primorske novice URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA KOPER, 8. oktobra 982 Št. 27 VSEBINA Občina Ilirska Bistrica — ODLOK o splošnih pogojih vzajemnih razmerij med etažnimi lastniki — SAMOUPRAVN! SPORAZUM o ustanovitvi skupnosti socialnega skrbstva Koper — STATUT občinske skupnosti socialnega skrbstva Koper Občina !zo!a — ODLOK o svetu občine !zo!a — ODLOK o izobešanju zastav v občini !zo!a — ODLOK o poslovnih prostorih v občini !zo!a — SKLEP o objavi podatkov o gibanju osebnih dohodkov v gospodarstvu v občini !zo!a v prvem polletju 1982 Občina Koper — POPRAVEK odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu obrtna cona Koper Občinska skupnost otroškega varstva Koper — SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti otroškega varst\a občine Koper — SAMOUPRAVN! SPORAZUM o ustanovitvi skupnosti otroškega varstva občine Koper (prečiščeno besedilo) — STATUT skupnosti otroškega varstva občine Koper (prečiščeno besedilo) Občinska skupnost sociainega skrbstva Koper - SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti socialnega skrbstva Koper Občinska skupnost sociainega varstva Koper — SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega spora/uma o ustanovitvi skupnosti socialnega varstva občine Koper — SAMOUPRAVN! SPORAZUM o ustanovitvi skupnosti socialnega varstva občine Koper — STATUT skupnosti socialnega varstva občine Koper Občinska teiesnokuiturna skupnost Koper — SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Telesnokulturne skupnosti občine Koper — SAMOUPRAVN! SPORAZUM o ustanovitvi telesnokulturne skupnosti občine Koper — STAILI telesnokulturne skupnosti občine Koper Samoupravna stanovanjska skupnost občine Postojna —SPREMEMBE !N DOPOLNITVE prav ilnika o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj iz sredstev solidarnosti ter za delno nadomeščanje stanarin v občini Postojna Komunaino podjetje — TOZD Komunaini servis Postojna — TRŽNI RED v občini Postojna OBČINA tURSKA BtSTRtCA Na podlagi 18. člena zakona o pravicah in delih stavb (Uradni list SRS. št. 19/76) in na podlagi zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS. št. 1/8! ). ter 194. člena statuta občine Hirska Bistrica je Skupščina občine Hirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. sept. 1982 sprejela ' ODLOK O SPLO$N!H POCOJ!H VZAJEMN!H RAZMERJIH MED ETAŽNrM! LASTNIKI !. člen S tem odlokom se urejaio splošni pogoji ter določajo pravice in obveznost) med lastniki in imetniki pravice uporabe posameznih delov 'tavh m /emljisc. ki pripadajo teni stavbam (v nadaljnjem besedilu: etažni lastniki ). ter okv irno določa način uporabe in vzdržev anja delov 't'tvb. ki sluzijo stavbi kot celoti ali samo nekaterim njenim posameznim delom. 2. č)en V etažni lastnini so lahko posamezna stanovanja, posamezni poslovni prostori in gar.tžc. Posamezni deli stavb so lahko v la^ti občanov, društev in drugih civilno pravnih oseb ali v družbeni lasti. 1. člen Skupni deli stavb v eta/ni lastnini in nepremičnine, ki služijo stavbi hot celoti, so našteti v ! odstavku 4. člena zakona o pravicah na delih stavb. Skupni deli stavb so tudi zelenice, dvorišča, dovozne poti in dohodki. 4. člen ^ Lastninska pravica na delih stavb je v neposredni povezavi s pravico uporabe skupnih delov stavbe in uporabe funkcionalnega zemljišča stavbe. Vsaka sprememba lastninske prav ice na delu stavbe ima za posledico spremembo koristnika pravice uporabe skupnih delov in funkcionalnega 'cmljišča stavbe. Posamezne dele stavbe, stavbne in funkcionalno zemljišče in skupne dele in naprave v stavbi, morajo uporabniki in lastniki uporabljati v namen, za katere so zgrajeni. 3. člen Dele stavbe morajo etažni lastniki uporabljati tako. da ne posegajo v pravice drugih etažnih lastnikov. V svojem delu stavbe so dolžni izvršiti, pripravila na svoje stroške, če je to nujno, da se odv rne škoda na drugih delih stavbe ali skupnih prostorov. 6. člen Etažni lastniki so enakopravno združujejo v skupnost stanovalcev, imajo enake samoupravne pravice kot jih imajo po zakonu imetniki, stanovanjske prav ice oziroma najemniki poslov nih prostorov ali garaž. Svoje pravice upravljanja uresničujejo neposredno v hišnem svetu ter na zboru stanovalcev. 7. člen Etažni lastniki so dolžni prispevati de! stroškov za vzdrževanje skupnih delov. dede na skupno gospodarjenje s stanovanjsko hišo. de! stroškov prenove skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši. in de! skupnih funkcionaLnih stroškov v skladu s pogodbo, ki jo etažni lastnik sklene s skupnostjo stanovalcev. 394 URADNE OBJAVE 8^ oktobra 1982 — §t. 27 navedenih stroškov M) etažni lastniki d(^!žni plačevat) sorazmerni de! obratovalnih stroškov za komuna!nc storitve in druge stroške. na način kot to urejajo veljavni predpisi. H. člen Etažni kotniki stavbe. ki je v upravljanju Samoupravne stanovanjske skupnosti, sklenejo / njo posebno podgovho o udc!ežbi etažnega !astnika na stroških upravljanja po določilih zakona o stanovanjskem gospodarstvu 9. člen ^ V primeru sp^ra a!i nesoglasja med etažnimi !astniki. imetnik) pravice uporabe, skupnostjo stanovalcev in Samoupravno stanovanjsko skupnostjo. od!oéa pristojno sodišče v nepravdnem pvistopku. Če se etažni !astniki. skupn(vst stanova!cev in samoupravna stanovanjska skupnost ne morejo sporazumeti o višin) de!eža stroškov gospodarjenje s stanov antsko hišo a!i ode!ežu stroškov upravljanja, določenih po tem odtoku in drugih predpisih. !ahko vsaka prizadeta stranka zahteva ori pristojnem sodišču do!očitev višine stroškov. !(!. č!cn Etažni lastnik) so dolžni plačevati del stroškov vzdrževanja stavbe v kateri miajo etažno lastmno in druge stroške, predpisane s tem odlokom ne glede na to ali uporablja jo dc! stavbe sami ali ga dajejo v najem. 7. člen Člani Sveta občine ima jo pravico biti redno in pravočasno obveščeni o vseh vprašanjih, k) jih morajo poznati da bi mogli opravljati zaupane jim naloge. ' Pn opravljanju nalog, ki jim jih zaupajo predsedstvo občinske konference SZDL. občinska skupščina ali njen izvršni svet. se dlani Sveta občine, lahko poslužujejo strokovnih in tchničnth služb teh organov. S. člen Članstvo v Svetu občine je častna družbena funketja. Člani Sveta občine imajo pravico do pov račila potnih stroškov, ki jih imajo z opravljanjem svoje funkcije. 9. člen ; Svet občine v soglasju s predsedstvom občinske konference SZDL natančneje določi načm dela s poslovmkom. 1(1. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po ohjavi v Uradnih Objavah. Številka: (120-15/82 Izola. 21. septembra !9H2 Predsednik BRANKO FURLAN. 1. r. 1 !. člen Ra odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 0!0-b! 81-4/2 , Predsednik: V !i Bistrio. 18. S. 19H2 IVAN BERGOČ 1. r. OBČtNA )ZOLA Na podlagi 217.h člena statuta občine Izola (Uradne objave št. 5/78 in 4 Ki K2 ) je skuj^ščina občine Izola na ločenih sejah zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. septembra 1982 sprejela Na podlagi 9. člena zakona o uporabi grba. zastave in himne Socialistične federativne republike Jugoslavije ter o uporabi podobe in imena predsednika republike Josipa Broza Tita (Uradni list SFRJ. št. 21/77). 201. člena statuta občine Izola in 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS. št. 12/77 in 10/78) je skupščina občine tzola na ločeni seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. septembra 1982 sprejela ODLOK O IZOBEŠANJU ZASTAV V OBČIN! IZOLA L člen Ta odlok ureja pogoje in način uporabo zastav v občini Izola. ODLOK O SVETU OBČINE !ZOLA L člen Svet občine Izola (v nadaljnjem besedilu: Svet občin) je politično posvetovalno telo občine, katerega člani na pobudi predsedstva občinske konference SZDL na (cjah Sveta občine ali posamično obravnavajo: dohtčena vprašanja, ki se nanašajo na samoupravni socialistični razvoj občine: pomembnejša vprašanja družbenega razvoja občine in širše skupnosti: vprašanja, k) zadevajo sodelovanje občme z drugimi občinami ter dajejo o njih mnenja in predloge. 2. člen Za člane sveta občine so lahko izvoljeni priznani družbenopolitični in drugi javni dclavo. ki s svojim revolucionarnim ali dolgoletnim delom na najodgovornejših funkcijah v družbenopolitičnih in samoupravnih organizacijah ter skupnostih dajejo pomemben prispevek k graditvi m razvoju samoupravnih socialističnih odnosov \ občini !zola m širši družbeni skupnosti. .1. člen Člane sveta občme in njegovega predsednika voli na predlog predsedstva občinske konterenee S/Dt občanska skupščina na sejah v\eh treh zborov. ^ (*!ani sveta občine se v oh jo /a dobo štirih let in so lahko ponovno izvoljen). Predsedstvo občinske konterenee SZDL lahko predlaga občinski skupščin), da razreši posameznega člana Sveta občine pred jiotckom časa. za katerega je bd izvoljen \4. člen L lan Svcta-občmc ne more biti hkrati funkcionar v občinski skupščini. niti funkcionar v občinskem t/vršnem svetu in v občinskih upravnih ter državnih organih. 5. člen Svet občine skhcujc predsedmka Sveta na pobudo predsedstva občinske konference SZDL. h. člen Predsedstvo občinske konference SZDL. občinska skupščina ali njen izvršni svet lahko zaupajo posameznemu članu Sveta občine, da prouči določeno vprašanje v okviru pravic in dolžnosti občine in da o njem svoje mnenje. 2. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela in njihove skupnosti. druge samouprav ne organizacije in skupnost), družbenopolitične in druge družbene organizacije in skupnosti, društva in hišni sveti v občini !zola so dolžni ob prazničnih dneh SFRJ in SRS. občinskem prazniku ter ob drugih primerih na javni razglas pristojnega organa izobesiti na stanov anjskih in po Jovnih stavbah ter na za to določenih jav nih mestih državne in republiške zastave, zastave zveze komunistov, zastave italijanske narodnost) in zastave z občinskim obeležjem. V dneh žalov anja so zastave spuščene na po! droga ali so normalno )Zohešene z žalnim obeležjem, dokler traja žalovanje. Razglas o izobešanju zastav ob posebnih prilikah iz prvega in drugega odstavka tega člena objav i pristojni organ prek sredstev javnega obveščanja in na krajevno običajen način. 5. člen Na jav nih mestih morajo b)t< izobešene v se zastave, naštete v prvem odstavku 2. člena tega odloka. Temeljne in druge organizaci je združenega dela in njihove skupnosti. druge samoupravne organizacije in skupnosti, ter družbenopolitične in druge družbene organizacije m skupnosti so dolžne izobesi!) državno zastavo, republiško zastavo, zastavo zveze komunistov in zastavo italijanske narodnosti. Društv a in hišni sv^,ti so dolžni izobesiti najmanj ! zastavo iz prvega odstavka 2. člena tega odloka. 4. člen Zastave se izobešajo v vrsti od leve proti desni, gledano od spredaj, v naslednjem zaporedju: državna, republiška, zveze komumstov. italijanske narodnosti in občinska. 5. člen (e se izobesi državna zastava skupaj z več domačimi ali tujimi zastavami. je državna zastava, odvisna od tega. kako so te zastave postavljene: ! v sredini kroga tako. da jo je razločno videti —če so druge zastave zvrščene v krogu: H. oktobra 1982 — Št. 27 URADNE OBJAVE 395 2. v sredini polkroga — če so druge zastave zvrščene v polkrogu; 3. na čelu kolone — če so druge zastave zvrščene v koloni; 4. na prvem mestu v vrsti, oziroma gledano od spredaj, na levi strani, če so druge zastave zvrščene v vrsti; $. na čelu skupine, če so druge zastave razporejene v skupine. te se izobesi državna zastava skupaj z drugimi zastavami s prekrižanimi drogovi, mora biti drog z državno zastavo postavljen pred drogovi teh zastav, gledano od spredaj. te se izobesi državna zastava skupaj z dvema drugima zastavama, mora biti državna zastava v sredini. 6. člen te se izobesi državna ali republiška zastava čez ulico ali trg v navpični legi. mora biti njena lega takšna, da jo modra oziroma bela barva zastave: 1. na severni strani — če je smer ulice vzhod — zahod oziroma zahod — vzhod; 2. na vzhodni strani — če je smer ulice sever — jug oziroma jug sever; 3. na vhodni strani krožnega toka. te je državna ali republišja zastava položena navpično na mizi, odru ali kakšnem drugem častnem mestu, mora biti modra oziroma bela barva zastave prva z leve strani, gledano od spredaj. te je državna ali republiška zastava položena na mrtvaški oder. podstavek ali kakšen drug predmet, ali se nosi v vodoravni legi. mora biti modra oziroma bela barva praviloma z leve strani, gledano od spredaj. 7. člen Za izobešanje zastav morajo biti na stavbah ali ob njih ter na javnih mestih vzgrajene primerne konzole ter postavljeni drogovi. Na novih družbenih objektih morajo biti vgrajene konzole za zastave ali ob njih postavljeni drogovi za zastave pred izdajo uporabnega dovoljenja. 8. člen Javna mesta za izobešanje zastav po tem odloku so naslednji trgi in ulice: Trg 29. novembra Kristanov trg Trg JLA Trg padlih Trg pri bolnici sprehajališče proti svetilniku glavni pomol Kidričevo nabrežje Cankarjevdrevored Drevoredi, maja Dantejeva ulica Bazoviška ulica Pittonijeva ulica Kajuhova ulica Ulica Oktobrske revolucije Morova ulica Tomažičeva ulica Kraška ulica Koscvelova ulica Cesta v Jagodje vsa križišča na Prešernovi cesti Veluščkova ulica cesta v industrijski coni ter naslednja mesta v podeželskih naseljih: — trg pred zadružnim domom v Dvorih — avtobusno postajališče Šared — avtobusno postajališče Malija 9. člen Zastave, ki se izobešajo. morajo ustrezati zakonskim določilom glede oblike, simbolov in barv ter ne smejo biti raztrgane, umazane ali obledele. tO. člen Zastave je treba izobesiti dan pred praznikom oziroma ob jasnem razglasu, odstraniti pa najkasneje 24 ur potem ko mine rpzlog, žara ! katerega so bile izobešene. . Hkrati je treba odstraniti morebitne transparente in druge pri oz nostne dekoracije. tl. člen Zastave drugih držav se izobesijo le na poseben poziv pristojnega organa. Ta organ je tudi dolžan preskrbeti zastave, ki se ob takih prilikah izobesijo. 12. člen Stroške za postavitev drogov in konzol ter za izobešanje zastav na javnih mestih krije Samoupravna komunalna interesna skupnost Izola. 13. člen V roku enega leta po uveljavitvi tega odloka morajo vsi družbeni subjekti iz 2. člena tega odloka prilagoditi mesta za izobešanje zastav določilom tega odloka. 14. člen Kršilce določi! tega odloka se kaznuje: a) pravna oseba z din od 500 do 5.000 b) odgovorna oseba pa z din 500 do 2.000 Predlog o kaznovanju zoper kršilce določi! tega odloka lahko poda občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, komunalni redar, komunalni inšpektor in Postaja milice Izola. Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljata komunalni redar in komunalni inšpektor. 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 352-18/80 Izola, 23. septembra 1982 Predsednik BRANKO FURLAN. 1. r. Na podlagi 4. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS. št. 18/74). 72. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18/74 in 10/76) in 204. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. septembra 1982 sprejela ODLOK O POSLOVNIH PROSTORIH V OBČINI IZOLA 1. člen Z namenom, da bi se dosegla načrtna in smotrna uporaba poslovnih prostorov za ustrezne dejavnosti in da bi se neizkoriščeni kletni prostori aktivirali in namenili za ustrezne poslovne dejavnosti, se s tem odlokom določi: — da se poslovni prostori v določenem delu mesta ne smejo uporabljati za določene vrste poslovnih dejavnosti; — da se smejo uporabljati poslovni prostori v določenih delih mesta oziroma v stavbah, ki so v določenih ulicah, samo za določene vrste poslovnih dejavnosti; — da se neizkoriščeni kletni prostori v določenem delu mesta, skladno z 72. členom zakona o stanovanjskih razmerjih, preuredijo v poslovne prostore. 2. člen V območju mesta, ki obsega predel, omenjen z naslednjimi ulicami: Smareglijeva. Gregorčičeva. Muzčeva. Kristanov trg, Trg 29. novembra, Kidričevo nabrežje in Trg JLA ter ulice: Cankarjev drevored do odcepa Kosovelove ulice, Pittonijeva, Drevored 1. maja. Prekomorskih brigad, Volaričeva, Gorkijeva, se poslovni prostori v pritličju stavb ne smejo uporabljati za skladišča, obratovalnice proizvodnega značaja ter tiste storitvene obratovalnice, ki pri obratovanju povzročajo škodljive emisije v okolje. Izjema so priročna skladišča v neposredni bližini prodajaln na drobno in obratovalnic za dnevno uporabo ter obratovalnice, ki se ukvarjajo z izdelavo izdelkov s pretežno ročnim delom in enostavnimi ročnimi napravami ter so istočasno prodajni prostori. V preostalem delu mesta se poslovni prostori smejo uporabljati za obratovalnice proizvodnega značaja le, če ne presegajo normativov, ki določajo maksimalno dovoljene ravni škodljivih emisij v okolje za stanovanjska naselja. Pogoji za opravljanje dejavnosti po prejšnjem odstavku se ugotavljajo v posameznih lokacijskih postopkih. Poslovni prostori za proizvodne dejavnosti, za skladišča in za tiste storitvene dejavnosti, ki zaradi svojega značaja in emisij v okolje niso 396 URADNE OBJAVE 8. oktobra 1982 — št. 27 dovoijene v stanovanjskih naseljih, se predvidijo v obrtni coni, ki je s prostorskim dokumentom občinske skupščine za to namenjena. 3. člen V času turistične sezone se na območju celotnega mesta razširijo poslovne dejavnosti tudi na zunanje površine pred poslovnimi prostori, kjer so za to dane prostorske možnosti. 4. člen Poslovni prostori na Trgu JLA, v Verdijevi ulici, na Kidričevem nabrežju in na Trgu 29. novembra, se namenijo za: — prodajalne na drobno vseh vrst; — gostinske obrate s toplimi obroki hrane; — specializirane gostinske obrate; — slaščičarne; — turistične poslovalnice; — razstavne prostore; — poslovanice za športno-rekreativne namene. 5. člen Poslovni prostori v Ljubljanski, Koprski in Gregorčičevi ulici ter na Kristanovem trgu se namenijo za: — vse vrste storitvenih dejavnosti, ki nudijo storitve po posameznem naročilu; — specializirane prodajalne na drobno vseh vrst; — specializirane gostinske obrate (s poudarkom na nudenju tople hrane, hladnih prigrizkov in napitkov ter brezalkoholnih pijač; — obrtne delavnice, ki uporabljajo pretežno ročno delo in ki imajo istočasno prodajni prostor; — foto in druge umetniške ateljeje; — poslovalnice z domačo in umetno obrtjo. 6. člen Z urbanistično prostorskimi dokumenti in ureditvenimi načrti za posamezne dele mesta, morajo biti opredeljene možnosti lociranja poslovnih prostorov za storitvene dejavnosti za potrebe občanov. Vse dokumente po prejšnjem odstavku, ki te opredelitve ne vsebujejo, je treba v roku enega leta ustrezno dopolniti. 7. člen Pri oddaji poslovnih prostorov posameznim interesentom mora komisija za oddajo poslovnih prostorov pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Izola upoštevati določbe tega odloka in letni program razvoja drobnega gospodarstva, ki ga sprejme občinska skupščina na podlagi družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva občine Izola. S. člen Upravljalec objektov v družbeni lastnini je dolžan v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka opraviti popis in analizo možne izkoriščenosti vseh poslovnih in kletnih prostorov v pritličju stanovanjskih objektov na območju mesta, opredeljenega v prvem odstavku 2. člena tega odloka in predlagati pristojnemu upravnemu organu uvedbo postopka za preureditev skupnih kletnih prostorov v poslovne prostore, skladno z določbami 72. člena zakona o stanovanjskih razmerjih. 9. člen Imetniki pravice uporabe in lastniki poslovnih prostorov morajo v roku dveh let po uveljavitvi tega odloka prilagoditi dejavnost poslovnih prostorov določbam tega odloka. Po preteku roka iz prejšnjega odstavka se sme poslovni prostor izjemoma uporabljati za dotedanjo dejavnost še toliko časa, dokler se za ta poslovni prostor ne najde uporabnik, ki bo opravlja! dejavnost skladno s tem odlokom. 10. člen (e nastane dvom. ali je dejavnost za posamezen poslovni prostor skladna z določbami tega odloka, odloči o tem pristojni upravni organ, v kolikor gre za dejavnost družbenega sektorja, oziroma pristojni upravni organ v sodelovanju z obrtnim združenjem Izola, v kolikor gre za dejavnost zasebnega sektorja. 11. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poslovnih stavbah in prostorih (Uradne objave, št. 15/68). 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 36-4/82 Predsednik Izola, 23. septembra 1982 BRANKO FURLAN, I r. Na podlagi 241. člena statuta občine Izo)a (Uradne objave, štev. 5/78 in 4/82) in v skladu z določili Dogovofa o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 (Uradni list SRS, štev. 1/82) je izvršni svet Skupščine občine Izola na seji, dne 4. oktobra 1982 sprejet SKLEP O OBJAV) PODATKOV O GIBANJU OSEBN)H DOHODKOV V GOSPODARSTVU OBČINE IZOLA V PRVEM POLLETJU 1982 1. člen Na podlagi podatkov službe družbenega knjigovodstva iz periodičnih oziroma zaključnih računov izvršni svet ugotavlja, da se je v obdobju januar— junij 1982 v primerjavi z obdobjem januar— december 1981 v gospodarstvu občine Izola povprečni razporejeni bruto osebni dohodek na delavca po vkalkuliranih urah povečal za 15,4 % in znaša 16.996 din. Razporejena sredstva za bruto osebne dohodke so v gospodarstvu občine Izola porastla za 14,7 %. 2. člen Ugotovitev iz 1. člena tega sklepa služi samoupravnim organizacijam in skupnostim s področja izven materialne proizvodnje za usmerjanje delitve dohodka in uresničevanje določi! III. poglavja Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982. 3. člen Ta sklep se objavi v Uradnih objavah. št.: 113-7/81 Predsednik Izola, 4. oktobra 1982 inž. GORJUP LEOPOLD, l.r. OBČtNA KOPER Pri primerjavi objavljenega odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtuobrtna cona Koper z izvomikom je ugotovljeno, da je pri ttskanju odloka v drugem odstavku 1. člena za besedilo: »on številka 67 — 91/1«. pomotoma izpadlo besedilo: »oktober 1969. določla elaborata Invest-biro Koper št.«. Za to dajemo naslednji popravek ODLOKA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU OBRTNA CONA KOPER Drugi Vstavek 1. člena odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu obrtna cona Koper (Uradne objave, št. 25/82) se pravilno glasi: »Za to območje odslej veljajo namesto določi! elaboratov !nvest-hi-roja Koperšt. 67-91, oktober 1967 in št.67—91/!.oktober. 1969.določila elaborata Invest-biroja Koper št. 82 — 52/1. september 1982.« SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA KOPER Na podlagi 26. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti otroškega varstva Koper je skupščina skupnosti otroškega varstva Koper na seji dne 2. marca 1982 sprejela naslednji SKLEP Skupščina skupnosti ugotavlja, da je več kot dve tretjini delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnosti do 2. marca 1982 pristopilo k Samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi skupnosti otroškega varstva. * S.tem je samoupravni sporazum skladno s 38. členom sklenjen. Številka: 010-1/81-82 PREDSEDNIK Koper, 2. marca 1982 SKUPŠČINE SKUPNOST! Ida Gee, ! r. 8. oktobra 1982 — št. 27 URADNE OBJAVE 397 Na podlagi 61. člena Ustave SR Slovenije (Ur. 1. SRS št. &74) 34. in 35. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Ur l. SRS št. 35/79) sklenejo delovni ljudje po svojih temeljnih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih, drugi delovni ljudje po svojih samoupravnih organizacijah ter občani po krajevnih skupnostih kot uporabniki, skupaj z delavci, ki delajo v temeljnih organizacijah združenega dela in društvih na področju otroškega varstva kot izvajalci SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA OBČINE KOPER (prečiščeno besedilo) V italijanskem jeziku se ime glasi: »Comunità per la tutela dell'infanzia de! comune di Capodistria.* I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V Skupnosti otroškega varstva občine Koper se s tem sporazumom združijo delovni ljudje po temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter občani v krajevnih skupnostih z delavci, ki delajo v temeljnih organizacijah združenega dela in društvih na področju otroškega varstva z območja občine Koper, da bi načrtovali in uresničevali skupno dogovorjene naloge za izenačevanje razvojnih pogojev otrok in socialne varnosti matere in družine. V Skupnosti otroškega varstva občine Koper (v nadaljnjem besedilu: skupnost) delovni ljudje kot uporabniki in izvajalci po načelu solidarnosti in vzajemnosti menjavajo delo, združujejo sredstva za dogovorjene programe ter uresničujejo druge skupne interese s področja vzgoje, varstva, socialne varnosti otrok in varstvom materinstva. 2. člen Skupnost otroškega varstva občine Koper neposredno organizira in uresničuje program otroškega varstva v občini in sodeluje pri oblikovanju in izvajanju programa, ki se uresničuje preko Skupnosti otroškega varstva Slovenije. 1! DRUŽBENO EKONOMSKI ODNOS! IN SVOBODNA MENJAVA DELA 3. člen Program nalog in pravic v Skupnosti otroškega varstva občine Koper, k) so predmet svobodne menjave dela obsega: - \/gojno-varstveni program za predšolske otroke v vzgojno varjenih organizacijah in v družinskem varstvu, ^ priprava otrok na osnovno šolo, - vzgojne programe za predšolske otroke, ki niso vključeni v '/gojno-\arst\ene organizacije, - udeležba pri izgradnji novih zmogljivosti vzgojno-varstvenih organizacij. - denarne pomoči otrokom, - druge naloge v korist otrokom. 4. člen Za naloge, ki so skupnega pomena za vso Slovenijo, sooblikuje skupnost program skupnih nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji, ki se iz\aja po načelih solidarnosti in vzajemnosti in obsega: - nadomestilo osebnih dohodkov v času porodniškega dopusta, ' - pomoč pri opremi novorojenca in - pospeševanje razsoja vzgojno-varstvene dejavnosti. V Skupnosti otroškega varstva Slovenije se uresničujejo tudi solidarnostno zagotovljeni programi vzgoje in varstva predšolskih otrok in minimalni obseg denarnih pomoči. 3. člen Medsebojne odnose v svobodni menjavi dela urejajo uporabniki in Izvajalci s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov, z drugimi samoupravnimi sporazumi in s pogodbami. III. NALOGE SKUPNOSTI 6 člen V Skupnosti otroškega varstva občine Koper delavci, drug! e ovm ljudje m občani zlasti: ** usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana, ^ usklajujejo predloge programov storitev oziroma posamezni storitev s področja skupnosti, — usklajujejo predloge meri! za vrednotenje programov storitev oziroma posameznih storitev, — ugotavljajo obseg sredstev, potrebnih za izvedbo programov storitev oziroma posameznih storitev v posameznih planskih obdobjih in sprejemajo ukrepe za zagotavljanje teh sredstev, — zagotavljajo sredstva za širjenje zmogljivosti vzgojnovarstvenih organizacij, — zagotavljajo sredstva za izvajanje pravice do denarnih pomoči, — sprejmejo plan Skupnosti otroškega varstva občine Koper, — organizirajo sodelovanje s TOZD, krajevnimi skupnostmi, Skupščino občine Koper in Obalno skupnostjo pri uresničevanju nalog družbenega varstva otrok in pri drugih vprašanjih, pomembnih za razvoj družbenega varstva otrok, — se sporazumevajo o drugih zadevah, določenih z zakonom in s tem sporazumom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti, — sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami in s strokovnimi institucijami ter združenji pri reševanju vprašanj, pomembnih za družbeno varstvo otrok, — sodelujejo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti s skupnostmi na področju socialnega varstva, zdravstvenega varstva in izobraževanja, s skupnostmi otroškega varstva v drugih občinah, s skupnostjo za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti in se z njimi sporazumevajo o načrtovanju in izvajanju skupnih nalog ter o zagotavljanju potrebnih sredstev, — sporazumevajo se o skupnih nalogah, ki jih uresničujejo v Skupnosti otroškega varstva Slovenije, in o združevanju sredstev za te namene, — sklepajo samoupravne sporazume in družbene dogovore, — skrbijo za uresničevanje nalog s področja narodne obrambe in družbene samozaščite na področju otroškega varstva. t IV. PLANIRANJE V SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA OBČINE KOPER 7. člen Uporabniki in izvajalci opredelijo potrebe po vzgoji in varstvu predšolskih otrok ter temeljne cilje in usmeritve razvoja za srednjeročno obdobje na tem področju z analizami razvojnih možnosti in z elementi za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti. Potrebe po vzgoji in varstvu predšolskih otrok in ostale pravice pa vsklajujejo zlasti s sodelovanjem pri pripravi in s sprejemanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva občine Koper, ? usklajevanjem planov z ostalimi interesnimi skupnostmi ter s sodelovanjem pri pripravi in sprejemanju družbenega dogovora o temeljih plana občine in drugih družbeno političnih skupno- M. člen S samoupravnim sporazumom o temeljih plana uporabniki in izvajalci določijo obvezne, prednostne, solidarnostne in ostale programe in posamezne storitve ter pravice, standarde in normative za posamezne storitve, način povračila za opravljene naloge in druge medsebojne obveznosti. Določijo tudi vire in višino sredstev za sprejete programe in ukrepe za preprečevanje motenj v izpolnjevanju sprejetih obveznosti. V. STATUSNE DOLOČBE 9. člen Skupnost otroškega varstva občine Koper je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov, tega sporazuma, drugih družbenih dogovorov in splošnih aktov. Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena. 10. člen Skupnost ima statut, ki ga sprejme skupščina skupnosti. Statut začne veljati, ko da nanj soglasje Skupščina občine Koper in je objavljen v Uradnih objavah. 11. člen Sedež skupnosti je v Kopru. 12. člen Zakonitost poslovanja in dela skupnosti nadzira Komite za družbene dejavnosti pri skupščini občine Koper. 13. člen Delo skupnosti je javno. Skupnost obvešča delovne ljudi in občane o svojem delu, stanju in problemih dejavnosti po njihovih delegatih v URADNE OBJAVE 398 8 oktobra 1982 —$t. 27 m v orgamh skupščtne, preko sredstev javnega obveščanja in !NDOK Centra, ter na druge pnmerne načine 14 č)en Podrobnejša dotočda o statusnih zadevah. zagotav!janju javnosti in organizaetj) pestovanja vsebuje statut skupnosti. \ ! ENOTE SKI LNOSI! RAZMERJA MED SKUPNOSTMI !N S0t SiA\0\!!ELJSr\0 SKUPNOSTI SOCIALNEGA VAR STVA 15 čten Detect ene ah 'eč vzgojno varstvenih organtzacij in tisti uporabnika katenh potrebe tt detavci zadovotjujejo, tahko ustanovijo enoto skupnost) otroškega varstva, v kateri se neposredno dogovarjajo za uresnteev mje skupnth interesov in potreb in o načinu menjave deta. Pogoje /a ustanov ite' pnstojno ti tn načeta samoupravne organizira-no'!) enot se dtvtoč) s statutom skupnosti. Ib čten Za obtikovatije potnike, usmeritev, atjev, skupnega sprejemanja odtovuev o programiranju razvoja družbenega varstva otrok ter za vsktajevante opredetitev itt drugih natog. ki so skupnega pomena za družbeno varstvo otrok na območju SR Stovenije, se detavci. drugi de-tovnt !jud;e tn občan), organizirani v Skupnosti otroškega varstva občne koper po njej m skupnost z drugimi občinskimi skupnostmt združujejo v Skupnost otroškega varstva Stovenije. 17. čten /a 'ktadncjs) tazvoj in uresničevanjeskupnth natog, pravic in interesov s področja vzgoje tn varstva otrok na obatnem območju, se skupnost povezuje s skupnostima otroškega varstva občin Izota in Piran. N.nui tn obhke povezovanja opredehjo te skupnosti na osnovi potitič-mh iztuidtše s po^ehnun sporazumom. IS. čten /atadt ure^ničev anja enotne pohtike tn usktajevanje programov sociatnega varstva v obcini.se Skupnost otroškega varstva občine Koper puveže z Občtnsko skupnostjo sociatnega skrbstva Koper, Skupnostjo pckojnmskegn m invatidskega zavarovanja v SR Stovenij) — enoto v oKuu koper. 5ku))nostjo za zapostovanje občine Koper in Samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Koper v Skupnost soaatnega varstva ohčme Koper \ skupnosti sooatttega varstva s področja otroškega varstva v občini detovm tjudje )n občani vsktaiujejo predvsem: — osnove m menta za uvetjavtjanje pravic do denarmh pomoči in njthvoo obtiko: os))ove)n nterita za sttbvencioniranje cen storitev v vzgojno-var-so emh organizaojah in v drugth obhkah vzgojnoAarstvene dejav nosti v občint. kotenje tn prednost) pri sprejemu otrok v vzgojno varstvene organizacije tn v druge obttke družbeno organizirane dejavnosti za pred-šotske otroke Preko "kupno^t) soaatnega varstva sodetuje Skupnost otroškega varstva prt oJhrcanju kot četrti zbor občinske skupščine. Medsebojna razmerja ut obveznost) ter samoupravno organiziranost skupnosti soaatnega v arstv a dotoča samouprav nt sporazum o ustanov itv ) Skupnosti soctatnega varstva oheme Koper \ t! SODEt G\ ANJE S SAMOUPRAVNO INTERESNO SKUP NOSIJO ZA PROS\ E IO !N KULTURO PRtPADNIKOV ITALIJANSKE NARODNOSTI \ OBČINI KOPER 19. čten Na podtag) ustave SRS in statuta občine Koper ohhkujejo pnpadntki itattjanske narodnost), kt živijo na narodnostno mešanem območju svojo samouprav no interesno skupnost za prosveto in kutturo, v kateri razvijajo svojo naoonatno kutturo, vzgojo in izobraževanje v tastnem )e/)ku. narodnostni tisk in druga sredstva javnega obveščanja ter za-to/ntštvo in st)ke z matiemm narodom zaradi kutturnega in jezikovnega razvoja. 20. čten Skupnost za prosveto tn kutturo obtikuje program otroškega varstva sktadno z dotočit) ! t čtena tega sporazuma z enakopravnim odtoča-n je m s skupnostjo otroškega varstva in skupni seji skupščin obeh skupnost) Ko je doseženo sogtasje o programu skupnosti za prosveto in kutturo, postane ta program sestavni det programa skupnosti otroškega varstva. 21. eten Skupščina skupnosti za prosveto in kutturo nastopa enakopravno v vseh zadevah, ki se nanašajo na interes pripadnikov narodnosti. Brez usktaditev statišč ni mogoče sprejeti nobene odtočitve, ki zadevata posebni interes. V primeru, da se obe skupščini po dveh zaporednih obrav nav ah ne zedinita o sporni zadev i, se ustanovi skupna komisija, v katero izvohta obe skupščini enako števito čtanov. Skupna komisija pripravi predtog za vsktaditev spornih vprašanj, (e se skupna komisija ne sporazume ati če skupščini skupnosti ne sprejmeta njenega predtoga, se predtog da v obravnavo in sktepanje zbora združenega deta in družbenopotitičnem zboru občinske skupščine, da o zadevi dokončno odtočita VII! SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA OBČINE KOPER IN SAMOUPRAVNI NADZOR 22. čten Skupnost otroškega varstva občine Koper upravlja skupščina. Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajatcev Detegatev zbor uporabnikov detegirajo detegaaje v temetjnih organizacijah združenega deta in detovnih skupnostih ter v krajevnih skupnostih ter detegaaje detov nih !judi, ki z osebnim detom s sredstvi v tastnini občanov opravljajo gospodarsko ati negospodarsko dejavnost v občini Koper. V zbor izvajatcev detegirajo detavci vzgojno varstvenih organizacij oziroma njihove detegaaje ter organi družbenih organizacij in društev, ki izvajajo vzgojno-varstveno dejavnost. 23. čten Skupščina skupnosti sprejme poseben sktep o števitu in sestavi dete-gatskth mest in o načinu detegiranja v skupščino, ki je pritoga tega sporazuma. 24. čten »Zbor uporabnikov in zbor izvajatcev skupščine Skupnosti otroškega varstva občine Koper izvohta izmed detegatov vsak svojega predsednika in njegovega namestnika, oba zbora pa predsednika skupščine in njegov ega namestnika. Mandat predsednika skupščine in predsednikov zborov ter njihov ih namestnikov traja 2. teti. Na to funkcijo so tahko ponovno izvotjeni za nastednji dve teti « 25. čten Predsednik skupščine predstavlja Skupnost otroškega varstva občine Koper v stikih z drugimi samoupravntmi interesnimi skupnostmi, družbeno-pohtičnimi skupnostmi in organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter opravlja druge natoge, dotočene s statutom skupnosti otroškega varstva občme Koper. 26. čten V skupščini detegati: a) ugotavljajo, da so čtani skupnosti: — sprejeti samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti otroškega varstva občine Koper, — sprejeti samoupravni sporazum o temetjih ptana Skupnosti otroškega varstva za srednjeročno obdobje. — izvotiti detegate v skupščino skupnosti otroškega varstva občine Koper, b) v oh jo in razrešujejo: — predsednika in namestnika predsednika skupščine, — statne in občasne odbore in druga tetesa, — detegate za skupščino Skupnosti otroškega v arstva Stovenije in Skupnost sociatnega varstva občme Koper, c) imenujejo tn razrešujejo: — detegata, ki v odsotnosti predsednika ati njegovega namestnika predstavlja in zastopa Skupnost, — detavca s posebnimi poobtastih in odgovornostmi — tajnika skupnosti, — skupno s skupščinami drugih skupnosti vodjo detovne skupnosti skupne strokovne stužbe, ki izvaja natoge za skupnost, — odredbodajatca za izvrševanje finančnega načrta skupnosti, — detegata v razpisno komisijo za imenovanje vodje detovne skupnosti, — dva detegata v razpisno komisijo za imenovanje odgovornega de-tavca s posebnimi poobtastih in odgovornostmi, ki bodo v detovni 3. oMobra 1982 — Št. 27 URADNE OBJAVE 399 skupnosti skupne strokovne službe opravljali strokovne naloge za potrebe Skupnosti otroškega varstva in njenih samoupravnih organov č) sprejemajo: ' — statut skupnosti, poslovnik o svojem delu in programe svojega dela, — zaključni račun, — samoupravne sporazume in 'družbene dogovore, ki se nanašajo na njeno delo in ne nalagajo članom skupnosti dodatnih finančnih obveznosti, ki niso vključene v sporazum o temeljih plana, — usklajene elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana in predlog tega sporazuma, — letni in dogoročni plan skupnosti, — letni delovni program in letni finančni načrt skupnosti, — ukrepe za uresničevanje programa in finančnega načrta skupnosti, — sklep o višini in cenzusih oziroma drugih pogojih za uveljavljanje pravice do denarnih pomoči, — družbene dogovore in samoupravne sporazume z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi organizacijami in skupnostmi v medsebojnem sodelovanju o vsklajevanju meri! in odnosov v svobodni menjavi dela, o združevanju dela in sredstev in o izvajanju drugih ukrepov za dosego skupnih ciljev, — samoupravni sporazum o ustanovitvi skupne strokovne službe, — elemente za določanje cen vzgojno-varstvenega dela in druge pogoje, pri svobodni menjavi dela, — elemente za obseg in kakovost vzgojno-varstv enih storitev ki jih lahko zagotovijo izvajalci v danih kadrovskih in prostorskih pogojih in na osnovi veljavnih normativov in standardov, — ceno storitev in njihovo sestavino oziroma povračilo za opravljeno delo, — kriterije za določitev deleža staršev otrok, kot neposrednih koristnikov v ceni vzgojno varstvenih storitev, tako, da vsak prispeva po svojih možnostih (diferencirano), — ukrepe in naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, — ukrepe za pospeševanje razvoja posebnih oblik družbenega varstva otrok, — ugotovitveni Sklep o sprejetih prispevnih stopnjah za letni program skupnosti, d) dajejo predloge, soglasja za: — izboljšanje razmer, v katerih živi družina z otroki, — racionalizacijo in izboljšave v vzgojnovarstvenih dejavnostih, — soglasje k statutu in letnemu programu skupne strokovne službe, — priznanja organizacijam združenega dela in posameznikom za izjemne dosežke na področju družbenega varstva otrok, e) obravnavajo razna poročila in opravljajo še druge naloge in zadete, za katere je skupščina pristojna po zakonu in drugih splošnih predpisih in samoupravnih aktih 27. člen /bor uporabnikov in zbor izvajalcev lahko samostojno obravnavata vsa vprašanja z delovnega področja skupščine in dajeta pobude za nji-ho\o reševanje Vsak zbor samostojno voli in razrešuje predsednika in namestnika predsednika zbora, oblikuje organe in delovna telesa zbora ter voli in razrešuje njihove člane. 2H. člen Delegati obeh zborov odločajo enakopravno o sprejemu statuta skupnosti, plana, elementov za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana, drugih samoupravnih splošnih aktih ter o drugih zadevah v skladu s sporazumom 29. člen Postopek sklica in potek sej skupščine in zborov ter način odločanja ter sporazumevanja urejata statut in poslovnik skupščine. 30 člen Skupščina skupnosti otroškega varstva občine Koper ima skupne samoupravne organe uporabnikov in izvajalcev, ki skrbijo za izv ajanje "jenih sklepov in za pripravo predlogov iz njene pristojnosti. Število skupnih samoupravnih organov, njihovo delovno po rocje ter sestavo določi skupšč.na s svojim statutom in posebmm sklepom. Člani skupnih samoupravnih organov so lahko samo delegat! e ega cij za Skupnost otroškega varstva občine Koper. 31. člen Skupnost otroškega varstva občine Koper ima odbor za samoupravni nadzor. ^ Odbor je organ samoupravne delačske kontrole, ki nadzira: — izvajanje sprejetih programov skupnosti, — izvajanje določi! samoupravnih aktov skupnosti, izvajanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, katerih udeleženka je skupnost, — izvajanje sklepov organov skupnosti, — uporabo in razpolaganje s sredstvi skupnosti, — obveščanje delegatov o vprašanjih, ki so pomembna za njihovo odločanje, — opravlja druge naloge, določene z zakonom in splošnimi akti skupnosti. 32. člen Odbor ima 7 članov. Člani odbora ne morejo biti hkrati delegati v skupščini skupnosti otroškega varstva. Kandidate za člane odbora predlaga Občinska konferenca SZDL Koper. Člane odbora izvolijo in odpokličejo.članice skupnosti otroškega varstva občina Koper preko skupščine skupnosti. Mandat člana odbora traja 2 leti: ista oseba je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljena za člana odbora. 33. člen Prašiče, dolžnosti in odgovornosti odbora podrobneje ureja statut (in pravilnik o delu in nalogah odbora). 34. člen Skupnost otroškega varstva občine Koper ima Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki šteje 7 članov. Podrobnejša določilai) sestavi in pristojnostih odbora vsebuje statut skupnosti. 35. člen V primeru, da bi nastopile izjemne razmere, mora skupnost prilagoditi svoje delo načrtom za delo v teh razmerah, pri čemer se povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami in s krajevnimi skupnostmi. IX STROKOVNA SLUŽBA 3h. člen Za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih in tem podobnih del, ki omogočajo nemoteno delovanje skupnosti ustanovi Skupnost otroškega varstva skupno a drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti v občini Koper skupno strokovno službo. O tem sprejemajo udeležene Skupnosti samoupravni sporazum. Skupščina skupnosti otroškega varstva daje soglasje k statutu skupne strokov ne službe, k programu dela ter k razv idu de! in nalog, ki jih služba opravlja. 37. člen Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v skupni strokovni služb) ureja samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti skupne strokovne službe s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so službo ustanovile. Prihodek delov ite skupnosti strokovne službe se oblikuje s svobodno menjavo dela na osnovi pogodbe (samoupravnega sporazuma o menjav ) dela) s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in na podlagi sprejetega programa. 1\ PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 3K. člen 1 a samouprav m sporazum je sklenjen, ko sta k njemu pristopili 2/3 pooblaščenih podpisnikov in da nanj soglasje Skupščina občine Koper. Veljati začne osmi dan po ohjavi/v Uradnih objavah. 39. člen ! a samoupravni sporazum se lahko spremeni ah dopolni po enakem postopku, kot je bi! sprejet. 40. člen / dnem uveljavitve tega sporazuma preneha veljati dosedanji sa moupravnt sporazum o ustanovitvi Skupnosti otroškega varstva občine Koper, katerega sprejem je ugotovila skupščina skupnosti otroškega varstva na seji dne 17. maja 197K. Koper, 19. november 19H0 K temu sporazumu je dala soglasje skupščina občine Koper s sklepom st. 025-14/K! z dne 24. marca 19K2. 400 URADNE OBJAVE Na podlagi 45. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS št. 35^79) ter 10. in 26. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti otroškega varstva občine Koper je skupščina Skupnosti otroškega varstva občine Koper na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 17. decembra 1981 in 2. marca 1982 sprejela STATUT SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA OBČINE KOPER (prečiščeno besedilo) I. TEMELJNE DOLOČBE ' 1. člen Skupnost otroškega varstva občine Koper (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost, v kateri delavci, drugi delovni ljudje in občani po načelih solidarnosti in vzajemnosti zagotavljajo pogoje in združujejo sredstva za izvajanje pravic v zvezi z varstvom materinstva in s socialno varnostjo otrok ter za uresničevanje dogovorjenega obsega vzgoje in varstva predšolskih otrok. 2. člen S tem statutom se urejajo: — status skupnosti, — povezovanje z drugimi skupnostmi, — samoupravna organiziranost s pravicami, dolžnostmi in odgovornostmi organov skupnosti. — ljudska obramba in družbena samozaščita, — samoupravna delavska kontrola in nadzor. — postopki samoupravnega planiranja. — položaj strokovne službe, — postopek za uveljavljanje pravice do denarnih in materialnih pomoči. — javnost dela in — postopek sprejemanja statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov. II. STATUSNE DOLOČBE 3. člen Skupnost je družbeno pravna oseba. Za svoje obveznosti odgovarja z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. Skupnost se vpiše v sodni register v skladu z zakonom. 4. člen Skupnost posluje pod imenom: »Skupnost otroškega varstva občine Koper«. V italijanskem jeziku se ime glasi: »Comunità per la tutela de!!' infanzia de! comune di Capodistria « 5. člen Sedež skupnosti je v Kopru. Skupnost lahko spremeni sedež. Odločitev o spremembi sedeža sprejme skupščina skupnosti. Spremembo sedeža se vpiše v sodni register. 6. člen Skupnost ima štampiljko okrogle oblike s premerom 3.4cm. Na zunanjem robu je besedilo: »Skupnost otroškega varstva občine« in v italijanščini »Comunità per la tutela dell'infanzia del comune di«, v sredini pa vodoravno »Koper« — »Capodistria«. 7. člen Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Za zastopanje skupnosti v pravnem prometu lahko skupščina skupnosti pooblasti delavca strokovne službe skupnosti. 8. člen Skupnost podpisuje predsednik skupščine skupnosti oziroma njegov namestnik ali pooblaščeni delavec strokovne službe skupnosti. III. DEJAVNOST SKUPNOSTI 9. člen Dejavnost skupnosti je družbeno varstvo otrok, ki se v nomenk uitun dejavnosti vodi pod šifro 13021. Družbeno varstvo otrok zajema dejavnost in ukrepe, s katerim! se zagotavljajo pogoji za varstvo materinstva, za razvoj, vzgojo in socialno varnost otrok ter vzgojo in varstvo predšolskih otrok ter dolo- 8 oktobra 1982 —§t. 27 čajo razvojni m delovni programi varstva matere, otroka in družine, obseg pravic in način njihovega uresničevanja. V skupnosti sc uresnb čujejo še drugi skupni interesi na področju družbenega varstva otrok. Naloge skupnosti določa zakon o samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti. IV. ENOTE SKUPNOSTI M), člen Delavci ene ali več vzgojno varstvenih organizacij in tisti uporabniki, katerih potrebe ti delavci zadovoljujejo, lahko ustanovijo enoto skup. nosti otroškega varstva, v kateri se neposredno dogovarjajo za uresničevanje skupnih interesov in potreb ter o načinu menjave dela. 11. člen Enoto upravlja skupščma, ki ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi enote skupnosti otroškega varstva se določi število delegatskih mest v zborih enote ter število in način delegiranja delegatov, načm odiočanja ter druga načela organiziranosti enote. 12. člen »V enoti skupnosti njeni člani v skladu s programi skupnosti sprejemajo razvojne programe vzgojnovarstvenih organizacij in spremljajo uresničevanje !e-teh. se sporazumevajo o sodelovanju vzgojnovarstvenih organizacij in organizacij združenega dela uporabnikov pri uresničevanju programa vzgojnovarstvene organizacije, sodelujejo pri oblikovanju letnih delovnih načrtov vzgojnovarstvenih organizacij, sodelujejo pri oblikovanju programov, planov in meril za svobodno menjavo dela in pn drugih samoupravnih splošnih aktth skupnosti in se dogovarjajo o ttstih oblikah varstva otrok, ki so potrebne na območju, kjer deluje enota in pomenijo večji obseg ali višji standard ter zahtevajo dodatno združevanje sredstev « 13. člen Administrativno-tehnična opravila za enoto opravlja vzgojno-var-stvena organizacija v dogovoru z enoto, če pa je v enoti več vzgojnovarstvenih organizacij, opravlja ta opravila tista izmed njih. s katero se enota tako dogovori. V RAZMERJA MED SKUPNOSTMI 1. Združitev skupnosti v Skupnost otroškega varstva Slovenije 14. člen Za oblikovanje politike, usmeritev skupnih ciljev, skupnega sprejemanja odločitev o programiranju razvoja družbenega varstva otrok in opravljanja nalog, ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi in občanov ter drugih nalog, ki so skupnega pomena za družbeno varstvo otrok na območju SR Slovenije, se delavci, drugi delovni ljudje in občani.organizirani v skupnosti po njej in skupaj z druginn občinsktmi skupnostmi otroškega varstva združujejo v Skupnost otroškega varstva Slovenije « 15. člen Skupnost ima v skupščini Skupnosti otroškega varstva Slovenije 2 delegatski mesti in sicer eno v zboru izvajalcev in eno v zboru uporabnikov. 2. Povezovanje s skupnostmi otroškega varstva obalnth občin 16. člen Za skladnejši razvoj otroškega varstva, usklajevanje in enotno reševanje pravic in interesov s področja družbenega varstva otrok na obalnem območju se skupnost povezuje z občinskima skupnostima otroškega varstva Izola in Piran. 17. člen Dogovarjanje in usklajevanje se izvaja preko organov skupščine skupnosti. Usklajeni predlogi sklepov, stalisč, aktov in programov in drugih zadev se predložijo v obravnavo skupščinam skupnosti. Usklajujejo se predvsem naslednje dejavnosti: — izhodišča pri planiranju družbenega varstva otrok: — samoupravni akti, ki urejajo denarne in druge pomoči in porodniške dopuste: — dohodkovni pogoji za pndobitev pravice do denarnih pomoči otrokom: — višina in oblika pomoč): — kriterije in merila za oblikovanje cen vzgojno-varstvenih storitev in udeležbo staršev k ceni; 8. oktobra 1982 — Št. 27 URADNE OBJAVE 401 — kriteriji in merila za sprejem otrok v vzgojno varstvene organizacije; — kadrovska politika na področju otroškega varstva; — enoten nastop do republiških institucij in Skupnosti otroškega varstva Slovenije; — druge zadeve, ki so skupnega pomena za urejanje družbenega varstva otrok v obalnih občinah. \ 18. člen Način in postopek dogovarjanja in usklajevanja se določi s posebnim poslovnikom, ki ga sprejmejo skupščine vseh treh skupnosti. 3. Soustanoviteljstvo skupnosti socialnega varstva občine Koper 19. člen Skupnost je skupaj z Občinsko skupnostjo socialnega skrbstva Koper, s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — enota Koper, z Občinsko skupnostjo za zaposlovanje Koper in Samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Koper soustanoviteljica Skupnosti socialnega varstva občine Koper. 20. člen V Skupnosti socialnega varstva občine Koper se uresničuje enotna politika socialnega varstva v občini, usklajujejo se programi, merila in osnove za uresničevanje solidarnosti in vzajemnosti. 21. člen V skupščini Skupnosti socialnega varstva občine Koper ima skupnost 6 delegatskih mest. Tri delegate delegira zbor uporabnikov, tri pa zbor izvajalcev. 22. člen Medsebojna razmerja in obveznosti ter samoupravno organiziranost Skupnosti socialnega varstva občine Koper določata Samoupravni sporazum o ustanovitvi in statut Skupnosti socialnega varstva občine Koper. 4. Sodelovanje s Samoupravno interesno skupnostjo za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti. 23. člen Skupnost za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti oblikuje srednjeročni program vzgoje in varstva otrok z enakopravnim odločanjem s skupnostjo otroškega varstva na skupni seji skupščin obeh skupnosti. Usklajen in soglasno sprejet program skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti postane sestavni del programa skupnosti otroškega varstva, ki za njegovo izvajanje tudi zagotavlja potrebna sredstva. 24. člen Brez uskladitve stališč obeh skupščin ni mogoče sprejeti nobene odločitve. ki zadeva posebni interes narodnosti. V primeru, da se obe skupščini po dveh zaporednih obravnavah o spornem vprašanju ne zedinita, se ustanovi skupna komisija, v katero izvoli vsaka skupščina po 3 članov. Skupna komisija izdela predloga za rešitev spornega vprašanja. Če se skupna komisija ne sporazume ali če njenega predloga ne sprejmeta obe skupščini, se predlog odloži z dnevnega reda, skupščina skupoosti pa predlaga skupščini skupnosti socialnega varstva občine Koper, da podu skupščini občine Koper pobudo za dokončno odločitev o sporni zadevi. 3 Sodelovanje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in Skupščino občine Koper 25. člen Skupnost se za zagotovitev usklajenega in koordiniranega delovanja povezuje in sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini in zunaj nje zlasti na naslednjih področjih: — z izobraževalno skupnostjo pri usposabljanju delavcev, ki izvajajo predšolsko vzgojo in varstvo in pri izgradnji objektov vzgojnovar-stvenih organizacij; — s skupnostjo socialnega skrbstva, pri oblikovanju in izvajanju Pomoči otrokom; — s stanovanjsko skupnostjo pri usmerjeni stanovanjski gradnji; — z zdravstveno skupnostjo pri izvajanju zdravstvenega varstva otrok, zlasti preventive v vzgojno-varstvenih organizacijah. 26. člen Nadzorstvo nad zakonitostjo poslovanja in dela skupnosti opravlja pristojni organ skupščine občine Koper. Skupščina občine Koper opravlja družbeno nadzorstvo nad delom skupnosti. VI. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI 1. Skupščina skupnosti 27. člen Skupnost upravlja skupščina skupnosti (v nadaljnjem besedilu skupščina). Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. 28. člen Skupščina skupnosti je mesto sporazumevanje delegatov uporabnikov in delegatov izvajalcev. — Zbora sta v mejah pristojnosti, ki jih imata, samostojna v svojem delu, v skupnem delu pa enakopravna. 29. člen Število delegacij in konferenc delegacij ter način delegiranja v skupščino skupnosti določi skupščina skupnosti s posebnim sklepom, ki je sestavni del tega statuta. 30. člen Delegate v zbor uporabnikov delegirajo splošne, združene ali posebne delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah v katere se združujejo delovni ljudje, ki opravljajo samostojno dejavnost s sredstvi v lasti občanov ter delegacije krajevnih skupnosti. 31. člen Delegate v zbor izvajalcev delegira delavski svet ali drag organ upravljanja temeljnih organizacij združenega dela, ki opravljajo vzgojnovarstveno dejavnost za predšolske otroke kot svojo glavno dejavnost ter druge organizacije in društva, ki s svojo dejavnostjo sodelujejo pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok v občini Koper. 32. člen Zbor uporabnikov ima 64 delegatskih mest, zbor izvajalcev pa 14 delegatskih mest. 33. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev izvolita izmed delegatov vsak svojega predsednika in njegovega namestnika, oba zbora pa predsednika skupščine in njegovega namestnika. Mandat predsednika skupščine in predsednikov zborov ter njihovih namestnikov traja 2 leti in so lahko ponovno izvoljeni za to funkcijo za naslednji 2 leti. 2. Pristojnost skupščine 34. člen Delegati v skupščini skupnosti ali v njenih zborih odločajo o zadevah, ki so v njihovi pristojnosti na podlagi predhodne obravnave delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter drugih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ali brez predhodne obravnave. Skupščina skupnosti daje v predhodno razpravo delavcem v temeljnih organizacijah združenega