaljši slovenski enocevni cestni predor, deveti najdaljši v Evropi in šestnajsti na svetu. Slovesnost odprtja je bila 1. junija 1991, dejansko pa je promet skozi njega stekel naslednji dan. Od takrat je skozi predor Karavanke peljalo v obe smeri 14 milijonov osebnih in tovornih vozil (iz slovenske smeri 6,7 in iz avstrijske skoraj 7,3 milijona), zgodilo se je tudi nekaj prometnih nesreč, dve s smrtnim izidom, do požara ali hujših nesreč ni prišlo, sicer pa predor še vedno dosega visoke varnostne standarde. ELEKTRARNE NA SAVI Vlada je sklenila pomemben del dogovora, ki se nanaša na izgradnjo verige šestih hidroelektrarn na spodnji Savi. Po napovedih se bodo pripravljalna dela izgradnje prve hidroelektrarne HE Boštanj lahko začela že septembra letos; takoj ko bo koncesionar, v tem primeru Savske elektrarne, pridobil gradbeno dovoljenje za začetek gradnje. DVE ZMAGI V kvalifikacijski tekmi za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu je Slovenija premagala Luksemburg z 2:0. Oba zadetima je dosegel Zlatko Zahovič, drugega z enajstmetrovke. Štiri dni kasneje pa je reprezentanca dosegla novo odmevno zmago, s ka-toro si je povečala možnosti za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu. Varovanci Srečka Katanca na povsem novem stadionu St. Jakob niso blesteli, toda z borbeno igro in z nekaj sreče so osvojili tri točke, s katerimi so na lestvici prehiteli Švico in se Povzpni na drugo mesto. Švicarji so pokazali nekaj več, imeli žogo več v nogah, si Popravili več priložnosti, toda na koncu štejejo ie g0ji v tem pa so bili Slovenci, ki so totoli bučno podporo s tribun, boljši. To pa P°vsem po zaslugi Cimerotiča, ki je izkoristil napako švicarske obraipbe in postavil k°hčni izid. MLADI PINGPONKAŠI Namiznoteniški naraščnjniki se z mednarodnega prvenstva Poljske v Wladis-wowem vračajo z dvema bronastima in ®ho srebrno medaljo. V igri dvojic sta kadeti Petra Škabar in Natalija Lužar osvojili mesto, Špela Burgar in Japja Toma- VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 12. junija 2001 1 dolar 255,63 SIT tolarjev 1 marka 110,91 SIT tolarjev igO Ur 11,20 SIT tolaijev zini sta bili pri mladinkah tretji, kar je Tomazinijevi uspelo tudi v igri mešanih dvojic z Izraelcem Alenskim. Petra Škabar je v posamičnem delu tekmovanja dosegla uvrstitev med petim in osmim mestom, Burgarjeva je med posameznicami prišla do osmine finala. Moški del ekipe ni bil tako uspešen. Selektor Matjaž Šercer je upravičeno razočaran, še posebej ker je bilo to zadnje tekmovanje fantov in deklet pred evropskim mladinskim prvenstvom, ki bo julija v Italiji. Mladinec Žiga Jazbec je bil v svoji skupini zadnji, kadet Janez Tomše šele tretji, tako da se jima ni uspelo uvrstiti v nadaljnje tekmovanje. Potniki za EP (Evropsko prvenstvo) zato še niso določeni. VESLAČI Slovenska veslaška reprezentanca je na močni mednarodni regati v Essnu dosegla več zmag. Med enojci je Iztok Čop izkoristil odsotnost nemškega skifista Marcela Hac-kerja in s precejšno prednostjo premagal zlatega olimpijskega kolego Luko Špika. Drugo zmago je med lahkimi veslači dosegel Blaž Knjdiž. Olimpijska prvaka Čop in Luka Špik sta v dvojnem dvojcu potrdila svojo nepremagljivost v tej disciplini. Ostali slovenski olimpijci so se morali zadovoljiti z drugima mestoma. V dvojcu brez krmarja sta nastopila Milan Janša in Jani Klemenčič, preostala četverica pa v četvercu brez krmarja. Poroka: V soboto 5. maja sta se v cerkvi San Jose del Talar, v Villa del Parque poročila Maria Laura Fernšndez Berar-di in Marko Juan Hladnik. Za priči sta bila Mira Svete Hladnik in dr. Jose Luis Fernandez Berardi. Novoporočencema čestitamo in želimo obilo sreče! Smrti: Umrli so v Monte Grade Rozalija Peršuh roj. Pritekel (77), v Ramos Mejlji Janez Jakoš, v Gorici msgr. dr. Kazimir Humar (86) in na Dunaju inž. Jože Bavdaž (39). Naj počivajo v miru! SPOMINJALI SMO SE JIH ... V nedeljo, 10. junija smo se Slovenci spominjali žrtev komunistične revolucije pri dopoldanskih mašah po raznih okrajih, posebno pa še pri maši na Belgrano, ki jo je daroval Anton Orehar. Popoldne so rojaki pohiteli v velikem številu v dvorano na Rio Bamba na spominsko prireditev v organizaciji Društva Slovencev. Proslavo je pričel Marjan Marolt, ki je v jedrnatih stavkih preletel vsa tista strašna leta okupacije in komunističnega divjanja. Govoru je sledila pravljična igra Vstajenje kralja Matjaža, ki jo je spisal in režiral Nikolaj Jeločnik in podali igralci IDNAVE. Scenograf je bil g. Mazi. Pevski zbor Gallus je s svojim sodelovanjem in pod vodstvom dr. Savelllja potrdil svoj sloves, prav tako pa tudi tercet sester Finkovih. POMEN SLOVENSKEGA PLANINSTVA V ARGENTINI Ko smo pred nekaj leti stopili iz IRO-vih prevoznil ladij, nas je zajelo nekaj skrbi. Tudi najbolj navdušeni gomik se je moral udati v usodo in tudi najbolj goreča želja ni mogla premostiti geografske danosti. Velika slovenska skupina se je takoj podala v Mendozo pod vznožja sedemti-sočakov. Aconcagua še vedno čaka dneva, ko bo slovenska noga stopila na njeno teme in v plemeniti zmagi osvetila smrt andinista pionirja Janeza Kastelica. Vendar se slovenski andinizem ni porodil v Mendozi. Njegov rojstni kraj je bariloško letovišče. Tja so se brez zapreke podali nekateri fantje, ki so imeli kot edini cilj goro in sneg. Splošno stanje argentinske andinistike nudi poletnim široke možnosti. Mogočna veriga Kordiljere je še malo poznana, organizacija planinstva je rudimentama, zani-marye omejeno. Veliko število novonasejjencev je prebrodilo začetne težave. Dopusti in počitnice bodo zvabili vsako leto več in več turistov v gorske predele. Prav je, da se že danes vsi, ki se zanimajo za gore, povežejo med seboj in si s skupnimi močmi omo-gočtyo izlete v gore. Dobro se zavedamo, da je glavnina Slovencev ostala v Buenos Airesu in zato želimo, da bi nam od tam dotekale stalno nove sile, ki bi oživile in ojačale naše vrste in nam pomagale obdržati in povzdigniti slovensko ime v argentinskem andinizmu. V. Arko Svobodna Slovenija št. 24, 14. junija 1951 Drugi kmečki upor je že z