ŠTEVILKA KRANJ,
20 16.
- LETO VI. MAJA 1953
Ureja uredniški odbor / Odgovorni urednik Slavko Beznik / Uredništvo in uprava: Kranj, Savski breg štev. 2; telefon štev. 475; tek. račun pri NB Kranj okol. štev. 624-»T«-127
Izhaja vsako soboto
Letna naročnina 400.— din Polletna naročnina 200.—■ din Četrtletna naročnina 100.— din Mesečna naročnina    35.— din
POSAMEZNA ŠTEV. 8.- DIN
PREDSEDNIKU TITU NOSIMO POZDRAVE
Republiška in nad dvajset lokalnih štafet nosi iskrene čestitke gorenjskega ljudstva
S sprejema štafete graničarjev na Jesenicah
Maj - mesec mladosti
7. maja 1953
Mladina kranjskega okraja si je izbrala mesec maj za čas, ko bo imela v vseh krajih svoje nastope in prireditve. Izbrala si je primeren mesec. V zimskem času je imela več časa za svoje politično in kultur, no-umetniško delo, sedaj, ko so dnevi že daljši in pritiska poljsko delo in ko je tudi šport bolj zaživel, pa nam hoče pokazati, kaj je v preteklem letu napravila. In tega ni malo.
Tega je toliko, da okrajni pripravljalni odbor, ki je imel v začetku namen, voditi vse nastope in ocenjevati prireditve, ne more več slediti silno živi iniciativa po vsem okraju. Omejil se je, in prav je tako, le na vsklajevanje glavnih o-krajnih prireditev.
Po vsem okraju, v vseh vaseh in občinah, pa kair vrvi mladinskih nastopov. Premalo je tu prostora, da bi jih vsaj našteli. Omenimo jih le nekaj:
V Šenčurju je bil prvi teden maja »teden mladosti«. Vsak dan so imeli kak nastop. V Tržiču so pričeli s telovadno akademijo, sledila bodo predavanja, pionirska igrica, izleti, taborniška prireditev, telovadni nastop, streljaško prvenstvo. Že so imeli lepo razstavo
otroških in mladinskih risb in slik. V Preddvoru bodo tekmovanja mladinske strelske družine, šahovsko prvenstvo, razstava izdelkov pionirjev -krožkarjev, pevski in telovadni nastop. Gostovali bodo tudi drugod z »žogico Nogico« in igro »V gozdu«. Pionirji iz Kokre bodo nastopili z »Rdečo kapico«. V žireh so po prvomajskih proslavah obiskali Idrijo in napravili izlet na Po-rezen. Jutri in v nedeljo bodo imeli akademijo in pravljično igro »iSprelepa nagelj roža«. — Nastopil bo pevski zbor, priredili bodo spevoigro »študentje sme«. V Gorenji vasi bo mladina proslavila stoletnioo svoje šole. V Škof ji Doki so uprizorili »Kekca« in »Begunko«. Imeli so pester večer v Kulturnem domu. Priredili bodo šahovsko simultanko. Imeli bodo več koncertov, na katerih bodo sodelovali pionirski tamburaški orkester, gojenci vajenske šole, glasbene šole in gimnazije.
To je le majhen izrez iz vsega tistega, kar bo razen velikih okrajnih nastopov prirejenega v maju — mesecu mladosti.
V torek, 19. maja se bo spustila z vrha Triglava slovenska republiška štafeta in odnesla s seboj štafetno palico s čestitkami za rojstni dan predsednika republike. Na vrhu Triglava se bodo tedaj zbrali politični predstavniki iz Ljubljane in Radovljice. Najboljši gorenjski alpinisti se bodo spustili po triglavski severni steni, ki je v tem času še močno zasnežena in izpostavljena plazovom. Skozi Vrata bodo nadaljevali pot proti Mojstrani, kjer ste bodo srečali z dolinsko štafeto, ki bo prišla s tromeje pri Ratečah.
Istega dne ob tri četrt na dve bo v Gobovcih pri Podnar-tu štafeta prestopila mejo radovljiškega okraja in že ob pol treh bo v Kranju. Takrat bodo v Kranj prispele tudi lokalne štafete, ki bodo krenile z Ljubelja ob tričetrt na dve, z Jezerskega ob pol enih, iz Cerkelj ob enih, iz Žirov ob
Graničarska štafeta na Jesenicah
Graničarsko štafeto je na Jesenicah pozdravil predsednik LOMO Jesenice tov. Maks Do-linar ter prebral pozdravno brzojavko maršalu Titu. V imenu delovnega kolektiva železarne je govoril predsednik upravnega odbora tovariš Dante Jasnič v imenu ZK in SZDL mesta Jesenic pa je štafeto pozdravil tov. Prane Arh. Sprejema so se udeležili tudi predstavniki radovljiškega okraja s predsednikom Milanom Kristanom in sekretarjem ZKS Mirkom Zlatnarjem na čelu.
pol dvanajstih in iz Železnikov opoldne. Med potjo bodo v vseh večjih krajih sprejemi. Posebno lepa sprejema bosta na Jesenicah in v Radovljici. V kranjskem okraju bodo večji sprejemi v Škofji Loki (v torek ob pol dveh), v Tržiču (isti dan ob enih) in v Kranju. Republiški štafeti se bo pri Jeprci pridružila lokalna, ki bo odšla iz Valburge deset minut pred pol treh. V okraj Ljubljana-okolica bo glavna štafeta pritekla ob pol štirih in čez pet minut predala tekačem sosednjega okraja šta-
ff
fetne palice z našimi pozdravi. To bo na medvoškem mostu, od koder bo štafeta nadaljevala pot proti Ljubljani.
V kranjskem okraju so vso priprave za štafeto že končane. Izdelane so štafetne palice, delovni kolektivi so že napisali pozdravna pisma tovarišu Titu, vsi tekači so že določeni. Tudi za sprejeme je že poskrbljeno. Zlasti lep bo v Kranju, kamor bo, razen glavne republiške, prišlo še 21 štafetnih palic raznih organizacij, kakor gasilcev in Protiletalske zaščite, pionirjev, lovcev itd.
if
Film bodo dopolnili
( \
Rojstvo Kokrškega odreda (Tragedija na Okroglem)
Zunanjepolitični feljton •
Glas bralcev *
O delu babic *
Drobni nasveti in zanimivosti iz kmetijstva
*
O zadružni hranilnici *
O jeseniški »Svobodi«
Narcisni vrt na Golici «
Kratke vesti . Objave *
ženski kotiček -Zanimivosti *
Nov podlistek: ROKE* *
»Savina« nagradna križanka
J
ODLOKI, KI JIH PRIPRAVLJA OKRAJN LJUDSKI ODBOR RADOVLJICA
V torek dne 12. maja je bila v Radovljici skupna seja Svela za gospodarstvo in Sveta za komunalne zadeve Okrajnega ljudskega odlbora. Na seji ko razpravljali o osnutkih nekaterih važnih odlokov in odredb, ki so bili že vnaprej skrbno pripinuvljeni in o katerih bo dokončno odločeno na zasedanju Okrajnega ljudskega odbora, ki bo 24. t. m.
Najprej pa so obravnavali in sprejeli predlog za razdelitev amortizacije za leto Ii953. Gospodarski sveti okrajnih ljudskih odborov so namreč poob-l«jščeni, da s svojo odločbo določijo posameznim podjetjem celotni znesek amortizacij© in Njegovo razdelitev na tisti del, ki ostane podjetjem za investicijsko vzdrževanje, in na del, ki se blokira (za financiranje tavastiij). To je storil tudi Gospodarski svet OLO Radovljica in razdelil 1 letošnjo amortizacijo za vsako posamezno Podjetje v radovljiškem okraju.
Od odlokov, o katerih osnutkih so sklonili, da jih bodo Predlagali na prihodnjem zasedanju Okrajnega ljudskega odbora, so vsekakor najzanimivejši odlok o delitvi sklada za Vzdrževanje hiš, odlok o dajanju poslovnih prostorov v na-J^ni in odlok o organizaciji in ^Porabi kreditnega sklada za Pospeševanje gospodarskoga razvoja okraja Radovljica.
V razpravi o delitvi sklada
za vzdrževanje hiš je Gospodarski svet upošteval obstoječe predpise in stanje splošnega stanovanjskega vprašanja, višino najemnin in obseg amortizacije stanovanjskega fonda. Postavil se je na stališče, da je sleherna distribucija stanovanjskih in poslovnih prostorov nenaravna, če je razdeljevanje stanovanjskih prostorov še v veljavdi, je to le posledica izjemni 'ga pol« >žaja, dej -' Iva, da povpraševanje daleč presega ponudbo. Kar zadeva amortizacijo, t. j. zbiranje sredstev na račun izrabljanja stanovanjskih piostorov, da bi z nji. mi lahko krili velika popravila in obnovili stanovanje ob koncu njegove življenjske dobe, j-2 stanje v radovljiškem okraju sledeče: Mlesečni amortizacija ski znesek na kvadratni meter zazidane površine je še vedno več kot 10 dinarjev višji od že zvišane najemnine. Z najemnino krijemo komaj dobro tretjino amortizacije. Vzdrževalna dela in obnova poslopij bi <■ meni jo naša splošna akumulacijska sredstva, kjer so ta na razpolago, če jih pa ni, stanovanja nezadržno propadajo. I'red lagan i odlok zato ne predstavlja nobene končne rešitve, je pa edino, kar je to pot mogoč« rjwdvzetl.
Predlog odloka predvideva, da smejo hišni lastniki od sredstev, ki jih vplačujejo v sklad za vzdrževanje hiš, upo-
rabiti do 60"/o za večja popravila in obnovitvena dela, ostalih 40% pa je na razpolago občinskim ljudskim odborom za vzdrževanje in graditev stanovanjskih hiš na svojem območju. Odlok tudi točno določa, katera deila se imajo smatrati za večja popravila in obnovitev.
Predlog odloka o dajanju poslovnih prostorov v najem določa, da se poslovni prostoii dajejo v najem po prosti pogodbi, sklenjeni med najemodajalcem in najemnikom. O najemnini se obe stranki prosto sporazumeta, občinski ljud. ski odbor pa nadzira, ali se prostori uporabljajo smotrno in v skladu z izgledom kraja in higienskimi predpisi.
Predlog tretjega, najvažnejšega odloka, predvideva ustanovitev kreditnega sklada za pospeševanje gospodarskega razvoja radovljiškega okraja. V ta sklad bi se stekala sredstva, ki bi jih razna podjetja vlagala prostovoljno in pod po. goji, o katerih bi se s skladom sporazumela, od časa do časa pa tudi Okrajni ljudski odbor iz lastnih sredstev. Evidenco o sredstvih bi vod U poseben kreditni odbor, ki bi ga določil Svet za gospodarstvo OLO Izmed uslužbencev OLO. Ta odbor bi tudi sklepal o dodelitvi kreditov, sklepal pogodbe z vlagalci in nadziral pravilno uporabo posojil.
Dokumentarni film o jeseniških plavžarjih, martinarjih in valjalcih, »železni ognji«, je že izgotovljen in so si ga jeseniški železarji na dveh internih predstavah že ogledali. Film je vsesplošno uspel. Vsi, ki so ga videli, so navdušeni nad njim.
Vendar je uprava želez ime skupno z delavskim svetom in upravnim odborom sklenila, da se film dopolni s prizori iz časa NOB, ko je jeseniški žele-zar odločno posegal v borbo za svobodo in v številnih bitkah zmagal. V dodatku bodo pri-
Mladi rod železariev
Festival jeseniške mladine, piše povsod na letaikih, je ponoven dokaz poleta mlade generacije. Da, mladi rod jesj-niških železarjev ne bo zatajil revolucionarnih tradicij svojih očetov. Za 61. rojstni dan predsednika republike tovariša Tita pripravlja slovesno revijo svojega dela v preteklem letu. Mladinski festival, Mi bo v času od 10. do 25. maja pod pokroviteljstvom predsednika Ljudskega odbora mestne občine Jesenice Maksa Dolinar-ja, bo pokazal vse uspehe, ki jih je jeseniška mladina dosegla predvsem na kult urno-pro*-svetnem in telesnMvizgojnem področju.
Otvoritev festivala so jeseniški mladinci povezali s prihodom republiške štafete na Jesenice. Ob 11.45 10. maja bo, hkrati, ko bodo vsi Jeseničani z najboljšimi željami in iskrenimi čestitkami odpravljali na pot Titovo (štafeto, slovesna otvoritev festivala. Po otvoritvi pa bomo odšli vsi mladinci na prostovoljno delo. Zve-
čer ob 10. uri bo v fizkultur-neim domu odprta razstava tabornikov. »Rod jeklarjev", v katerega so včlanjeni vajenci, delavci, dijaki in uslužbenci raanih poklicev, bo na tej raiz-stavi prikazali rast in uspehe svoje, še mlade, a vendar že močne in strnjene organizacije. Uspehi, ki so jih taborniki, dosegli, niso majhni. Razen razvedrila, ki ga nudijo mladinci s prirejanjem raznih izletov, so v preteklem letu sodelovali v vrsti za naše gospodarstvo zelo važnih akcij. Med drugim so zasadili nad 4.100 gozdnih sadik. Med najdejavnejšimi družinami je Vsekakor družina »Belega Javorja«, med člani te družine pa je najagilnejči
(Nadaljevanje na 3. strani)
kazane tudi vse sabotažne akcije, ki so jih izvedli kovinarji od 1941. leta do končne zmage.
Po dopolnilnem snemanju bodo umetniški dokumentarni film »železni ognji« predva-* jali vsi naši kinematografi.
Avtorja »železnih ognjev« tovariša Kosovaliča in Aleksiča je zaprosil okrajni ljudski odbor v Radovljici, naj bi posnela še naravne lepote tega okraja in na filmskem traku ustvarila novo mojstrovino, ki bo za razvoj turizma, planinstva in alpinizma na Gorenjskem najboljša propagouda. Prepričani smo, da bo OLO Radovljica zbral toliko sredstev, da bo v filmu videt: res vse naravne lepote od Bohinja in Triglava do edinstvenih lepot Martuljka, Kranjske gore in Planice.
Obema ustvarjalcema želimo obilo uspeha! Želimo pa tudi, da bi »železni ognji« in dokumentarni film o lepotcih Gorenjske čimprej videli!
20.000.— V PRIMERU NEZGODE
VSAK NAROČNIK »GLASU GORENJSKE« JE NEZGODNO ZAVAROVAN
10.000— V PRIMERU SMRTI
Zunanjepolitični feljton
GLAS NAŠIH BRALCEV
Kaj je s Cerkovnico?
Tovariš urednik!
Anglo-egipcanski spor zaradi Sueza in Sudana je v zadnjem letu vzpodbudil svetovno javnost, da se bolj zanima za stanje in razvojne težnje danes najzanimivejše afriške dežele — E-gipta. Ta spor je sprožil celo vrsto dogodkov, presenetljivih za tiste, ki niso razumeli notranjih gibalnih sil dežele faraonov in piramid. Ta gibala pa so postala povsem jasna, ko je vlada generala Nagiba dokončno izoblikovala svojo zunanjo politiko in pokazala, da si hoče z brezpogojnim umikom britanskih čet iz cone sueškega prekopa zagotoviti popolno neodvisnost in sLediti izključno zahtevam in koristim lastnega gospodarstva, četudi jih moramo včasih imeti za neupravičene, kakor je to v primeru Sudana, ki ga hoče Imeti zase, dasiravno je reka Nil edina stvar, ki je skupna obema deželama. Tudi zadnji obisk ameriškega zunanjega ministra DuMesa v Egiptu je pokazal, da Nagib ni pripravljen odstopiti od nacionalnih koristi naljubo kakršnikoli zunanjepolitični kombinaciji.
Vse to nam bo precej razumi ji vej še, če si Egipt malo pobliže ogledamo.
Čeprav leži ta dežela v severovzhodnem delu afriške celine, bi komaj lahko trdih, da je v Afriki. Vse do nedavnega bo bdite vse njene gospodarske in prometne zveze usmerjene predvsem v Evropo in Azijo. Egipt je bil v 19. stoletju pod turškim protektoratom; gospodarsko se ni razvijal in t*i-di danes sodi prej med zaostale države kakor obratno. Lahko rečemo, da nima ne industrije ne modernega delavskega razreda. V poljedelstvu vlada nizka agrotehnika, živinorejca je slabo razvita.
Dasiravno je Egipt prostrano ozemlje 994 tisoč kma, ima le 35 tisoč km2 obdelane zemlje. 96 odstotkov egipčanskega ozemlja so puščave in pusti-
nje, v katerih živijo le arabski nomadi, gospodarsko in družbeno brezpomembno prebivalstvo. Praktično vseh 20 mili., jonov prebivalcev živi ob delti Nila ir v 5 do 16 km ozki dolini te reke, dolge nad 600U km Le tu, na bregovih Nila so namakana i>olja, na katerih pri dobivajo glavno in edino egipčansko 1 ogastvo —- bombaž, znan po vsem svetu po svojih finih, belih in dolgih vlaknih. Zemlja j" osredotočena v rokah majhnega števila veleposestnikov. 1 milijon 700 tisoč
POZIV
VSE BTVŠE BORCE Kokrškega odreda vabimo, naj javijo svoje naslove Okrajnemu odboru Zveze borcev v Kranju zaradi sodelovanja na proslavi obletnice ustanovitve Kokrškega odreda. Proslava bo 13. In 14. junija. Zato vas naprošamo, da sporočite naslove najkasneje do 10. junija.
Pripravljalni odbor
General Nagib
malih vaških gospodarstev (z manj kot pol hektara zemlje) razpolaga s trikrat manjšim zemljiškim fondom kot samo 12 tisoč veleposestnikov.
Tu;i kapital, zlasti angleški, je že v 10. stoletju videl v egipčanskem bombažu izredno priložnost. Vse odtlej je vlagal investicije v namakalni sistem in bombažne plantaže, na katerih v ugodnih vremenskih pogojih žanjejo po trikrat na leto in dosežejo velike zaslužke, saj je primitivno delo fe-lakov (egipčanskih malih kmetov in brezzemljiašev) Izredno slabo plačano. Egipt je najemal posojila in postajal iz leta v teto bolj odvisen od inozemstva. Leta 1875. je šlo že 80»/0 državnega proračuna na odplačevanje dolgov. Pritisk upnikov je bil tako močan, da je prišlo čez tri leta v Egiptu do 7jnmmivegia primera »mednarodne vlade«; v vladi Nubar-paše je bil finančni minister Anglež, minister za javna dela (namakanje!) Francoz, generalni kontrolor Italijan in pomočnik finančnega ministra Avstrijec. Po  številnih splet-
kah, sporih, zarotah in uporih so leta 1882 Angleži Egipt preprosto zasedli.
Sledilo je 40 let osvobodilnega gibanja, dokler ni Egipt proglasil svoje neodvisnosti. Gibanje je imelo sila raznolik sestav: v njem so imeli vlogo brezpomembni predstavniki zastarele nomadske plemenske ureditve, fevdalni veleposestniki, zametki bodoče industrijske buržoazije in zlasti birokracija in - — vojska. Moč slednjih dveh je čedalje bolj naraščala in ni naključje, da je tudi danes na čelu odločne egipčanske vlade — general. Parazitska vladna veleposest in zaostalost sta postali najhujša ovira razvoju današnjega Egipta. Polagoma bosta odstranjeni, še prej pa njuna skupna soznačiea — monarhija. Že je napočil čas, da napredne sile v Egiptu lahko realno pričakujejo uresničitev svoje letošnje neposredne parole — republike.
V takem političnem podnebju se nadaljuje mednarodni spor, ki se je lani izredno zaostril zaradi prisotnosti britanskih čet v coni Sueškega prekopa in se kmalu nato prenesel tudi na vprašanje državnega razvoja Sudana. Zlasti prvo vprašanje je v zadnjem času kočljivo. Po pogodbi iz 1. 1036 imajo Britanci pravico obdržati na območju prekopa svoje čete tako dolgo, dokler se E°dpt ne bo mogel braniti z lastnimi silami. Za Veliko Britanijo je to zelo važno, saj so za vojaške naprave ob prekopu porabili pol milijona funtov šterlin-gov in jim prekop pomeni eno glavnih postaj na »imperialni poti«, ki povezuje jugovzhodno Azijo in Indijo z angleškimi pristanišči. Odpovedati se Suezu bi pomenilo utrpeti udarec.
To dejstvo je tudi eden od vzrokov za to, da se Angleži toliko prizadevajo, da bi njihove čete ostale na tem ozemlju v okviru organizacije obrambe Srednjega vzhoda, kije, kot trdijo, resno ogrožen in nesposoben za obrambo. Egipt in druge dežele Arabske lige imajo svoj protipredlog: organizacijo kolektivne varnosti arabskih držav. General Nagib doslej ni popuščal. 10. maja je celo izjavil, da se svoboda ne pridobi na papirju, ampak s krvjo. Ta izjava je za Britanijo kaj neprijetno zapečatila usodo angloegiptovskih pogajanj. Dultes pečata ni izbrisal.
Krajevni ljudski odbor Lese je leta 1045. razdelil nekaterim kmetom (večinoma malim) bivšo cerkveno zemljo, ki je spadala pod agrarno reformo, že v letu 1950-51 pa je KLO Brezje poslal krajevnemu ljudskemu odboru v Lešah dopis s trditvijo, da tista zemlja spada pod kataster Brezje. Takratni KLO Lese je takoj odgovoril s protestom in navedel, da te zemlje niso nikoli obdelovali ali uživali vaščani Brezi j, pač pa da so vaščani Leš že pred več sto leti delaili tlako na njej in da je bila ves čas last župnije Lese. Nato je bivši KLO Brezje vso stvar opustil.
Ko pa se Je KLO Lese priključil mestni občini Tržič, se je to vprašanje spet načelo in to na pobudo nekega velikega kmeta iz Peračice, v katerega družini so bili med vojno tudi pripadniki bele garde. Te stvari so privedle tako daleč, da bomo Lešani izgubili to zemljo. Odtrgali jo bodo od naše majhne in revne gorske vasice, in jo dali prav tistemu kmetu iz Peračice, da bo mogel preživljati plemenskega bika in merjasca.
Vprašamo, kdo ima pravico do zemlje — kmet iz Peračice ali lešansM kmetje, ki so to zemljo obdelovali že sto in sto let?
Dolžnost Ljudskega odbora mestne občine v Tržiču bi po našem mnenju bila, da to stvar vzame na znanje in da se zaveda, da zemlja pripada tistemu, čigar res je, ne pa da člani odbora sploh nimajo časa razpravljati o tem ali dati našim vaščanom nasvete.
Vaščani iz Leš
Pojasnilo uredništva.
Gre za zemljišče, znano po imenu Oerkovnica, v katastrski občini Lese. Ta zemlja je bila last /cerkve, z zakonom o agrarni reformi pa je postala občeljudska last, katero je upravljal Krajevni ljudski odbor v Lešah. Krajevni ljudski odbor je dal zemljo na razpolago kmetom, vendar pa niso postali njeni lastniki.
Z novo upravno razdelitvijo LR Slovenije In s komasacijo bivših KLO-jev v občine je potekla meja med radovljiškim in kranjskim okrajem tudi po območju KLO-j a Lesc in ga razdelila v dva dela. Tisti del, na katerem leži tudi vas Lese je bil dodeljen občini Tržič
(kranjski okraj), drugi del, ki ga imenujejo tudi »katastrska občina Lese H«, pa je pripadel občini černlvec (radovljiški okraj). V tem drugem delu je zemlja po pretežni večini last kmetov iz Leš in tam leži tudi Oerkovnica. Kot je bil pred novo upravno razdelitvijo ozemlja KLO Leše upravni organ za to občeljudsko premoženje, tako je zanj sedaj pristojen Občinski ljudski odbor v černivcu. Ker z njim razpolaga, ga je dodelil kmetijski zadrugi Brezje. Vse to se je zgodilo strogo po zakonu in lešanski kmetje nimajo pravne podlage za svoje zahteve. Imajo pa moralne in gospodarske razloge, ki govorijo njim v prid. Oglejmo si jih.
Res je, da zemlja ni njihova, last, da nimajo v rokah nobenega potrdila o lastništvu. Vendar je tudi res, da že stoletja razpolagajo s to zemljo, da nova upravna razdelitev ozemlja ni dovolj upoštevala gospodarskega činitelja, saj večina ozemlja katastrske občine Lese II gospodarsko teži k Lešam in ne k oddaljenim Brez jam. Prihodnji gospodarski razvoj v smeri komun
bo moral še marsikje popraviti ponesrečeno upravno razmejitev. Če upoštevamo tudi to, da so na Cerkovnici zainteresirani predvsem mali kmetje, ki nimajo dovolj zemlje, in da je v /černivški občini dosti več zemlje, ne moremo zanikati, da bi lešanski kmetje to zemljo vsekakor morali dobiti.
Uredništvo se je prepričalo, da je Ljudski odbor mestne občine v Tržiču ukrenil vse, kar je bilo v njegovi moči, da o-menjeno zemljo izposluje za le-šanske kmete, že davno je predlagal vladi LRS spremembo upravne razdelitve. Skušal je celo doseči, da bi radovljiški okraj sporno zemljo oddal vsaj v najem. Vsi njegovi napori pa so doslej naleteli na gluha ušesa.
Ne mislimo, da bi bilo to vprašanje rešeno šele z novo upravno razdelitvijo, ki je možna edino s spremembo zakona. Menimo, da bi lešanski kmetje morali obdržati to zemljo. O tem je po našem mnenju možen sporazum, če bo le dovolj razumevanja pri občinskem ljudskem odboru v černivcu in na OLO v Radovljici.
Je to mar prav?
Tovariš urednik!
Znano je, da je delo dramske sekcije tržiške »Svobode« zelo otežkočeno, ker nima svojih prostorov in je le od časa do časa gost v kino dvorani. Posebno težko je bilo, ko se je pripravljala na premiero Kla-bundovega »Kroga s kredo«, ki zahteva veliko odrskega čela.
Ko so člani dramske sekcije naprosili upravnika kino podjetja tov. Sedaja, naj jim odstopi dvorano vsaj za sredo 13. t. m., jim je sicer ugodil, vendar pa pokazal, kakšne so njegove »osebne simpatije do kulturno _ umetniškega dela«. Pred začetkom predstave so prisotni slišali po zvočniku: »Obveščamo abonente, da moramo abonma za sredo prestaviti na torek, za kar se imate
izrecno zahvaliti društvu »Svoboda«.«
Jasno je, da tak ton ne koristi našim kulturno-umetniškim smotrom. Vsako delovanje dramske sekcije seveda škoduje upravniku kinematografskega podjetja, ker mu zmanjšuje honorar od kino predstav. Vedeti pa bi moral, da člani dramske sekcije delajo v zelo težkih pogojih in imajo generalke celo ob desetih zvečer, ko mine zadnja kino predstava — in vse to iz čiste ljubezni do dela in želje, da bi našega delovnega človeka čimbolje zadovoljili, ne glede na osebni zaslužek. Tovarišu S eda ju je to postranska stvar. Zanj je glavno, da je njegovo podjetje rentabilno. Vendar z našim i predstavami ne bi dosti izgubilo.     S. P.
ZE VES
DA JE VSAK NAROČNIK »GLASU GORENJSKE« NEZGODNO ZAVAROVAN —
— POHITI IN NAROČI SE!
9
Franc štefe - Miško
ROJSTVO K0KRŠKE6A ODREDA
Tam so bile že razpostavljene nemške zasede. Peraič se je skril pod naplavi j eno dračje. Tik nad njim so Nemci postavili strojnico. V tem skrivališču je prečepcl cela dva dni, dokler se niso Nemci umaknili. Potem se je z največjo muko izvlekel iz tega kraja.
Stan« Žagar
Drugi tovariši so poizkusili takoj ob irapadu napfaviti izpad iz jame. To jim je onemogočil Ogenj, ki so ga bruhale strojnice ob obeh Izhodih. Stanko Mlakar je s svojim mitraljezom prvi podrl nemškega policista, ki se je s psom približal vhodu. Prav tako je .laka Hahič podrl eiie-a na drugi strani. Nemci so poizkušali doseči dohod z bombami, toda tudi l<> se jim ni posrečilo. Pozivali so partizane k predaji, kar so ti s posmehom odbili...
Okoli osmih zjutraj se je po progi pripeljal  nemški oklopnik  in jpričeJ ohstrelje vati jamo  s  strojnicami  in* topovskim 0J-njem. Zaradi dobrega kritja ni bilo uspeha.
Tudi načrt, da hi oklopnik pripeljali prav do jame, se je izjalovil, ker je bila dostopna pot preozka in prestrma. Nekako oh desetih so privlekli iz vasi cel voz slame, omote vezali na žico in zažgane metali pred vhod. Računali so, da bosta dim in ogenj prisilila partizane k predaji. Tudi to jim ni prineslo uspeha, ker partizani kljub dušečemu dimu niso klonili. Ob tej priložnosti jo je skupil nek nemški predrzne/, ki je splezal čez skalo in hotel zagnati mino v sam vhod. Pai'lizani so ^'a pravočasno opazili in zadtdo Ha je več strelov naenkrat. Na drobne kosce ga je raztrgala oh eksploziji njegova mina.
Popoldne so Nemci pripeljali protitankovski top na nasprotni Dr6g Save in ga naravnali   naravnost  na jamo.   Po  njih je
GLAS GORENJSKE
Stanko Mlakar
vžgal Stanko Mlakar, t Idi je enega, dva pa ranil. Nemci so morali z umetno meglo zakriti vso okolico, da so spravili na varno Ubitega vojaka in top. f.cz kako uro so pričeli obstreljevati jamo / dvema topovoma  iz   večje   daljave.   Izstrelili   so mnogo
granat. Nobena ni zadela direktno, vendar sta pri tem ohstreljevanju padla dva tovariša in sicer Slavko Smuk, ki so ga zadeli izstrelki, in Tone Poznik, kateremu je prerezalo vrat tik pod brado.
Ko tudi s topovi niso dosegli, kar so želeli, so Nemci malo pred večerom pripeljali iz Begunj dva ujela partizana in ju prisilili, da pOZOVeta na predajo tovariše v duplini. Tudi to je ostalo hrez uspeha
Nastopila je noč, na katero so se oh-koljeni  partizani   zanašali.   Pričakovali so.
ločili so se, da sami napravijo konec, preden pridejo v roke Nemcem. Sestali so se na poslednji čelni posvet, zapeli več partizanskih pesmi, vzklikali svohodni Sloveniji in Partiji. V teh zadnjih trenutkih jih je bodril Slane Žagar. Ko so Zapeli še inlerna-cionalo. so pričeli z uničevanjem vsega, kar j e hih) kaj vredno. Uničili so strojnico, razrezali čevlje, raztrgali denar. Potem se jih je šest samih ustrelilo.
Oh istem času so Nemci napravili zadnji neuspešni poizkus, razstrelili jamo, po-
Vhod v jamo na Okroglem
da se jim ho ponoči posrečilo prehiti ohroč. Toda že v prvem mraku so Nemci pripeljali iz Kranja močne žaromete, .lama ie hd:i popolnoma osvetljena. Uničeno je bilo tudi poslednje upanja.
Drugo jutro so Nemci pripeljali vrtalni
kompresor, ki so <;;i vzeli v gradbenem podjetju Slavec v Kranju   Ker je l;i kmalu
odpovedal, bo privlekli se enega i/, kamnoloma Kokra Tudi slednji ui napravil škode junakom   v jami.
Obkoljeni tovariši ^<> si ''i'1 povsem na
jasnem, da  je vsaka retiteV  i/ključemi Od
tem pa so po dolgi cevi spuščali J)r(?* jamo bombe z dušljivim plinom, ki j° kmalu   napolnil   vso  jamo   in   zadušil vse
preživele partizane.
Ker si s:uni se vedno niso upali naprej,
mi Nemci podnevi še enkrat prisilili v j*m neke kaznjence i/ Begunj  v jami j'1 1,1 " osem mrtvih partizanov, pel pa nezavestni".
Sliri Od njih so spravili k zavesti, le
mlajši Tonček Zupan iz Šenčurja, ki .i1' .in".
le   Ili   let.   je   pred   |;mio   i/dihuil. Prr/.V''
partizane Lada Smuka. Stanka Smida "
Danila  Hojcu  SO  odpeljali  v PegunjV.
r
Gospodarske novice iz vse domovine
NOVA TEBMOCENTBAJLA
V SISKU
četrtega maja so v Sisku spustili v pogon novo ter-mocentralo s prvim turbo-agregatom 4250 kilovat-amperov. Sedaj so vsi obrati železarne preskrbljeni z elektriko. Centrala je ena najbolj ekonomičnih v naši državi, ker segrevajo parne kotle z odpadnimi plini iz visokih peči železarne. Julija bo začel obratovati tudi drugi turboagre-gat.
BENCINSKI AGREGAT ZA NAMAKANJE
Tovarna motorjev v Zagrebu je izdelala prvih 300 agregatov za namakanje njiv in vrtov. Agregat ima bencinski motor 5 konjskih sil, porabi 3 litre bencina na uro ter načrpa v oni minuti 750 litrov vode iz globine 25 metrov. Tovarna je že prejela 50 novih naročil.
POVEČANJE PROIZVOD-j NJE ŽVEPLENE KISLINE V tovarni »Zorka« v Šab-cu (Srbija) so začeli proizvajati žvepleno kislino v 2 novih piritnih pečeh, ki bosta dajali 40 ton dnevno. Tovarna gradi še dve novi peči, dve pa obnavlja. Ko ho modernizacija končana, bo znašala proizvodnja 120 ton dnevno ali 100% več kot danes.
POMEMBNA ZMAGA V SLOVENIJI
Odkar je začela v Sloveniji obratovati elektrarna Moste, se je proizvodnja e-lektrične energije v naši republiki povečala za 40%. Sedaj imamo 74 vodnih in 56 toplotnih central, ki dajejo nad 1 milijardo kVVh. To je toliko, kolikor je zna^ šala celotna proizvodnja stare Jugoslavije leta 1936.
V kratkem bo začela obratovati Se elektrarna Medvode.
__J
""S Pred Tednom matere in otroka
Tiho toda delavno je njihovo življenje
Vse premalo govorimo in pi- predvsem v Kranju, Škof ji Lo-šemo o delu babic, teh tihih in ki in Tržiču precejšnje. Kot
Mladi jeseniški zelezarji ne bodo zatajili
revolucionarnih tradicij svojih očetov
(Nadaljevanje s 1. strani)    talurško-iridustrijske šole, tam-detovnjh žena. Prav je, da se zdravstvene delavke so babice tovariš Tedi Krajcer, ki to dru- buraška orkestra iz Blej. Do-
žino tudi vodi. Letos bodo je- brave in Javornika, recitator.
pred Tednom matere in otroka pomudimo maJlo pri njih in napišemo nekaj vrstic o njihovem delu in nalogah.
Razvoj znanosti in naše novo družbeno žarvljenje prinašata nove poglede tudi v zdravstveno službo, torej tudi v službo babic. Včasih so bile babice samo strokovne pomočnice pri porodih, danes pa mo
dolžne   prepričevati   žene o
dneva   predsednika republike
tovariša Tita. V ponedeljek, 25 maja bodo
vSv^kje^so p1irirSgiiz1a umt- teniški taborniki /taborili  ob ske skupine in solisti jeseniške f^tivai slovesno zaključili. Ob
ten splav, je žene treba na- Krki na Dolenjskem. Obenem glasbene šole. Vsem scdelujo-
potiti v zdravstvene ustanove, bodo — letos prvič — organi- čim želimo pri teh nastopih, ker je zakon v tem pogledu tudi ^bar. Z kakor tudi pri nadaljnjem delu,
dovolj sirokogruden. r
Pri vsem tem velikem in po- Jesenic se bodo podali na pot mnogo uspeha.
membnem dedu pa je čutiti, dia s kolesi mimo Ljubljane, No-    v   okviru   tedna jeseniške
so babice preveč osamljene in Vega mesta do Plitvičkih je- mladine bodo tudi različne fiz-da prav zato često nimajo pri-        ^ j d   morja (g    kultume prireditve   v sredo
rajo biti osnovna postojanka v čakovanega uspeha. Vse pre- F  ' JT      .  Kmtuime pnreoitve.   v sreoo,
borbi proti zaostalosti na te- malo podpore jim nudijo na- m'i&)'   <->™venice,   Kelte,   od 20. maja ob 16. uri bodo pio-
remi, saj so v najtesnejših sti- prednejše   žene,   organizacije istrski obali, po dolini Soče in n^ji odigrali šahovsko simul-
kih z materami in lahko nepo- RK, občinski sveti za zdrav- čez Vršič nazaj na Jesenice, tanko. V četrtek pa bo na stre-sredno   vplivajo   na   njihovo stvo in socialno politiko, razne .      ^ ' WnHto v^riniiv* TomJ
mišljenje m delo. One so lah- druge organizacije in končno      V «asu festivala se bodo lišču »Matije Verdnika-Toma-
ko   najuspešnejši borec  proti vsi napredni ljudje, ki bi mo- predstavile jeseniškemu občan, ža« ekipno in posamezno pr-
zaostalim šegam, navadam in rali prvi obsojati in nasproto- stvu tudi mladinske skupine vensibvo v streljanju. V istem
vražam, ki so prav na pod- vati   zastarelim  nazorom,   ki jeseniške  ln  okoiiskih   »Svo- času se bodo mladinci poone-
lD. uri se bodo zbrali v delavskem parku pod Mežakljo, vabijo pa seveda tudi vse ostale Jeseničane, dia se zaključka festivala udeleže v kar največjem številu. Na tem zborovanju bodo razglasili tudi rezultate tekmovanja in razdelili med zmagovalce nagrade.
Priprave
ročju  zaščite nosečih in do- lahko škodujejo otrokom vse ječih mater še mnogoštevilne življenje in povzročajo prenekatere bolezni, ali celo   smrt novorojenčkov.
V letu 1952 se je v kranjskem okraju rodilo 1647 otrok,
bod«. V sredo, 20. maja bo ob r111 tudi v partizanskem mar-žatostno je tudi, da so ba- 20. uri v kino dvorani na Ko- šu. V petek bo prvenstvo v od-bice, kljub njihovemu požrtvo- roški Beli mladinski dramski bojiki, namiznem tenisu in ša-
Od 12. do 14. junija bo v Goricah svečana proslava 11. obletnice ustanovitve Kokrške-ga  odreda,   tiste partizanske
iz   Blejske hovski brzoturnir, ki bo dolo- enote, ki je med narodnoosvo-
valnemu delu, prenekaterikrat >>Svobod€«
JtaSrS w rm^pVVi^rSh Dobrave uprizoril F. S. Finž- čil mladinskega prvaka Jese- bodilno vojno operirala na vsej
---------B---------------, stara leta,^er mmajo urejenin Mi^m nic levi levi strani Save, od Jesenic
od tega 646 v bolnici, 1001 pa pokojnin. Treba bo misliti tudi garja »Divjega lovca«. Mladin, me. ^ Vr£msk      -    * ^ L-jUDi-jia_
doma. Do prvega leta starosti na reševanje takih, navidezno ski dramski odsek »Svobode«    Nedelja, 24. maja predstav- m do šmarne gore. Doslej še
je umrlo 117 otrok, oz. 7,5 od- drobnih vprašanj, vsaj za ti- s Hrušice pa se bo dan kasne- lja kulminacijo tega tedna. Ob ni bilo nobene večje organizi-
stotka vseh novorojeričkov. Sa, ste^ so vse svoje življenje edstavil z dramo Mire Pu. 9  ^traj ^   zborovanje vse rane proslave Kokrškega odre-
mo v starosti od 3 mesecev posvetne sreči m zaravju na- -      ■* ■> da  za letos na okraini odbor
je umrlo 88dojenčkov, t. j. 75 ših družin. Ker se povprečna cove »Operacija«. V petek, 22. mladine,  ka .bo sodelovala v g» zya ^rprSja
odstotkov vseh umrlih. Vzroki starost vseh babic v okraju že maj-a ob 20. uri zvečer pa bo tem tednu. Po kosilu se bo po voiiko slovesnost.
za tolikšno umrljivost so raz- vzpenja nad 50 let je treba >>Pevska glashma M lični: nezadostna predporodna rnisliti tudi na nov kader, ki f~" J '
zaščita mater, pomanjkljiva in naj bi ga vzgojile babiške šole. J° pripravljajo: mladinska pev-nezadostna nega dojenčkov za- O.    ska zbora Vajeniške šole, Me-
radi nepoučenosti, okorelih sta__
rih nazorov in vraž, prevelika stanovanjska utesnjenost itd. Družba kot celota, prav posebno pa babice, imajo za zdrav duševni in telesni razvoj novorojenčkov široko področje dela. Razširiti in približati je treba materam posvetovalnice vseh vrst, pogosteje je treba obiskovati noseče in doječe matere (v Kranju z o-kolico bi bilo nujno uvesti pa-tronažno službo medicinskih sester), razkrinkovati škodljivost zastarelih nazorov o negi in prehrani doječih mater in dojenčkov.
Prav tako so pereč problem splavi. število kriminalnih splavov je v našem okraju,
Jesenicah razvila mogočna pa-     y 112. rjulr^ija bo v
rada, ki bo krenila na fizkul- Goricah odkop zemeljskih o-turni stadion, kjer bo ob 15. stankov tistih padlih borcev,
ki še
v raztresenih
Hekoi dto&Hik uosvetw
uri velik pionirski in mladinski      f° . Počivajo
. . '   „     „. -_  grobovih.   Položeni  bodo na
telovadni nastop. Zvečer ob 20. cder y Kulturnem domUj na.
uri pa bo slavnostna akadenai- slednji dan pa pokopani v ja v počastitev 61. rojstnega skupno grobnico, nad katero
bodo odkrili spomenik. Pfrav takrat bodo v številnih krajih širom po Gorenjski odkrili nekaj spomenikov in spominskih plošč. Iz Naklega, Predoselj, Šenčurja, Cerkelj, Preddvora, Koncem aprila je bil v Kra- Tržiča, Kamnika, Radovljice in nju semenj bikov. Na žalost Kranja bodo krenile partizan-je bila udeležba zelo slaba, ži-
Semenj bikov v Kranju
vinorejci so prignali le 49 bi-
ske patrulje. Na vrhovih bodo agoreli kresovi. Glavne svečanosti bodo v ne<-
Njive, ki smo jih namenili bulic. Vendar vse to poanaga koruzi, čakajo na zasaditev, le, če živafl. še nI močno na-Kjer je težja ali vlažne jša padena. V slednjem primeru zemlja, sadimo 5 cm globoko, si je treba pomagati s preče pa je bolj suha, tudi 6 do parati.
8 cm. še na en način si lahko Na zelenjavnih vrtovih nam
pomagamo, če je zemlja suha. škodo ptičli pa tudl
Seme namakamo eno uro v 45« p^gj napadajo kaleči
C topli vodi. Namakanje pove ^ odpodimo pa jih, če ga
Ča pridelek za 2 do 4   q Mrl ^foltJeinto.  Sočne kali bodo
ha. Vendar se lahko zgodi, če y z    ..j nekoliko ostarele in
kmalu ne pade dež, da seme " Jg ne bo več maral. Tu-
staer lepo požene, rastline pa g j^J^ m lahko ubranimo,
ahirajo, ker nI dovolj vlage za Gred)e                   3 pepelom,
sajami ali tobačnim prahom.
O bikcu, ki ga vidite na sliki, smo že pisali. On je prvi plod umetnega osemenjevanja v kranjskem okraju. Posnet je 6 ur potem, ko se je rodil v hlevu Jožeta Likarja z Rupe pri Kranju. Slika sama dovolj priča o koristnosti umetnega oplojevanja s plemenjald, da ni potreba posebej poudarjati visoke kakovosti tega bikca. — Tudi vi lahko postanete lastnik takega rodu — Doslužite se umetnega osemenjevanja!
kov, prodah pa samo 23. Tako delj0) 14< juni;ja Dopoldne bo malo kupčij je pripisati dej- sprejem patrulj, zbor bivših stvu, da je bila kakovost pre- borcev Kokrškega odreda, po ostalih bikov slaba, pa tudi zboru pa tradicionalni parti-malo kupcev. Od 23 prodanih zanskl miting, bikov je le 15 ostalo v okraju.
Cene niso bile nizke. Najboljši bik je bil prodan za 77 cisoč dinarjev, kar znaša približno 200 dinarjev za kilc-gram. Najbolj iskani in zato tudi najugodneje prodani eo bili biki z rodovniki.
Ponoven semenj bo 16. tobra.
ok-
ALI BODO KRANJSKE ZADRUGE USTANOVILE SVOJO HRANILNICO IN POSOJILNICO?
rast.
Na travnikih, ki nam dajejo za sproti, že kosimo. Ne pozabimo po košnji pognojiti z gnojnico   ali   umetnim duštikom.
Konec tega meseca bodo vse    Prvi pogoj za uspešnost vsa- okrajna hranilnica dajala po-
zadruge v kranjskem   okraju ke hranilnice je zaupanje v sojilo posameznikom v spora-
irnele svoje četrtletne   občne varnost vlog. Zaupanje ne mo. žurnu s KZ. V splošnem pa bo-
V sadovnjakih   se   pojavlja zbore. Razpravljale bodo o svo- re sloneti na dobri volji, tem- do dajali posojila posamezni-
škrkKD Samice jabolčnega za- J1 dejavnosti v prvem trome, več so zanj potrebna gmotna kom le hranilni odseki, viiača odlagajo (zlasti v ma-           ° pravilnikih gospodar- jamstva, da v nobenem prime-
Radovljiške zadružnice so zborovale
V nedeljo, 10. maja je bil v Radovljici občni zbor Zveze zadružnic radovljiškega okraja.
Na občnemu zboru so delegatke razpravljale o problemih žena-kmetic v okraju. Na osnovi referata tov. sekretarka odbora pri Zvezi zadružnic c-kraja Radovljica, so delegatke živahno diskutirale in načele vrsto važnih vprašanj, ki tarejo našo delovno ženo na vasi. Govorile so tudi o napredku zadružništva in o razbremenitvi žene pri njenem vsako, dnevnem delu, kar bi ji omo-
^,'^o^ro"b^"H^w"nl^d^w  skih odsekov, o ustanovitvi di- ru vlioge ne bodo propadle. Bo- „ SfS^ laJi*° P?^3*10 ^saka gočilo aktivnejše družbeno iz-
Tudi kahj je dober če smo z ^*eca«»*0*g P^<>^                  aođm in> ^ nas doCa hranilnica lahkoP po mne. SpSS^SS^SSSSi življanje.
n3Z gJl i      , VTfavltaio »So £v5Sf^c*e^S Mbodo tukaj najbolj zanima, o usta- nju Okrajne zveze, da^adost- £ ™^ f^^"1 .! ž*^™    Tovarišica iK stare Fužme Je
Pri živini se že pojavljajo bodo izvalile gosenice, ki bodo -----»„JJZZZ Z nJa jarastva. Premoženje vseh £S Pret^ "Pjavni odbor hra. načela vpraSatlje morale in hi.
KZ,  OZZ in njenih   podjetij, ?SJ^H"%* P^ b° reŠevf 8^ na vasi. ^Prvi pogoj, da
ga z nad 100 člani plača dva brez katerega si ne morejo za-deleža   (10.000.—);   vplačujejo rnisliti niti pralnic niti kopal-
podkožni ogrci. Vsak ogrc z dvema prstoma iztisnemo in pokončamo, da tako preprečimo nadaljnje širjenje zoljev. Lahko  si   pomagamo t udi s
primernimi iglami, s katerimi dodamo 0,1% bakrenega oxy izdrezamo   ogroe   iz   kožnih chlorida.
napadle listje in plodove. Njih novitvi Hranilnice in posojil ln vseh drugih ličink se ubra- ntoe ^ «kraJa Kranj, nimo, če jablane in hruške ta
koj po cvetju poškropimo z že dalj časa razpravljajo o u 2% žvepleno-apneno brozgo in stanovitvi hranilnih in posojilnih ustanov, ki naj bi zavzele pomemben položaj v no
in same hranilnice bodo zadostovala. K temu je treba še dodati, da bodo obresti od šte-
fUneliiske uahmivesti
vilnih   vlog   nenehno   večate se tudi večji deleži, Id mc. Tovarišica iz Gorij se je
ven7 /osV^arskem "sistemuTn jamstveni kapital. Vsi nadre- pa se lahko vedno in takoj iz- med drugim zanimala za umet-vem gospodarskem sistemu m ^ £ . nnhmlo OZZ Pečajo. Jamstvo člamc Je ne- na gnojila. Pripomnila je tudi,
Leto:
Pregledano:
735.238 1,180.221 1,359.153 2,319283 2,579.300
Bolno: 8.825
MI\-tJ; Snja^t To J ^11°^ -ejeno in nedeljeno ter se da je med ženami in "dekleti
StariffTfe L cimani mrtva moč pri ustanovitvi prve taks- razteza tudi na obveznosti hra- veliko  zanimanja  za domačo
cSrJStJa in tako teoo^ ** hranittinice v Sloveniji, impo- nil»^e, ki so nastale pred pri- obrt, kar bi bilo treba vseka-
clenarna sredstva in taKo lepo    ,-----j       M ,   ,   t_^U2£l stopom novega člana. «~w«m  :« *----
12701 kor je videti, takoj zaslutila nemoteno in brezhibno pošlo- ge tudi od nečlanov, se pravi m<^e iz Srednje vasi so poro-ai 241 praktično korist, ki bi jo imel vatl- od različnih drugih oseb in u- ča\e- da J" njihova kmetijska
31 464 kranjski zadružni pokret z u- V hranilnici bo aagotovljena stanov, ki ne pripadajo zadru- ^adruga letos uredila modlerne 21 040 stanlovitvijo (takšne ustanove, popolna tajnost vlog. Osnutek g^am. kopalmce. .-,
Zadruge namieč občutno po- poslovnika  predvideva  ločeno    V hranilnici bodo v nr*-VAi „„ f_T_   ^ihodtje^žene Se
IZRFJ>NA PROIZVODNA ZMOGLJIVOST 1947 Pred kratkim je v Ameriki 1948 končala svojo življenjsko dobo 11949 znamenita   krava   džersejske 1950 pasme po imenu Sllvfcen. <5e- 1991 prav velja ta  pasma zaradi svoje izredne proizvodnosti za zelo občutljivo   in neodponio proti iboleanim, je ta krava dočakala starost 21 let ln je v -
tem času ^rodila 1« telet.    V ^vtaie občutno zmanjšalo, vsem tem času je dala 89.191 ™,rt^„. kg mleka ln 4965 kg masla. SVETOVNA PROIZVODNJA Zandinivo je, da je najlviečjo MESA
proizvodnost   dosegla   šele   v    Lansko leto je dosegla sve- ln pospešil zadružni raz- bo lahko vselej izkoristil. nadzorni
osmem letu, ko je dala 6806 kg tovna nroizvodnja mesa pred- voJ; zraven pa užival obresti    Svojim članicam — zadru *rdeka in 374 kg masla. vojno stanje,   oziroma  ga je '
prekoračila za 5%. Med tem «OVF,IA TIIBERKUIX)ZA        čilsom pa ^ ^ potrošnja toli-Kakor pri nas jo tudi dru- ko povečala, da je na svetov-8od po svetu močno razšlrje- nem tržišču še vedno za 20% tuberkuloza   govedi.   Vse manjša ponudba, kot jo biLa le-
kor podpreti in nuditi ženam
polnijo  naš  kreditni   sistem, elovali pa ji bodo tudi zadost-
Okrajna zadružna zveza je, ka- ne kredite, da bo lahko začela    Hranilnica bo sprejemala vlo- Yf° strokovno pomoč. Zadriz-
Gornje številke nam kažejo, grešajo vecja obratna sredstva, ln tajno poslovanje vseh hra- upravljanja veljala nrav ista f V SSf^l  T iS
da se bo po Rednem petlet- 8 branllnlmi vlogami pa bi jih nilnih odsekov pri KZ, vlaga- demokratična Sa kSv zl- SrSt dl bodo"pSd nem dMu že kažejo prvi uspe- ustvarile in se tako iz- toliji pa bodo lahko vlagali tu- rirlllf^h f11 zfd™^™1 m da^odo pred
hI in da se je število obolele <Jglrile obrestim za obratne kre- di neposredno pri okrajni hra- f Silnic? ho S? u'Pravmm. odb(>rcm ™
" * ,f.    „, .     .      ,   x m   . . , .    „ . f ,r, .     .     v nranumci 00 občni zbor, ki drug", nai organizirano razne te-
dlte. Sleherni zadružnik, ki bi nilnlcl. Vloge se bodo obresto- ga sestavl1alli   dde'ati Z^e Predvsem zdravstvene Za
vlagal svoje prihranke, bi tako vale prav tako kakor pri osta. x]nTl1„ w\ n?   ■ J5 Predvsem zaravstvene. Za
stotll dvakrat koristno deja- lih državnih denarnih zavodih Tj^™*' S?^^ K^^tf^2Sffi -Pa 2
nje: povečal zadružno premo, in ustanovah, vlagaiec pa jih <**™h KZ Le-ta bo z bodo obrnile na okrajm svet
svoje srede izvolil upravni m za socialno politiko m zdravstvo. Tudi  za druge
koristil bi sebi in skupnosti! gam J_ ^ hrainilnlca dajala    Na občnih zborih KZ, ki smo
mlekarske,
tečaje, sadjarske, pletll-
Okrajna zadružna zveza bo kratkoročna   in   srednjeročna J* *J omenili, bodo za*-užnikl M ^
pozvala vse občne zbore, naj pasojila proti ustreznemu jam- razpravljali o umestnosti hra-     ž nrpdla*rlp- tudi nai
Podpro njeno zamisel   in   sc stvu, hkrati pa jim bo tudi po- nilni^e in svojem včlanjenju. M^e/0bod^a^ečk^
včlanijo v hranilnico. Pravil- magala pri lzposlovanju in da. Takoj bodo izvolili tudi svo- na sektoimkl(h konierencah, kjer
nik ustanove še ni izdelan, to- janju posojil. Posojila bo na- jega delegata, ki jih bo zasto- bi laže 0y>ra;VJX&mie različne,
čredne države se bore proti ta 1938." Zadnje čase" se je po da načela, na katerih bo slo- čeloma dajala le hranilnim od- pal   na  ustanovnem   občnem posameznim krajem specifične,
nJ«j na tak način kot pri nas, sebno    povečala    proizvodnja nela vsa njena dejavnost (os- .sekom pri KZ ln to proti oseb- zboru hranilnice. O vsem tem probleme.
t- % z izločanjem obolellih žlr svinjskega mesa, dočlm je pro. nutek poslovnika), so nam zna- nemu poroštvu ali na zastavo, bomo poročali, takoj ko bodo__
^all. Zanimivo jo pogledati po- izvodnja govejega š» vedno v na. Spregovorimo o njih nekaj Le tam,  kjer hranilni odsek zadruge povedale svoja mne-    ~ »0 rAnisvioirn ^
na
------ «.     »    o------r-----J—   riv     J r.
^uce o tuberkulozi v Kanadi, slabem porastu.
besed.
sploh ne poaLujo ali slabo, bo nja.
GLAS GORENJSKE
NARCISNE POLJANE VABIJO     Imajo že 400 članov,
Edinstven vrt na svetu nimajo pa še dobrega vodstva
KULTURNE NOVICE
Sv. Križ nad Jesenicami, kamor prispeš peš v eni uri po lepi avtomobilski cesti, je znan kot priljubljen izletniški in le-toviščarski kraj. Razen krasne narave je prikupen in vabljiv tudi moderno urejen hotel Dom pod Golico, v katerem te zelo kulturno in nadvse prijazno
zamišljati. Lepoto narcisnih poljan potrjujejo množice izletnikov, ki jih je Sv. Križ nad Jesenicami skozi ves maj poln.
Ljubitelji narave in predvsem ljubitelji lepe Gorenjske, izkoristite prvo priložnost in si oglejte v maju narcisna polja. Ker leži Sv. Križ v obmej-
Narcisna polja  na Golici
nem pasu, si oskrbite v izogib neprijetnostim potrebno dovolilnico na poverjeništvu za notranje zadeve.
Z uredbo o zaščiti planinskega cvetja je zaščitena tudi be. la narcisa, število barbarskih izletnikov, ki so hoteli kar vse narcise potrgati, je znatno padlo. Vendar so še ljudje, ki napolnijo z narcisami kar cele nahrbtnike. Zato je letos ljudska oblast uvedla nad izletniki, oziroma nad trganjem narcis, kontrolo. Kdor ne zna ceniti lepot te narave, naj ostane raje doma. Mar ni dovolj že pogled na cvetoče narcise ter skromen ah vsaj primeren šopek prelepega planinskega cvetja? S prekomernim trganjem narcis pri Sv. Križu bomo uničili edinstveni narcisni vrt na svetu, ki je hkrati ena naših največjih lepot.
Komenda
S »Celjskimi grofi« je gostovalo v Komendi kulturno-pro-svetno društvo »Solidarnost« iz Kamnika. Predstava je zelo lepo uspela. Takih gostovanj si še želimo.
postrežejo. Ker se bo tujski promet povečal tudi pri Sv. Križu nad Jesenicami, bo Turistično društvo nanj kar najbolj pazilo. Vsekakor bo nujna misel na povečavo hotela, odnosno na dozidavo letoviške stavbe, zakaj v slabem vreme, nu hotel niti vseh izletnikov, ki sedaj prihajajo, ne more sprejeti pod streho. (Prihaja jih okoli 1000.)
V maju je pri Sv. Križu nad Jesenicami tako kot menda nikjer. Čim se približuješ prijazni vasici, ti obstane pogled na edinstvenem narcisnem vrtu na svetu. Občuduješ lepoto dehtečih poljan pri Sv. Križu, v Plavškem rovtu in delno tudi v Jeseniškem rovtu. Kdor tega naravnega vrta še ni videl, si njegove lepote ne more
Kamniški dijaki so peli
(Pretekli četrtek je bil v Kamniku koncert pionirskega in mladinskega pevskega zbora kamniške gimnazije. Nasto. pilo je 120 mladih pevcev pod vodstvom pevovodje tov. Viktorja Mihelčiča. 'zvajali so ob. širen program: 23 narodnih in umetnih pesmi, in želi zasluženo odobravanje.
Nastopi naših dijakov so bili za Kamnik vsako leto lep in toplo sprejet kulturni dogodek. Tudi letošnji nastop ni zaostajal niti po obisku niti po kvaliteti izvedbe. Posebno moramo pohvaliti mladinski zbor, ki je precizno in s potrebno dinami. ko zapel tudi nekatere težje
skladbe kot n. pr. B. Arnicevo »Na Krasu«, Mokranjčevo »Na ranilu« itd. Tudi pionirji so se dobro odrezali, čeprav je bil to njihov prvi nastop.
Na programu je bilo tudi 8 samospevov, ki so jih poleg že znanih solistk Zihealove, Mihe-ličeve in Podobnikove izvajale Jožica Trobevškova, Miroslava Uršičeva in Nataša Dolenčeva.
Koncert je bil hkrati poslovilni nastop pevcev - osmošol-cev. Od njih se je poslovila sedmošolka Martina škorjan. čeva in se jim v imenu vsega zbora zahvalila za njihovo 8-letno požrtvovalno delo pri pev. skem zboru.
Jeseniški kulturni delavci so med prvimi ustanovili iniciativni' odbor, ki naj bi bil pripravil ustanovitev »Svobode«. Ustanovni občni zbor je bil lani v avgustu. Pokazal je veliko zanimanje Jeseničanov za novo društvo, ki vse doslej ni splah. nilo. To je dokazal tudi redni letni občni zbor, sklican pretekli1 torek zvečer.
V novo »Svobodo«, oziroma njene sekcije, se je razen sekciji takratnega SKTJD vključilo nekaj starih svobodašev in večje število drugih Jeseničanov. Ob ustanovitvi je imela »Svoboda« šest umetniških skupin: godbo na pihala, dva pevska zbora, lutkovno gledališče, harmjoni-karski zbor, društvo likovnih umetnikov in zabavni orkester. Kasneje so organizirali svobo-daši še ljudskoplesno skupino, gledališko družino, ljudsko univerzo ter nekaj drugih skupin. Društvo šteje že nad 400 članov, ki jim niti v eni sekciji ne primanjkuje delovnega poleta. Z obnovitvijo doma »Pri Jelenu«, ki je postal središče kulturne dejavnosti kovinarskih Jesenic, so se uspehi še povečali.
Med najstarejšimi jeseniškimi kulturonosci je nedvomno godba na pihala, ki bo letos praznovala 70-letnico. »Svobodi« se je pridružila takoj po osvoboditvi, vendar pristopnih formalnosti še sedaj ni opravila. Od godbenikov so formalno le štirje člani »Svobode«, tako da bi marsikdo lahko pomislil, da skuša godba igrati dvojno vlogo. Na njen glasbeni razvoj seveda to ni vplivalo — pod vodstvom dirigenta Kleca dosega velike uspehe in žanje priznanje širom po vsej Sloveniji. Najpomembnejši uspeh godbe pa je v tem, da se je znatno pomnožila in pomladila. Tudi pevska zbora sta v zadnjem času vidno napredovala in se sedaj pripravljata na večja koncert, s katerim bosta gostovala po vsej Gorenjski.
Lutkovno gledališče je po u-stanovitvi »Svobode« vse lepše zaživelo. Dobilo je ustrezne prostore in ima danes enega najlepših lutkovnih odrov, pa tudi
delovne lutkarje. Podjetni člani lutkovne sekcije so sami izdelali lutke ter kulise in uredili oder ter dvorano. Nad 30 krat zaigrani in za mladino nepozabni) žogici Nogici je sledil »Dondek Jakec«, ki so ga z veKikim uspehom uprizorili za Novoletno jelko. Razen za številne predstave na Jesenicah so lutkarji žrtvovali čas za 08 gostovanj po Gorenjskem in Dolenjskem, za kar so nekateri izrabili celo svoj redni letni dopust.
Najmlajša je igralska družina, M ima še vrsto težav. VzMc temu pa je že uprizorila Ger-vaisovo farso »Za stanovanje gre«. Tudi drugi odseki so želi več ali manj uspehov — na primer folklorna skupina, u-stanovljena šele po turneji kulturnih delavcev sindikalne podružnice štev. 4 po Slovenskem Primorju in drugod po Sloveniji. 15-članski zabavni orkester pa pripravlja sedaj obsežnejši koncert, s katerim pojde gostovat v razne kraje Slovenije.
Prav gotovo so našteti uspehi vredni pohvale. Lahko pa bi bili' še večji, če bi upravni odbor nastopal bolj enotno. Zaradi prešibkega sodelovanja med vodstvom posameznih sekcij in zaradi neenotnosti v samem vodstvu je čutiti poman j. kanje monolitnosti v vsem dru. štvu. P. U.
Vokalni koncert v Loki
V nabito polni dvorani smo v soboto z izrednim užitkom poslušali vokalni koncert članov ljubljanske opere, Milene Trost — Reboljeve in rojaka Poldeta Polenca. Program je bil izredno pester in obsežen. V prvem delu sta se pevca predstavila občinstvu z domačimi in tujimi samospevi, drugi ded pa je obsegal odlomke iz oper »Prodana nevesta«, »Ri-goletto«, »Traviata« in »Ero«. Pri klavirju ju je spremljal dr. Pavel Kornhauser.
Prireditev je izredno uspela. Od vseh večerov, ki smo jih letos preživeli v kulturnem domu, je bil ta prav gotovo najlepši. K.
GORENJSKI PIONIR
Čudna pustolovščina
Smešna je ta-le zgodba iz Tržiča:
Nek učenec drugega in učenec četrtega razreda, sta se odloČila, da pojdeta mimo Blejskega jezera v Bohinj in skozi Bohinj v džunglo. Veš, Koso-brinček, oba sta velika tepčka. Prvi je napisal sošolcu pisemce in opisal, kako bosta potovala. To je bilo v šoli med poukom. Tovarišica učiteljica je to opazila in vzela listek. Kaj je storila? Smejala se je, strgala pisemce in ga vrgla v koš.
Naslednji dan obeh učencev ni bilo v šoli. Takoj smo izvedeli, da je neki sošolki zmanjkalo 100 dinarjev. Vzela sta jih — in še drugod nekaj stvari — in odšla »v džunglo«. S seboj sta imela dva kuhinjska noža, pištolico, hrano in nadvse bujno domišljajo ter pre-
sneto premalo zemiljepisnega znanja.
Hrabro sta korakala iz Tržiča po cesti proti Bledu. Čim dalj sta hodila, tem bolj je popuščala njuna hrabrost. Miličniki so ju zasačili že v Radovljici, kjer sta prenočila pri nekem kmetu. Tam sta tudi večerjala, zajtrkovala in dobila popotnico.
Ko so ju miličniki prignali v Tržič, sta se jima mami smejali. To je bilo zelo nespametno. Jaz bi jima že izbila iz glave Tarzana in njegovo čito.
Seveda ni res, kar govorita, da sta spala na drevesu in jedla banane. Vse se jima smeje in ju ima za norca.
Drugič pa še kaj, dragi Ko-sohrin!
Maruška Perkova, učenka 3. razr. osnovne šole
Lepo je v naši domovini
biti mlad
Tako vre v jutranjih urah, pred pričetkom pouka, iz mladih grl. Preddvorski pionirji se pripravljajo tudi s pesmijo na čimslo vestne jšo proslavitev Meseca mladosti.
23. maja se bodo med seboj pomerili v šahu in streljanju in popoldne uredili razstavo svojih izdelkov. Zlasti pestra bo zbirka ročnih del. Krožek, ki ga vodi tovarišica Aličeva, ima namreč največ udeleženk. Tudi prirodopisoi bodo uredili svoj kotiček. Naslednjega dne bo javni nastop osnovnošolske mladine ter dečkov in deklic, ki obiskujejo nižjo gimnazijo. Kot gostje bodo prisostvovali pionirji z Kokre. Popoldne bodo pionirji iz Nove vasi uprizorili Kristine Brankove >Mače-
GL AS GORENJSKE
ho in pastorko«, ki so jo na-študirali pod vodstvom tovari-šice Lehrmanove.
V nedeljo, 31. maja bodo preddvorski pionirji vrnili obisk kokrškim in jih razveselili z lutkovno igro (»žogica Nogt-ca«, domačini pa se jim bodo oddolžili z »Rdečo kapico«. — Preddvorski mladinci bodo istega dne uprizorili štiridejanko »Ne v Ameriko!«.
Pozdrav „Glasu Gorenjske"
Dobri, veliki prijatelji!
Najlepša hvala vam, ker tako skrbite in se trudite za nas. Imejte nas, prosttano, še vnaprej tako radi; pridni bomo!
živel 1. rnarj — praznik veselega dela za srečne današnje ln prihodnje čase!
Za domovino s Titom - naprej!
Učenci in učenke osn. Aol« v Kranju
VI.
Potem pa ga je le lahko zaprl, toda ni ga dolgo držal zaprtega. Volkca je pričel tako hudo zmerjati, da so se prašički taborniki kar zgražala, ko so pod oknom poslušali, kaj se dogaja v hiši.
Niiso mogli več prenašati, kako grdo postopa stari volk z njihovim tovarišem.
Sklenili so, da bodo enkrat za vselej zagrenili požrešna, roparsko, lenuško in goljufsko življenje tega pridaniča.
Na vse pretege so pričela kokodakatl. Kokodakali so tako, kot prave kokoši, m tako močno, da se je razlegalo po vsej okolici. Starega volka je to kar vrglo s stola. Tako se je ustrašil, da mu spet kdo nese kokoši, da se je hitro skril pod posteljo in pričel vpiti, da v vsem življenju noče več niti slišati kokoši, kaj šele jesti. Tako zoprne so mu postale.
Volkec pa mu je še kar naprej pravil, da ga tovariši prosijo, naj jitm našdje lepa iimena na njihove vreče. Volk ni hotel obljubiti. Takrat pa so prašički zaklicali skozi okno: »Tako dolgo bomo kokodakali, dokler nam tega no obljubiš, stari volk!«
In kaj je hotel drugega. Lepo po vrati je vse pozdravil din jim dejal: »Le prinesite svoje vreče, dragi prijateljčki. Vse bom napravil za vas, samo kokodakajte nikar!«
In še nekaj je obljubili. Rekel je, da nikdar več ne bo kradel, da bo Volkcu dovolil na taborjenje in da bo spet pričel s svojim krojaškim poklicem. In tako je tudi bilo.
Vse to je storilo tovarištvo in dobra volja naših tabornikov.
Konec
Kouor
Letos so se Kovorjani kulturno zelo razživeli. Naštudi-rali in uprizorili so Linhartovo »županovo Micko« in z njo gostovali v Lešah, pripravili večer ljudskih plesov in enode-janko »Za domovino«.
Preteklo nedeljo pa so Kovorjani postavili na oder »Razvalino življenja« F. S. Fin-žgarja. čeprav so to igro v Kovorju uprizorili že v stari Jugoslaviji in takoj .po osvoboditvi, je bdJla dvorana tokrat nabito polna.
Požrtovalni režiser je svojo vlogo odlično rešil in domiselno uredil sceno, kar spričo pomanjkanja kulis ni bila ravno najlažja stvar.
Igralci jso s(3 dokaj (dobro vživeli v svoje vloge, zlasti Lojze Klemenčič kot žganjar Kante in Francka Pesjake va kot žganjarjeva hčerka Len-čka. Motile pa so govorne napake, nepravilni naglasi in tu pa tam slabo obvladanje teksta, ki je zaviralo tempo odrskega dogajanja. P.
Kranj
Važno vlogo pri vzgoji glasbenega naraščaja v Kranju igra Državna glasb, šola, pod vodstvom skladatelja in pevovodje Petra Liparja. Mladina se glasbeno izobražuje v oddelkih za klavir, violino, solo petje, pihala in trobila. V prihodnjem šolskem letu bo odprt tudi oddelek za violončelo in kontrabas.
V aprilu je 145 gojencev sodelovalo na VIL mternih nastopih, katerim so prisostvovali gojenci ter starši nastopa, jočih. Na teh nastopih so odbrali najboljše za javne nastope, ki bodo v ponedeljek 18., torek 19. in v sredo 20. maja ob 18.30 uri v zgornji dvorani Sindikalnega doma. Upamo, da bo produkcija naših najmlajših glasbenikov dobro o-biskana!
V četrtek, 21. maja gostuje v Kranju eden najboljših gimnazijskih mešanih pevskih zborov: 96 članski MKUD »Mak-sim Gorki« iz Celja pod vodstvom dirigenta prof. Egona Kuneja. Na sporedu so glasbena dela A. Medveda, L. Kra-molca, P. Liparja, C. Preglja, S. Premrla, M. Tornca, S. Mihelčiča, A. Grama, F. Marol-ta, F. Venturinija ln R. Simoni tija.
Gostovanje v Kranju toplo pozdravljamo!
Črnuče
čez nekaj tednov bo v čr-iuKya.li tekmovanje gimnazijskih pionirskih pevskih zborov,
okraja Ljubijana-okolica. Z Gorenjske bodo nastopili pionirski pevski zbori iz Brda, Domžal, Kamnika, Komende, Mengša in Moravč. Vseh zborov bo nastopilo šestnajst. Vsak zbor bo zapel po dve poljubni in eno obvezno pesem. Najboljši bo nagrajen s pokalom.
Bohinj
Na Dan zmage je Imela igralska družina .sindikalnega kulturno-umetnišekga društva »Tomaž Godec« v Bohinjski Bistrici slavnostno premiero Nušleevega »Pokojnika«. To je že četrta uprizoritev, ki jo je v terji sezoni pripravila ta igralska družina. Razen domačih predstav je tudi gostovala z nekaterimi odrskimi deli na Bohinjski Beli, v Sorici v Selški dolini, v Podbrdu, češnjlci in Nomnju.
Pri tem društvu so razen i-graJske družine požrtovalnl tudi pevci, ki sestavljajo moški, ženski in mešani zbor. Nastopali so z gostovanji na Jesenicah, v Zasipu, Podbrdu, Mostu na Soči in drugod.
Domžale
Na zadnji seji občinskega sveta za kulturo ln prosveto so sklenili, da bo sredi junija v Domžalah občlnnkl festival, pri katerem bodo sodelovala vsa kulturna ln telovadna društva v občini. Udeležena bo tudi mladina, ki je sicer nameravala pripraviti samostojen festival.
Sodelovale bodo dramske družine iz Domžal, Ihana, Vira in Jarš, moški, ženSki, mešani in mladinski pevski zbori, ki obstajajo v občini, domžalski orkester, tamburaši, godba »a pihala ln Ljudska univerza.-Nastopili bodo tudi oddelki telovadnega društva >FartiM»€ a prostimi in orodnimi vaja""-
PO VASEH IN MESTIH GORENJSKE
Iz Loke
17. mlaja bo Avto-moto društvo Škof ja Loka odkrilo spominsko ploščo na mestu, kjer se je ponesrečil njegov neumorni član Cemažar, na ce-trti proti Blegašu, nedaleč od Breznice. iPo odkritju bodo napravili izlet na Stari vrh, popoldne pa bodo v Zaprevalah predvajali zanimive filme.
Gradnja novega trakta škofjeloške gimnazije lepo napreduje. Tudi sicer se v šk. Loki gradbena dela odvijajo precej hitro, že so izkopali temelje za stanovanjski blok, ki ga gradi Ljudski odbor mestne občine v okviru investicijskega načrta za letošnje leto. K samemu zidanju bodo kmalu pristopili. Tudi pripravljalna dela za asfaltiranje ceste se bližajo koncu.
V škofjeloški okolici je precej nedovršenih stanovanjskih hiš. Ker so se v zadnjem času povišale cene gradivu in delovni sili, jih njihovi graditelji, delavci ln nanreščencfi, zaenkrat še ne morejo dokončati. Ko bodo gotove tudi te stavbe, se bo stanovanjska stiska v Skofji Loki precej omilila.
Škofjeloško avto - moto društvo je doslej vzgojilo že lepo število športnih in poklicnih vozačev. Posebno se za ta šport zanima mladina, težava pa je v tem, da so zanjo cene goriva previsoke. Bilo bi prav, če bi merodajni činitelji izposlovali
nižje cene goriva, ki se uporablja v športne namene. Namen društva je razvijati ljubezen do avtomobilizma predvsem pri predvojaški mladini, ki se bo v JLA lahko usposobila v dobre branilce naših meja.
Tudi v drugih krožkih Ljudske tehnike je delo živahno. Radioamaterji imajo dvakrat tedensko tečaj A in B. Ta krožek namerava ozvočiti vse mesto. Tudi fotoamater ji lepo napredujejo. Njihov tedenski tečaj je dobro obiskan. Njihovi kvalitetni posnetki, ki jih vidimo ob narodnih prazni kh v raznih izložbah, zgovorno pričajo v njihovem napredku.
Iz Radovljice
živinorejski odbor radovljiške zadružne zveze je uredil datume živinskih sejmov. Odslej bodo v Bohinjski Bistrici 4. maja in 18. oktobra, na Ble. du (na Flegariji) na cvetni petek in 11. novembra, na Jesenicah 19. marca ln 2. oktobra, v Kranjski gori 20. marca ln drugo nedeljo v oktobru, v Le_ scah pa 24. ferbuarja, 24. aprila, 29. septembra in 21. oktobra. Na vseh sejmih bo v jeseni v prodaji živina, ki pride s paše (plemenska in klavna). V Lescah bo 24. aprila in 21. oktobra tudi sejem plemenskih bikov za ves radovljiški okraj.
Iz Bohinja
Že več tednov raziskujejo teren okoli Bohinjskega jezera, od katerega nameravajo speljati okoli 15 km dolg rov do Praprotna pri Tolminu, kjer bodo v prihodnjih letih zgradili pomembno elektrarno. Po dosedanjih vrtinah je teren videti zelo povoljen za predor. S predorom bodo dosegli izredno visok padec vode (okoli 370 metrov), zaradi česar bodo potrebne znatno manjše količine vode. — Bohinjci še precej skeptično spremljajo ta dela in se bojijo, da Bohinj ne bo izgubil na turističnem pomenu. Tudi za vodo se bojijo. Pravijo namreč, da ne bi hoteli ostati brez vode. V resnici je stvar drugačna. Z zajezitvijo jezera bi gladina celo narasla za kak meter.
Letošnja turistična sezona o-beta tudi v Bohinju boljši promet kakor pretekla leta. V prihodnjih dneh pridejo v nekatere hotele ob Bohinjskem jezeru prvi gostje iz Anglije. Razen večjega števila Angležev bodo letos obiskali Bohinj tudi Dan. ci in Nizozemci. Hotela »Pod Voglom« in »Jezero« sta že pripravljena, v kratkem pa bo odprt tudi hotel »Bellevue«. Večina prostorov je rezervirana do konca oktobra. Prevoz in redna avtobusna zveza med Bohinjsko Bistrico in hotelom »Zlatorog« pa sta še vedno odprti vprašanji.
Tudi i® je zrn vas
DEŽURNA SLUŽBA
Dežurno 'zdravniško službo na območju Mestne občine Jesenice ima od 15. do 18. maja dr. Milan Ceh, Titova 4. Obiski na dom naj se javijo najkasneje do 18. ure zvečer. Po tej uri bo zdravnik obiskoval le bolnike s težjimi poškodbami in močnimi krvavitvami.
GLEDALIŠČE
Prešernovo gledališče _ Kranj
Sobota, 16. maja ob 20. uri: Tennessee WiLliams, »Tramvaj _ Poželenje« - premieru, izven.
Nedelja, 17. maja ob 16. url: Tennessee Willaams, »Tramvaj . Poželenje«, izven za podeželje, drugič.
Torek, 19. maja ob 16. uri: Drago Gervais, »Za stanovanje gre«, red Tiskanina (dvanaj-stič).
Sreda, 20. maja ob 20. url: Drago Gervais, »Za stanovanje gre«, red D ln izven (trinaj-stič).
Četrtek, 2(1. maja ob 20. uri: Tennessee WilMams, »Tramvaj - Poželenje«, red A in izven (tretjič).
Sobota, 23. maja ob 16. uri: Maksim Gorki »Na dnu«, ob 20. uri Maksim Gorkl, »Na dnu«; gostovanji v Celju, v okviru Celjskega festivala ob otvoritvi novega celjskega gledališča.
Nedelja, 24. maja ob 16. uri: TVrmr.s.sr- VVilliam.s, --Tramvaj - Poželenje«, izven za podeželje (četrtič).
KINO
Kino »Storžič«, Kranj: od 15. do 19. maja ob 16., 18. in 20. mri avstr. film »Eva podeduje raj*. V soboto 16. maja predvaja Društvo slovenskih filmskih delavcev nemški barvni film »Ples s cesarjem«. — 17. maja ob 8.30 im alineja -K v a Podeduje raj«, ob 10. 30 uri »Ples s cesarjem«. Od 20. do 24- mnja ob 16., 18. in 20. uri nemški film »Glas drugega«.
Ivino »Svoboda«, Ntražlšče: °d lft. do 17. maja amer. fikn ^Prostor na soncu«. Predst.i, -v petek ob 19., v soboto ob 17. to 19. uri, v nedeljo ob 15.,
17. in 19. uri. V soboto ob 21. uri »Ples s cesarjem«, v nedeljo ob 21. url »Eva podeduje raj« — dopoldne matineja ob 9.30 uri »Ples s cesarjem«.
Kino »Partizan«, Kranj: 16. ta 18. maja ob 20.30 uri avstr. film »Eva podeduje raj«. 17. maja ob 20.30 uri nemški barvni film »Ples s Cesarjem«. Od 18. do 212. maja ob 20.30 uri nemški film »Glas drugega«.
Kino »Plavž«, Jesenice: od 16. do 18. maja francoski film »V Pariz«. Predstave 16. in 18. maja ob 18. in 20. uri, 17. maja ob 16., 18. in 20. uri. V nedeljo ob 10. uri dopoldne matineja ristega filma (cena 10 din). Od 19. do 21. maja jugo-slov. film »Dokumenti časa«. Predstave 19., 20. in 21 maja ob 18. in 20. uri. 22. maja ameriški film »Človek Divjega za. pada«. Predstave ob 18. in 20. url.
Kino Javornik-KoroSka Bela:
16. in 17. maja ameriški film »Tarzan med lovci«. Predstave ob 17. in 19. url. V nedeljo dopoldne matineja istega filma (cena 10 din). 22. maja ob 19. luiri francoski film »Ljubimca iz Verone«.
Kino »Radio«, Jesenice: 16. ln 17. maja ameriški barvni film »Na otoku s teboj«. Predstave 16. maja ob 18. in 20. url, 17. maja ob 16., 18. in 20. uri. V nedeljo dopoldne matineja istega filma (cena 10 din). Od 18. do 21. maja ob 18. in 20. url nemški film »Glas drugega«. 22. maja ob 18. in 20. uri angleški film »Dom so. vraštva«.
Letni kino »Svoboda«, Jeser nlce: predvaja od 16. do 22. maju iste filme kakor kino •>Radio«. Predstave ob 20.30 url; v primeru slabega vreme, na predstave odpadejo.
Mestni kino Kamnik: od 16. do 18. maja ameriški barvni film »Zlomljena puščica«. 19. do 22. maja avstr. film »Nesmrtni valček«.
Kino rTurtllalr i od 17. do 19. maja ameriški barvni film »Plamen ta puščica«. 20. ta 21. maja angl. film »Za KyIlove nI prostora«. 22. maja amer. film »Hiša na 92. cesti«.
MALT OGLASI
Prodam nov plug obračalnik in pločevinasto kopalno kad. Ogled v dopoldanskih urah, Gorenja Sava 23.
Poceni prodam skoraj nov emajliran štedilnik. Naslov v upravi lista.
Prodam 480 ploščic za štedilnik, straniščno školjko, u-mivalnik ta visoko Lutzovo peč. Naslov v upravi lista.
Stavbno parcelo na Jesenicah, poleg Erlahove žage, prodam. Janko Višnar, Kranjska gora 183.
. 4.000 komadov strešne opeke prodam ali zamenjam za suhe deske. Marinšek, Naklo 29
Kupim dobro ohranjen ženski šivalni stroj. Naslov v u-pravi lista.
Preklicujem žaljivke, ki sem jih izrekel o Jožetu Rebolju iz Sela pri Žirovnici in se mu zahvaljujem, da je odstopil od sodnega postopka. Janez Legat
Pozor! Izdelujem nove akumulatorje, jih sprejemam v popravilo ta polnjenje. Izdelki prvovrstni, cene konkurenčne, postrežba hitra in solidna. Vinko Grajzar, akumulatorska de. lavnica, Kranj, Ljubljanska 7.
OBJAVE
Več molznih kontrolorjev —
sprejme v stalno službo Okraj, na zadružna zveza v Radovljici. Pismene ponudbe z navedbo izobrazbe in dela v tej stro. ki naj pošljejo tisti, ki imajo veselje do živinoreje in terenskega dela.     OZZ Radovljica
Obiščite ljudsko knjižnico na Titovem trgu v Kranju! Izposoja leposlovne, poučne, politične ta znanstvene knjige v slovenskem, srbohrvaškem, ruskem ta nemškem jeziku.
Odprta je dnevno od 10 do 12. ure in od 14. do 18. ure, ob sobotah od od 10. do 12. ure. Ob nedeljah zaprta.
Mestna klavnica Kranj obvešča cenjene odjemalce, da Jfe s 15. majem spremenila svoj delovni čas v poslovalnicah in sicer:
v ponedeljek, torek, sredo, četrtek ln i>otek od 7. do 32. ure ln od 14. do 17. ure,
v soboto od 6. do 12. ure in ml 14. do 17. ure.
Triletni   gospodarski načrt
Bohinjske Bistrice predvideva 880 ton več krme letno. Ta načrt je nedavno sprejel Občinski ljudski odbor. Največ skrbi posveča izboljšanju kmetijske proizvodnje, zlasti živinoreje. Po tem načrtu bodo v treh letih pognojili okoli 1200 ha travnikov ta košenic. Tako bodo povečali krrnski donos za nad 20 odstotkov. Za gnojenje bodo porabili okoli 360 ton u-metnih gnojil. Prvi del načrta so izpolnili že letos.
Po občinskem družbenem načrtu bodo letos v Boh. Bistrici porabili okoli- 7 milijonov din za razna komunalna dela. Napeljali bodo novo javno razsvetljavo, obnovili strugi dveh potokov skozi Bistrico. Za osnovno šolo bodo kupili nove klopi, popravili bodo ceste, občinsko stavbo in vodovod ter pripravili načrte za gradnjo zdravstvenega doma. Posebno ta je zelo potreben, saj živi v Bohinju že nad pet tisoč ljudi, če sploh ne upoštevamo letovi-ščarjev in turistov, ki ga obiskujejo.
Prvega maja so v Bohinjski Bistrici formalno odprli novozgrajeno opekarno, ki bo dnevno dajala do pet tisoč komadov kvalitetne zidne opeke. Pred dnevi je opekarna že začela redno obratovati, dogradili pa bodo še štiri krožne peči. Za gradnjo so porabili nad dva milijona dinarjev. Velik del teh sredstev so prispevali sami občani: 360 tisoč din v obliki samoprispevka in 260 ms lesa. Ker je v Bohinju dosti kvalitetne gline, nameravajo v prihodnosti izdelovati tudi strešno opeko in razne druge glinaste izdelke.
Iz Kranjske gore
V naših gostinskih podjetjih
čutimo potrebo po domačem gostinskem osebju, ker je vedno teže dobivati sezonsko delovno silo od drugod. Turistično društvo v Kranjski gori je to dobro doumelo ta priredilo s pomočjo radovljiške gostinske zbornice tritedenski tečaj za take sezonske delavce. Težišče pouka je bilo na sledečih predmetih: odnos do gosta, strežba, organizacija gostinskih podjetij, turizem, krajevni zemljepis s krajevno zgodovino itd. Tečaj je obiskovalo 30 stalnih slušateljev, razen tega pa so ga posečali že zaposleni gostinci, da bi si tako izpopolnili svoje znanje. Tečaj so omogočili občinski ljudski odbor v Kranjski gori, Okrajna gostinska zbornica, uprava hotela »Razor-Slavec« in še nekatera podjetja, ki so prispevala za stroške tečaja.
Tečaj je dosegel dober uspeh. Vsekakor bo potrebno, da po končani sezonti nadaljujejo s tem delom. Zlasti bo treba pričeti tečaje tujih jezikov. Gostinska zbornica v Radovljici pripravlja za jesen več podobnih tečajev za pridobitev kvalifikacije tistega številnega gostinskega osebja, ki je pol-kvaMficirano, pa ima vse pogoje, da se strokovno usposobi.
Z Jesenic
Preteklo nedeljo je bila na Jesenicah prva redna skupščina Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Prisostvoval ji je tudi predsednik začasnega odbora Zavoda za socialno zavarovanje Jože Plavnik. Skupšči. na je ugotovila, da se je v preteklem letu število zavarovancev v radovljiškem okraju zelo povečalo, tako do jih je da. nes že 14.416. Na seji so pred. vsem govorili o vprašanjih, ki nastajajo pri prehodu na sa-
mostojno finansiranje zdravstvenih ustanov. Skupščina je ostro napadla neupravičeno ši. rokogrudnost posameznih občinskih odboroy in uprav za dohodke, ki so omogočale izplačevanje neupravičenih socialnih dajatev.
Iz Kamnika
Z uvedbo novega gospodarskega sistema se lokalnim podjetjem in ustanovam obeta vse lepši napredek, saj sedaj nekaj sredstev ostaja ljudskemu odboru za najnujnejša komunalna dela. že v lanskem letu je mestni odbor Kamnik začel z olepšvalnimi deli v mestu, ki jih letos zadovoljivo nadaljujejo. Zelo nujno pa je, da se uredi tudi dohod na Mali grad, kjer bi na strmem delu poti morali urediti stopnišče in ob zunanjem robu postaviti trdno ograjo.
Tudi kamniška gimnazija je v tem šolskem letu dobila nekaj sredstev za popravilo v šo. h. Nujna so, ker je v povojnem času nastalo v poslopju mnogo okvar. Vendar zavodu primanjkuje še mnogo sredstev. Ko je roditeljski svet posredoval pri tovarnah, da bi po svojih močeh podprli akcijo za ureditev poslopja ta za o-premo zbirk učil, ni naletel na pričakovano razumevanje. Le delavski svet tovarne »Stol« v Duplici je črtal zavodu dolg v znesku preko 42.000 din, ker so tovarniški delavci popravljali šolski inventar, ko zavod ni razpolagal s krediti. Tudi podjetje »Mestna klavnica« je zavodu poklonilo šest tisočakov. Profesorski zbor in roditeljski svet sta jima zato hvaležna.
Ko pripravlja železniška direkcija sprememba voznega reda ze letno sezono, bi tudi Kam-
ničani radi prišli do primernejše zveze z Ljubljano, taka da bi jutranjik, ki pelje iz Ljubljane, prišel vsaj kakih 10 minut prej (ob 7.50), popol-danec pa se vračal kake pol ure kasneje (ob 17-20 ali 17.30), ker bi s tem zagotovili, da bi dijaki, ki se v velikem številu vozijo v gimnazijo, ne zamujali pouka ta da bi tudi popoldne mogli prisostvovati peturnemu pouku, kar je sedaj nemogoče. Razlika bi bila edino v tem, da bi vlak toliko manj časa stal na ljubljanskm kolodvoru, dočim delavcev ne bi prizadel. Ne bi bilo napak, če bi iz Kamnika okoli 20.. odpeljal vlak v Ljuoljano, ker bi 'se ga podluževak turisti, ta bi se potem vračal iz Ljubljane naslednje jutro zgodaj in spet služil turistom. Ra. zen tega Kamničanom ta drugim prebivalcem ob tej progi manjka vlak, Id bi peljal pozno ponoči iz Ljubljane, ker se sedaj ne moremo udeleževati raznih večernih predstav, ki bi se jih lahko in radi.
Modna revija, ki jo je v dvorani Podjetja Kamnik to soboto ta nedeljo priredila Mestna šivalnica, je bila za Kamnik novost. Občinstva, ki je obakrat do zadnjega kotička napolnilo dvorano, prireditev ni razočarala. Razen Mestne šivalnice, ki ji gre za brezhibno organizacijo prireditve vse priznaje, so sodelovali še Mestno torbarstvo, tovarni »Svila-nit« in »Stol«, trgovski podjetji »Potrošnik« in »Kočna«, frizerska salona Maitin Gjurin ta Stana Kmetic ter čevljarstvo Bojan Pogačar.
Sodelovali so tudi solisti Pep. ca Miheličeva, Cene Matičič in Ivo Kordaž ter kamniški mojstri smeha, ki so med odmori s svojimi lokalno pobarvanimi dovtipi uspešno zabavali občinstvo.
v w ■ w
Za telo skrbe, za duha pa ne dovolj
Po zgraditvi znane tovarne u-pognjenega pohištva »Stol« se je vas Duplica razvila v drobno, a pomembno industrijsko središče, ki v prosvetnih in športnih sekcijah združuje domačine z okoličani.
Nogometaši NK »Virtus« so od ustanovitve odigrali že 18 tekem ta jih večidel odločili v svojo korist. Koliko so ti nogometaši kvalitetno napredovali, bo v najkrajšem času videti. V maju bodo namreč nadaljnje tekme za vstop v I. skupino Ljubljanske podzve-ze.
Na ta srečanja se Dupli čani resno pripravljajo s treningi ta s prijateljskimi tekmami z o-koliškimi moštvi. Celo z ljubljanskimi klubi so se pomeriH. Tekmo s »Papirničanom« iz Vevč so izgubili (2 : 3) ta prav tako tekmo z rezervnim mošttvom »Odreda« (2 : 5), premagali pa so nogometaše viške »Svobode« z rezultatom 3 : 1.
Delavna je tudi šahovska sekcija, ki redno organizira turnirje. Žal pa ne poskrbi za meddruštvena tekmovanja, na katerih bi si šahisti znanje nedvomno obogatili.
šahisti so vključeni v KUD »Zmaga« v Duplici, ki ima še dramsko in pevsko sekcijo. S slednjima dvema pa se Dupli-čani ne morejo kaj prida postaviti .Igralci se že dve leti niso pojavili na odrskih deskah, pevski zbor pa je vse odtlej, ko je odšel pevovodja tovariš Kvartdč, precej pasiven in bo verjetno dremal,  dokler dru-
Predilnica y Begunjah
Ustanovljeno je novo obrtno podjetje »Predilnica« v Begunjah na Gorenjskem, štev. 109. Od 1. maja dalje sprejemamo v prejo vsako količino volne in sicer ob ponedeljkih, torkih ta sredah. Sprejemamo ta vračamo tudi po pošti. Kmetovalce naprošamo, da dostavijo čisto, oprano volno.
Dobijo službo
Razpisujemo mesto strugarja, strojnega ključavničarja, iščemo siunostojnega elektromonterja in vajenca za specializacijo pri čevljarskih strojih, življenjepise poslati personalnemu oddelku »Planike«, industrija obutve, Kranj.
»PLANIKA«, INDUSTRIJA OBUTVE KRANJ
štvo ne bo dobilo res dobrega pevovodje. Najbolj aktivna je mladinska skupina dramske sekcije, ki je organizirala že več kulturnih programov ob različnih spominskih dnevih.
Delovni kolektiv tovarne »Stol« bo skupno z drugimi Dupličand še letos postavil lasten kulturni dom, hkrati pa utstanovoll »Svobodo«, ki bo združila vse športne in kulturne skupine Duplice in pritegnila tudi vaščane iz okolice.
m. k.
Martelanc — državni prvak v kegljanju
Med 63. najboljšimi kegljači Jugoslavije, ki so se v dneh od 9. do 12. maja pomerili v. Beogradu za naslov »Prvak Jugoslavije za leto 1953«, j a zasluženo osvojil prvo mesto v mednarodnem slogu Kranjčan Lado Martelanc. V disciplini 2 x 200 lučajev je podrl 1715 kegljev.
Uspeh tovariša Martelanca je toliko večji, če upoštevamo, da so na tekmovanju sodelovali vsi državni reprezentanti ta mojstri kegljanja, med njimi evropski prvak Božo Kombol.
Od kranjskih kegljačev sta na tem prvenstvu osvojila 1. kategorijo tudi tovariša Lado Ambrožič in Franc Kavčič.
OBJAVA
25. maja bodo v okviru Gorenjskega nogometnega prvenstva odigrane naslednje tekme:
Na Bledu: »Bled« : »Ljubelj« mladinci ob 14.30 in »Bled« : »Ljublej« ob 16. Službujoči Blic.
V Lescah: »Gregorčič« : »■Prešeren« mladinci ob 15.30; ob 17. »Gregorčič B« : »Prešeren«.  Službujoči Vovk.
V Kranju: »Projektor« : »Gumar«, čas po sporazumu. Službujoči Bradaška.
V škof ji Loki: »Ločan« : »Bratstvo« mladinci ob 14.50; ob 15.30 »Ločan« ; »Bratstvo«. Službujoči Gerjol.
24. maja bo pionirski turnir na Jesenicah in v Kranju.
Ker mora biti prvak Gorenjske poznan že 24. maja zaradi kvalifikacijskih tekem, je izvr. šni odbor moral kola nekoliko spremeniti.
GLAS GORENJSKE 5
Nehaj %a naše žene -savima- nagradna križanka
Pratični nasveti
Ogledala čistimo izključno s krpo, namočeno v špirit. Če jih peremo z vodio, Jiahko vlaga poškoduje maso, s katero je prevlečeno steklo, in se tako ogledalo pokvari.
S parana volna bo zopet ravna, če jo bomo čvrstvo navili okoli večjega kartona in jo potem postavili nad vrelo vodo.
Rumenjak najlaže ločiš od beljaka, če ubiješ jajce v lijak. Beljak bo zdrknil skozi lijakov vrat, rumenjak pa bo ostal v lijaku.
Sobne rastline okrepimo, če jih zalivamo z vodo, v kateri smo razstopili nekoliko kafre.
klobučevino na" obodu pivnik ali časopisni papir.
Opekline, če niso prehude, namazi z olivnim oljem, beljakom ali pa položi nanje rezine surovega krompirja.
Mehke ln bele roke dobiš, če si jih večkrat narnažeš z mešanico glicerina in limoninega soka (1 : 1).
Rumenjak ohranimo tudi več dni svež, če ga »vložimo« v posodo s svežo vodo.
Inlet, ki je začel po pranju prepuščati perje, bo spet uporaben, če ga namažemo z vlažnim milom ali voskom.
Moški klobuk ne bo masten, Kuhalnice in lesene žlice bo-če boš vložila med usnje    in do spet bele, če jih bomo pu-
ZA8IM1VOSTI
Negorljivo lesno volno so zač?li proizvajati v ZDA.
Impregniranje volne ni drago, proizvodni proces pa je zelo enostaven, tako da med ceno negorljive in gorljive lesne volne ni velike razlike. Negorljivo blago uporabljajo predvsem za zavese, tapeciranje in dekoriranje. Volna izgubi to pridobljeno lastnost šele po petnajstem pranju.
Največ osnovnošolskih učencev ima otok Sv. Helena — na lisoč prebivalcev jih je dvesto: V ZDA pa je procentualno največji obisk srednjih šol.
62 letni Italijan Antonio Bossi se je pripravljal na kaj čuden podvig: namenil se je obhoditi ves svet.
7 tisoč let stare skulpture so odkrili v Jordaniji (Prednja Azija). Arheologi trdijo, da so to najstarejša poznana kiparska dela. Neolitski kiparji so se poslužili človeških lobanj, jih obložili z mavcem, iz katerega so oblikovali usta, nos, oči, lase, ušesa ipd.
S .,Super teleobjektivom", izdelanim v Ameriki, je mogoče snemati dogodke z razdalje 4 km. Aparat je opremljen s takimi povečevalnimi stekli da lahko fotografira predmete, ki jih s prostim očesom ni videli. * „Pogreb nvlonk". V Piemontu (Italija) so pred nedavnim prijeli"tolpo tatov, ki je zadnje čase na debelo kradla, pa ji nikakor niso mogli na sled. Prebrisane tatove so zajeli na kaj čuden način: Pogrebni sprevod, namenjen iz mesta, se je zdel policiji nekam sumljiv. Ko je od pogrebcev zahtevala, da krsto odpro, so namesto mrliča zagledali na stotine parov nvlonk.
Gibljivo hišo iz aluminija je nedavno izdelala angleška tvrdka Booth & Co. Hiša je sestavljena iz })lošč, od katerih najtežje ne tehtajo več kakor G in pol kg. Prednosti tovrstne montažne hiše so v tem, da je stavba lahka, čvrsta in zelo mnogo vzdrži. Sestavijo jo lahko trije nekvalificirani delavci v dveh do treh urah irj to brez posebnega orodja. Take montažne hiše hi bile bajč zelo pripravne za tropske kraje, konstruktorji namreč trdijo, da so znotraj hladne tudi v najhujši tropski vročini.
50 dni zapora in 10 udarcev po plečih s pasom je
prisodil sodnik nekemu Donaldu Adamsu v Brandtortu (Kanada), ker je z bičem pretepal svojo ženo zaradi kajenja.
Veverica je kradla zastave. Na pokopališču v Lan-singu, kjer so pokopani vojaki iz druge svetovne vojne, je pokopališka uprava dalj časa ugotavljala, da nekdo krade zastavice, zasajene na grobovih. Končno je prišla na sled veverici, ki je zastavice odnašala na bližnje drevo in si z njimi uredila udoben domek.
stile en teden v raztopini sode.
Sveče bodo dalj časa gorele, če posujemo okoli stenja nekoliko soli.
Kako naredimo odprtino v tanko steklo? Pogosto bi radi v kak steklen predmet naredili večjo ali manjšo odprtino. Toda če je steklo pretenko, si ne moremo pomagati niti z diamantom ali karborundovim rezilom. Pomagamo pa si takole: Mesto, ki ga želimo odstraniti, obkrožimo z vencem vlažne ilovice. V sredini tega kolobarja pustimo toliko steklene površine, kolikor velika naj bo odprtina. Nato vlijemo v venec raztopljenega svinca. V trenutku bo svinec steklo prevrtal in nastala bo odprtina zaželene oblike.
v
Čokoladna potica
Mešaj, da se dobro speni, 20 dkg surovega masla, 3 rumenjake, 20 dkg sladkorja in malo ruma. Dodaj 20 dkg stopljene čokolade. Nadev razmazi po razvaljanem testu in potresi z 20 dkg zmletih, na sladkorju prepraženih mandeljev. Potresi s sladkorjem, tesno zvij in položi v pomazan model, čokoladno potico pečemo 1V2—2 uri.
Konzerviranje jajc
Za krajšo dobo ohranimo jajca sveža, če jih vložimo v proso, pšenico ali katero keli drugo žito, ki ga hranimo v suhih, zračnih prostorih, če nameravamo jajca dalj čaca hraniti, jih vložimo v apneno vodo, garantol ali v navadno prekuhano vodo, če smo jih namazale z raztopljenim voskom. Tretji način konseivi-ranja je precej zamuden.
Vlaganje v apno: v 25 litrih prekuhane vode raztopimo 1 io 2 kg gašenega apna in pest soli. Raztopino pustimo čez noč na miru, da se apno sosede. Nato polijemo čisto apneno vodo preko jajc, ki amo jih vložile v leseno posodo in jih pred tem očistile z lugom. (Tako ravnamo tudi pri drugih načinih konserviranja jajc.) Apnena voda naj sega za dlan nad gornjo vrsto jajc. Posolo dobro pokrijemo in zavežemo. Od časa do časa nadomestimo izhlapelo tekočino z navadno prekuhano in ohlajeno vodo. Jajca naj nikoli ne segajo nad vodno gladino!
To konserviranje je najcenejše, ima pa nekaj pomanjkljivosti: v apneni vodi vloženih jajc že po nekaj mesecih ne moremo več rabiti za trdo ali mehko kuhanje, ker dobe okus po apnu in pri kuhanju rada spokajo. Prav tako ni mogoče narediti iz beljakov trdega snega.
O vlaganju v garantol pa prihodnjič.
Razpis
Za pravilno rešitev »Savine« križanke razpisuje uredništvo »Glasu Gorenjske« naslednje nagrade;
1. sedežno blazino, 2. potovalno bdazino, 3. vodno žogo, 4. termofor štev. 4, 5. termofor štev. 3, 6. kopalno gobo, 7. u-mivalno gobo, 8. otroško gobo.
Rešeno križanko izrežite iz časopisa in jo dostavite uredništvu »Glasu Gorenjske« vsaj do 28. maja.
Vodoravno: 1. Tovarna, ki razpisuje križanko, 3. vseučili-ški uslužbenec. 6. ovijalka, 10. vrsta avtomobilov, 11. predlog, 12. »na« narobe, 13. vzklik, 14. ste vali iz dimnika, 15. ideal, 18.
se vije po dolenjskih gričih, (2. ski. mn.), 19. minuli mesec (okrajšano), 20. proizvod tovarne »Sava« (2. ski. množ.), 22. daje instrument, 24. kvar-topirski izraz, 25. za pol tona nižji glas, 26. kriv, zavit, 27. oseb. zaimek (množ.), 28. zračni tlak (okrajšano), 30. konica, 32. biček, 33. sledi dnevu, 34. domača žival, 36. vrsta športa, 37. in dalje (kratica), 38. osnovna surovina za proizvodnjo tovarne »Sava«, 40. u-metnina v mavcu, 42. namen (2. sklon), 44. dva samoglasnika, 45. ploskovna mera (2. sklon), 47. znan izdelek tovarne »Sava« — sestavni del dvo-kolesa.
Navpično: 1. Ima tovarna »Sava«, 2. kralj Gotov (1.410), 3. priznan izdelek tovarne »Sa.
Pred zadnjo neznanko
Atomski fiziki pravkar pripravljajo zadnji napad, da dokončno odkrijejo, kaj je skrito v srcu atoma. Pri tej delikatni zadevi si učenjaki poma. gajo z ogromnimi akcelerator-ji za razbijanje atomskih jeder in z najrazličnejšimi pripravami za proučevanje koz-mičnih žarkov. Vsaka od teh priprav stane težke milijone dolarjev. Vendar se nadejajo, da bodo z njimi dosegli pozitivne rezultate, t. j. da bodo dokončno razvozi jali uganko nastanka in sestava materije.
Pred nedavnim je o tem na svoji letni konferenci razprav-
ljalo nad 50 ameriških atomskih fizikov.
Doslej je atamisilcim, strokovnjakom uspelo odkriti, da je povprečen atom sestavljen iz približno 20 različnih delcev. Nekateri izmed teh delcev, kot n. pr. elektroni, protoni in neutroni, so znani že precej časa. Ostali delci niso toliko znani predvsem zato, ker oo jih odkrili šele pred kratkim (pio-ni, muoni, V_detci itd.), dcio-ma pa tudi zato, ker jih večina »živi« samo nekaj mili-jonink sekunde po atomskih eksplozijah, pri katerih ti delci tudi nastanejo.
va«, katerega nosi vsak, 4. knez (arabsko), 5. vrsta pesnitve, 7. veznik, 8. zgornji del stopala, 9. potrebuje plašče in zračnice, 10. vstavi »ZS«, 17* obl. oseb. zaimka, 19. naplači-lo, 20. tečaj pri kolesu, 21. kvadrat v geometriji. . ., 23. število, 29. ženska muhavost, 30. z njimi odstranjujemo žeblje, 31. zadet, 32. močvirnat travnik v ravnini, 34. veznik, 35. vzlik, 38. oziralni zaimek. 39. kosmič, 41. blato, 43. kratica za Nogometno zvezo, 46. egipč. boginja.
Rekord v stradanju
Leto dni brez hrane
Rekord v stradanju je postavil modras v Kranju, ki je živel v terariju brez hrane 352 dni. Med živalmi poznamo velike stradače. Nekatere vrste odklanjajo v ujetništvu vsakršno hrano in stradajo dolge mesece. Tudi kače niso veliki požeruhi, saj se vsak mesec zadovole s kako mišjo, žabo ali celo mladim ptičem, velike tropske predstavnice pa s kako večjo toplokrvno živaljo. Veliki naravoslovec A. Brehm pripoveduje, kako se vedejo modrasi v ujetništvu. Med njimi, tako poroča, so živali, ki zdrže brez hrane po šest mesecev. Neka biološka knjiga navaja, da je živela belouška ob kapljah vode brez vsakršne hrane 290 dni. Neuki ljudje trdijo, da zdrže nadležne stenice več let brez hrane, kar pa so znanstveni poizkusi ovrgli. Prežive le dobo dobrega pol leta brez hrane v pasivnem stanju. Naš modras pa je bil vseskozi, skoraj do zadnjega, zelo živahen.
Ariel Kassack
Nekega januarskega večera se je oh šestih vračal Anlhonv z dela. Truden je Stopal skozi labirint ulic, ki so v čikaškem vzhodnem predmestju prepletene kot Šahovnica. 2e je pustil za seboj močno razsvetljeno Iligh Street, glavno arterijo te mestne četrti, njen hrup, tramvajski ropot in živahno strujo množice, Tli je korakal tu in lam le še kak zapoznel delavec ali uslužbenec Tu ni bilo hrupa, niti brezkrbnega življenja, saj so v tem delu mesta našli svoje zatočišče najubožnejši brezdomci vsega severovzhodnega dela  prostrane dežele.
Hodil je počasi. Ves dan je bil na nogah. Glavo je imel sklonjeno in ugibal je, kaj mu je pripravila žena za večerjo razen čaja: slanika ali poienovko, Razmišljal je, kaj bi
mu bilo ta večer ljubše, kaj bi mu bolj prijalo. Večer je bil zoprn. Gnusna, vlažna megla je z drobnimi kapljicami prepojila že vso njegovo obleko, silila mu je v nos, usta in oči. Vlaga je namočila tlak in v redkih lučih, ki so svetile v noč, je bfto vse žalostno in brezupno.
Morda je ravno zato še intenzivneje mislil na Večerjo, V duhu je vidri svetlo kuhinjo,  pogrnjeno  mizo.  Na štedilniku je
rumene! prepečenec, voda za čaj je že vrela Prijeten vonj se je širil po kuhinji. Ali je ilanik, ali polenovka? Morda klobasice?
Prijetne misli so mu vlivale novih mori. Stresel se je, kot da hi hotel otresti vso vlago z obleke in pospešil korake
Toda Antonvju ni bilo usojeno, da hi tisto noč. niti kdaj koli poeneje večerjal, /a njim je stopala — smrt.
Kanili
Sledil mu je človek, stičen njemu in vsem ostalim ljudem. In vendar je bil povsem drugačen, ker ni imel tistih lepih človeških lastnosti, ki ustvarijo sožitje vseh ljudi in ga razlikujejo od divjega življenja džungle. In ta človek z mrtvim srcem v srbi je določil, da Anlhonv ne bo več okusil nobenega slanika. Ni ga sovražil, hiti dobro poznal, toda, gnan od temne sile, je izbral kar lako na slepo baš njega, kakor* v restavraciji izberemo mizo, ki se v ničemer ne razlikuje od ostalih, ali kakor s krožnika izberemo hruško, slično vsem ostalim, ki so na njem. Tako je izbral prav Anlhonvja, kakor bi bil lahko izbral vas ali mene, če bi bili slučajno prišli na njegovo pot. Previdno je sledil svoji žrtvi, se vedno bolj bližal njegovemu domu in s trm njemu samemu. Tudi on je imel namen, da bi /vrču- večerjal kakor Anthonv, toda moral je še nekaj storili pred večerjo. Ko bo to opravil, bo /. zadovoljstvom sedel za
mizo,  mirno,  kot  dan   poprej,  ko njegove
velike, bele roke še niso bile omadeževana
l.e stopaj, ubogi Anthonv, stopaj dalje I Š€ enkrat  u/ij sliko svojih večernih polov,
pogrnjene mize in tople domačnosti. Samo
drsel minut še imaš pred seboj, samo še drsel minut življenja, /a teboj koraka človek - strah, ki je v svojem srcu določil tvojo sinil.
Tako korakata oba: obsojenec in njegov krvnik kakor dvr prikazni v megleni nori. eden zato, da bo ubit, drugi zato. da bo ubijal. -    Nikar ne speši korakov Anlhonv,
kajti čim počasneje boš hodil, tem delj boš
šr dihal zrak tega januarskega večera, boš gledal male trgovinice ob svoji poli in plinske luči, ki dajejo zelenkasto luč. Vse te stvari so ti drage, Anthonv. Ti tega ne veš, toda v teku četrt ure boš v preblisku sekunde spoznal, kako neizmerno drage so ti bile.
Stopaj toVej, stopaj dalje!
Nocoj ne opažaš vseh podrobnosti ulice,
saj ne veš, da jih ne boš vidri nikdar vrč. Ne, ker bi se bil iztekel normalni lok tvojega življenja, pač pa, ker je nek človek, mimo katerega si Sel že mnogokrat, sklenil,
da bo prelomil zakon in zadostil temnemu gonu, da le stre. Ničesar ne veš in ničesar ne opažaš. Samo še trenutek groze in utonil
boš v temo.
Senca smrti se ti je že približala na dvajset korakov. Lahko slišiš njegove korake, toda ne OZT6Š sr. Koraki so ti znani.
spoznal v svoji
je tvoj
saj si v Chicagu v varnem krogu znanega
okoliša.   Koraki   ki   se   ti   bližajo,   so   li Ir
znak človeške družabnosti.
Toda, ali ne slišiš v šumu tistih kora kov nekaj... nekaj ČUdnegal I dam- hrup-
nejše od običajnih? Neka j, kar le opozarja: „Pazi, pazi, čuvaj se!" Ali ne slišiš grožnji': .,.\Io ri-lec, mo ri lerNe, ničesar ne razločuješ. Koraki SO ČistO Običajni. Njegovi koraki so čislo enaki onim poštenih ljudi. Toda, listi koraki so koraki telesa, ki ima roke in v teh rokah je nekaj...
V trm trenutku liste roke za teboj sle-zajo in krčijo svoje mišiće, da bi pripravile tvoj   konec.   Vsak  dan   ŠVOJega   življenja si
gledal človeške roke, živ simbol simpatije,
s katerimi pozdravljamo, izražamo svoje zaupanje in naklonjenost. Nikdar nisi pomislil, da bi lahko bile tudi orodje groze. Ne, nikoli nisi tega mislil, ker doslej še nisi srečal zločinskih rok
Samo  še  minulo,   Anlhonv, in DOS vso grozo človeških rok.
2e si čisto blizu doma. /e si ulici. 2e raločiš okno hišice, kjer dom. t'lica je Irnina in prazna. Redke luči ne morejo razsvetlili megle. Nikjer ni nikogar. Tudi hiše so temne, ker so vse družino zbrane v kuhinjah na dvoriščni strani, Le tu pa lam se i/, zgornjih nadstropij svetlika luč. Nikogar ni na ulici razen tebe in moža, ki ti sledi in ga nisi opazil, 'tudi če bi se ozrl, bi ga samo pogledal, mu voščil dober veČer ter nadaljeval svojo pot. ("'.e bi li rekli, da   je   morilce,   bi   sr   niti   ur nasmehnili«
tako bedasta i»i se 'i /dela ta misel,
2e si pred hišo. Našel si ključe glavnih vrat. In sedaj si vstopil v vežo, slekel plašč in odložil klobuk, /ena ti je i/, kuhinj« zaklicala v pozdrav. Iz kuhinje se širi pTc jelen vonj (slanildl) in ženi si zaklieal V odgOVOr. Takrat si zaslišal krepko trkanje na vrata...
Nel   Ne,   Anlhonv! /beži dotikaj se jih! /beži vendar! zbeži   z ženo Sklici sosede! odpiraj vrat!
Anthonv je odprl . . .
(Nadaljevanje prihodnjič)
od   vrat, ne
/beži i/, hiše.
na vit za hišo, beži, beži I Toda  nikar  ne  odpiraj, "e