Vi. Števil ka. IY*t. V torek 11. aprila IVM). XXIV „Edinost" izliajh dvakrat n» dnu. razun nedelj in praznikov, r.jutraj in zvečer oh 7. uri. O poneile I jkili in po praznikih i/h h j m ol> !». »ri zjutraj. Nil riti"'ti i n ii snaffn : Obe ir.danji na letu . . . jM. »21 •— Za namo Tejimn izdanje , t'21— Zh pol leta, frtrt leta in na mesec ra/.merno. Naročnino je plačevati naprej, N"a naroči* brez prilotene naročnine «e uprava ne oaira. Na drolmo *e prodajajo v T rat u ijut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvf!.; ponedeljake /.jutranje Številke po 2 nvč. I^HfcJrata po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon St*. M70. 4 nvč. V edinosti Je m »J: Oglasi se računajo po vrstah v petitu, /a večkratno naročilo « primernim popuatont. Poslana, osmrtnice in javne zalivale, domaČi oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj ne poftiljajo iii~«*00 možmi in tremi ladijnmi za topove pomaknil od Manilo proti jugu. Madrid 0. Ministerski svet je potrdil zakonski načrt, s katerim je določeno, da je čin častnika od generala navzdol nezdružljiv z dostojanstvom državnega poslanca. Okoličani! Od več strani iz okolice nam poročajo, da razni drzni in najeti laški agitatorji na sleparski način love podpise na neko »prošnjo* ali »peticijo*. Jednim pravijo, da je to prošnja, da dobe zopet poljske čuvaje, drugim zopet, da je prišlo z Dunaja, da se morajo izjaviti, da-li nočejo priti pod kako okrajno glavarstvo na Kras itd. itd. in pristavljajo še, da ta spis mora nesti na Dunaj gosp. Poldo Mouroncr. Seveda mnogi ne umo čitati sami — v nevenljivo slavo veleslavne naučne uprave na tržaškem ozemlju! — in — podpisujejo. V resnici pa se glasi dotični spis v izvirniku: «Noi sottoscritti protostiamo con tro T idea di distaccaie il territorio dalla cittA di Trieste, idea promnssa da agitatori sloveni estranei al territorio. Noi intendiamo rinianere uniti alla oittrfcome lo furono per tanti secoli i nos tri antenati. Noi vogliamo vi vere in paee con la cittit di Trieste, alla tpinle ci legano innumerevoli vincoli morali e materiali*. smole zamazanimi rokami pobožal po licu in črnih kodrih ter ji za šepeta l sladko: * Moja Kezika, moja Kezika . . .« Kezika pa so ni mnogo zmenila zanj — za tega nadležnega in bedastega starca — hitro ga je znala odpraviti od sebe . . . »Kako je neumen«, si je mislila iu se še tesneje zavila v gorko, volneno odejo . . . »Pijan je same sreče — norec . . .« Tiste dni pa se je zgodilo še drugo čudo: čevljar Koš je prihajal par večerov nenavadno pozno domov. V družbi veselih tovarišev, je pravil na dolgo in široko ter razkladal o svoji sreči, o svojem lepem, malem sinčku in svoji preljubi ženici, ki ga je storita najsrečnejšega človeka na svetu . . . Poredni tovariši pa so se pomenljivo spogledovali iu porogljivo smejali, ter napivali srečnemu očetu, njegovemu sinčku in mladi mamici... Čevljarju pa se je tajalo srce sreče in iz žepa so kar koprneli novci, a kaj, saj se pije na njegovo, otrokovo in ženino zdravje . . . Pozno je že bilo, ko je ostavil gostilno in so napotil proti domu ... S težavo in težko glavo je prispel pod streho v svoje stanovanje . . . »Ona bo huda«, si je mislil in rahlo odpiral vrata, da bi ga ne čula žena. »Pa saj je to le danes, bom pa za to jutri delal tein pridneje«, je govoril sam pri sebi in je stopil v sobo. Mlada mamica je že spala, toda trdi in opotekajoči koraki moža so jo vzbudili. »Tako torej, to je lepo, sedaj, ko bi moral V slovenskem prevodu pa se glasi ta spis: «Mi podpisani protestujemo proti misli, naj se okolica odtrže od mesta tržaškega, katero misel so sprožili slovenski agitatorji, tujci v okolici. Mi hočemo ostati v zvezi z mestom, kakor so bili naši predniki toliko stoletij. Mi hočemo živeti v miru z mestom tržaškim, s katerim nas vežejo neštevilno moralnih in gmotnih vezij*. Posebna lokavost, zvijača in lopovščina tičijo v tem, da se ta »protest* vrti le v splošnih frazah in da niti no omenja, da ini zahtevamo le okrajno glavarstvo iu nič druzega. A ravno okrajnega glavarstva, katerega osnutje bi pomenjalo pravo odrešenje okolice od terorizma na magistratu, okrožnica niti ne o m en j a, da-si je evidentno, d a h o č o j o n a b r a n e p o d p i s e z 1 o r a h 1 j a ti za protest proti o snu tj u okrajnega g 1 a v a r s t v a. Pozor torej, okoličani ! Sedaj vas love zopet v svoje mrože. Mnogokrat se jim je že posrečilo, da so vas ujeli na take zvijačne načine, a škodit je bila vsikdar na vaši strani!! Pravili so vam jedno, a namerjali so drugo! Govorili so, kar je ugajalo vam, storili pa potem, kar so hoteli oni. Ne da bi vedeli in slutili, ste sami pomagali plosti šibo, ki je padala potem — po vaših hrbtih! Kolikokrat že so zlorabljali vašo dobrosrčnost in zaupljivost! To se ne sme zgoditi več, iu sosebnose-daj ne, ko gre za stvar, ki bi bila le v vašo eminentno korist! Prav zato, ker laška gospoda vedo, da bi bilo okrajno glavarstvo v vašo korist, da bi bilo osnutje te oblasti za vas pravo odrešenje, iu prav zato, ker se oni ničesar ne boje bolj, nego najbolj misliti na dom in na delo, pa se vlačiš po noči okrog ... ti zapravljivee, ti norec.. . ti .. .« Cela ploha ne baš prijaznih psovk se je ultla na ubogega čevljarja . . . Toda danes so ni mnogo zmenil zanje . . . »Ne bodi no taka, saj sem storil to le danes, veš, samo danes — bom pa zato jutri tem pridneje delal.« In pristopil je k njeni postelji ter izvlekel iz žepa pri suknji četrtinko rudečega vina, kiiterega je prinesel zanjo, in zopet jo je začel gladiti s trdimi rokami po licu in laseh . . . Tstnice pa so mu šepetale tiho: »Moja Kezika, moja ljuba Kezika...« Sklonil se je še nižje k nji in ji pritisnil glasen poljub na okroglo lice . . . »Šleva pijana, pojdi no sl»it, da mi ne zbudiš otroka, komaj mi jo zaspal«, mu jo odgovorila žena in se preobrnila na drugo stran postelje . . . »Otroka — Franceka . . .« Silen naval neopisljivih občutkov mu je pretresel srce o teh besedah . . . Hitro je pristopil k mali zibeljki, v kateri je spal, v debelo in gorko odejo zavit, njegov Kraucek. Debeluhast obrazek in top nosek je glodal iz odeje . . . Staremu čevljarju pa se je krčilo in razširjalo o tem pogledu srce ... Ni se mogel premagovati, sklonil se je k otroku in pritisnil na mehki in okrogli ličiei vroč poljub ... Z velo desnico pa je napravil na čelu, ustnih in prsih otrokovih križ, j otem se naglo slekel i n legel v posteljo. Ustnici pa so mu šepetali oeenaš »za srečo in zdravje otrokovo in ženino . ..« * * (Pride še.) tega, ako l»i vi prišli do svobodnega dihanja, ravno zato vas love na »vijačen način !! <>k oličani ! Miki^d sr je že govorilo o vprašanji okrajnega glavarstva za okolico in dohivfti temeljitih pojasnil o tem vprašanju ste se vi na mnogih shodih naših in z enoglasno vsprejetimi resolucijami izrekli za okrajno glavarstvo. In ker so ta glas vaš sledn jič čuli na Dunaju in ker je to vprašanje stopilo v stadij resnega razpravljanja in ker so nasprotniki hoje, da hi se slednjič vendar enknit utegnilo zgoditi kaj, kar hi hilo v vašo korist,: pa vas love sedaj, vam lažejo in vas zavajajo, da hi vi sami nastopili proti — sehi !! \ emlar pa — da-si se je že mnogo govorilo o tem hočemo danes še enkrat označiti na kratko, kaka sprememba hi nastopila, ako se osnuje zahtevano okrajno glavarstvo, V prvo ni res, «1 a hočemo mi o k o-lieo odtrgati o <1 mesta!! To je nesramna laž. Narobe je res, mi hočemo, da okolica ostani? združena Z mestom ! To hočemo in moramo hoteti že zato, ker okoliea doprinaša že stoletja rnzmerno enake žrtve kakor mesto za skupno občinsko upravo ter ima torej jednake pravice do skupnega premoženja kakor mesto. Ali kako postopa mesto z. vami? Ono zahteva od vas pač enakih žrtev, noće pa vam pripoznati enakih pravic! In ker vam mestna gospoda nikakor nočejo pripoznati takih jednakih pravic, vsled česar trpite vi veliko moralno in materijalno škodo, ker zaostajate v omiki in vam gi-neva vaše blagostanje, so prišli najrn/sodnejši možje med vami do prepričanja, da se okolica ne reši propasti drugače, nego da išče pomoči na državni oblasti, v kolikor jo more dati poslednja v svojem delokrogu!! Ta pomoč državne oblasti pa naj bi prišla le v ta namen, da doseže okoliea j cd na ke p ra v i ce /, in e s t om v o k v i r j u skupne uprave. Te pomoči iščemo za okolico nekako tako, kakor jo išče varvanee n. pr. na viši sodni varstveni oblasti proti brezvestnemu varuhu, ki dela na škodo svojemu varvaneu. V ta namen zahtevami) za oko-lieo le okrajno glavarstvo, ki naj hi bilo le nekaka viša varstvena oblast, ki naj poučuje varuha, mesto tržaško, kaj mu je dovoljeno in kajne! V drugo ni res, da bi agitacija za okrajno glavarstvo izhajala od tujcev. Ta ideja je že staru in porodila se je, kakor že rečeno, med najnizsod-nejimi okoličani, kakor so Ivan Nabergoj, dr. San-cin, pok. Urlmnčič, razni bivši in sedanji občinski svetovalci itd. itd. Torej sami možje, pristni okoličani, ki vas ljubijo in ki vedo najbolje, od kodi izvira vse vaše sedanje zlo. ('e pa tudi drugi bratje po krvi in jeziku, ki slučajno niso Tržačani, sodelujejo za uresničenje te misli, smo jim in jim moramo biti istotakohvaležni, kakor so hvaležni tržaški Italijani svojim voditeljem, katerih večina so Netržačani, tujci! Vsi okoličani, torej tudi oni, ki mislijo in čutijo narodno iti se nočejo odpovedati svojem rodu in jeziku, hi hoteli živeti v miru z mestom. To seveda pod jedinimi pogojem, da jih mestnpripoz.ua jednakopravnim. <1e se pa borijo za svoje pravice, ne delajo tega, ker so sovražni me8tu, ampak nasprotujejo le onim, ki gospodarijo v mestu, na škodo vseh dobro mislečih: Slovencev in — Italijanov. Mir med mestom in okolico se lahko doseže danes. Ker pa imajo gospoda moč v rokah, ie to odvisno od njih in ne od nas. Krenejo naj s pota, po katerem hodijo, nehajo naj z agitacijami proti vaši narodnosti, nehajo naj z za postavljenjem vašega jezika, pri poznajo naj vas za jednakopravne sodeželane, z jedno besedo: pravični naj vam bodo in dobrohotni upravitelji, pa ho mir med mestom in okolico. In ravno zato, ker bo okrajno glavarstvo nekak varuh vaš, kjer boste mogli iskati pomoči proti krivici, ker ho ta oblast mogla preprečati marsikako krivico, ki je vir sedanjem liomatijam, ravno zato, ker bo ravno ta ohlast pot dO Onega miru, o katerem govori — seveda le hinavski — tudi gori navedena okrožnica: ravno zato vas prosimo, de se ne daste zapeljati od lažnjivih in sleparskih agitatorjev in vedala, da jim naredita križ tudi Čez najlepši spis. Na nekem shodu v Tešinn je vskliknil \Volf zmagonosno, da nemški radikalei že komaj čakajo volitev, da izrujejo nemške liberalce s koreni ko vred. Mej seboj nejedini, Schonererja in \Volta proti sehi v grozilni poziciji, v sovražtvn s konservativnimi masami — v čegavem imenu, vprašamo, bo govoril njih program, tudi če pride na svet po težkih mukah čez — nekoliko tednov?! Srečni oni : nič so in vendar pazi vlada nanje, kakor na punčieo v svojem očesu. Slovanov pa bodi kolikor hoče, vlada jih — če le tn>re — ne vidi. Domače vesti. Namestnik grof UoPhh potuje sedaj po okraju gnuliščanskem. Včeraj je bil v Korminu. Njegova prevzvISenost, Skof tržaški fcterk je odpotoval v Rini in se povrne v kakih dveh tednih. 1'osebno slavje so praznovale te dni tržaške Slovenke. Pišejo nam namreč: Slavje to je bila poroka gospice Marice Nadliškove. Kako tudi bi zamogle zavedne Slovenke prezreti tak dogodljaj, ko je g. Marica vendar toliko storila v narodnem pogledu. Narod naš ni nehvaležen in rad da duška svojim čutilom, če tudi po skromnih močeh. Skromen je bil tudi način slavja. V preddan poroke se je poklonila g. Marici deputacija tržaških Slovenk, ter jej izročila umetno izdelano adreso, glasečo se sledeče: »Gospiei Marici N a d I i š k o v i, odlični slovenski pisateljici, marljivi urednici »Slovenke«, požrtvovalni odbornici ženske podružnice sv. Cirila in Metoda, uzorni rodoljuhki, v priznanje neštetih zaslug o priliki njene poroke tržaške Slovenke!« Ker je pa današnji vek silno praktičen in se ne more nikakor živeti samo o poeziji, poklonile so jej tudi dragoceno svetilko *n namizno opravo! To sicer ni knežji dar, ker pri nas knezov ni! — Hvaležen pa je ta naš narod in zato ljubimo ga! Saj stoji vedno v prvi vrsti se svojo vzgledno požrtvovalnostjo! In z narodom vsem kličemo naši dični Marici : Bog čuvaj jo, Bog živi j jo svojemu vrlemu soprogu v radost in srečo, a i narodu, katerega ljubita oba novoporočenca z vsem srcem svojim, v diko in ponos! Odlikovanje našega človeka v Carigradu. »The Oriental Adverteser« — »Le Mouiteur Orien-tal« (kar hi rekli mi po naše »orijentalni vestnik«), i ki izhaja v Carigradu na angležkem in franeozkem j jeziku, je prinesel v svoji številki od m. m. službeno vest, da je sultan odlikoval nekatere avstrijske poštne uradnike v turškem cesarstvu. Ked »Medjidie« drugega razreda je dobil generalni ravnatelj avstrijskih pošt na Turškem, Jeglinger, ' isti red tretjega razreda sta dobila viši komisar avstrijskih pošt, pl. Eberan, in Fran F urla ni, viši poštni kontrolor v Carigradu. V oui vesti je rečeno, da je sultan hotel s tem odlikovati te može, da jih odškodujc za službo, ki jo vrši avstrijska pošta v turškem cesarstvu in da so ta odlikovanja nov dokaz točnega vršenja službe od strani odlikovanih. Mi se radujemo zlasti na odlikovanju Furlanija, Slovenca iz Prvačine. Furlani je že pred nekoliko leti dobil isti red niže vrste za vršenje težke službe za časa bomhardovanja Aleksandrije od strani Angležev. Takrat je, na jedni ladij i, ta-lcorcč sam opravljal poštno službo tam. Sedaj pa, nahajajoči se v viši službi v Carigradu, je zopet odlikovan. Furlanija prištevajo najboljim višim I poštnim uradnikom, podrejenim c. k. ravnateljstvu pošte in brzojava v Trstu. Furlani se odlikuje po ! svoji strokovni vednosti, po poznavanju raznih jezikov, po marljivosti in ncutrudljivosti, po svoji zavesti in nenavadni ljubezujivosti do vsakogar. Služboval je v Trstu in v Gorici in ponovno v Aleksandriji in Carigradu. Povsodi je užival in uživa najbolp glas v vsakem obziru. Časti ta m o mu iz vsega srca ! O tej priliki opažamo še, da ima tudi naša monarhija, kakor nekatere druge, svoje poštne urade v raznih mestih na Vztoku v turškem cesarstvu ter da te pošte upravljajo naši uradniki, ki so podrejeni ministerstvu trgovine na Dunaju. Kiimuiiskl kralj iu kraljica prideta dne lf>. ali 1(5. t. m. v Opatijo, kjer ostaneta dlje časa. Tri <1 iii v plamenu je bila vas Goriče pri Postojni. Od tam nam pišejo namreč: V torek dne 4. t. m. <>l> '/,8. uri zjutraj je začelo goreti v hiši posestnika Janeza Stegu. Zapazivši dim, so prihiteli sosedje in domačini, ki so kmalu zadušili ogenj. — O |>ožigalcu nikako sledi. OI» 4. uri popoludnc istega dne je začelo goreti — zopet pri Stegu. Takrat je hiša pogorela popolnoma. Sreča je še bila, da se je mogel ogenj omejiti. C) požigalcu zopet nikake sledi. Ljudstvo grozno razburjeno. Osem vnščanov je straž i lo vso noč do srede v jutro. A niso se še do dobrega odpočili od bdenja j »on oč nega, že so se zopet glasili kliei : Jezus Marija, že zopet gori in bilo je ob plat zvona. Gorelo je pri Jakobu Bizjaku. Kadilo se je pod kolarnieo pri vrtu. Sosed Pavel Simčič se je zagnal v hipu na streho in izruval je gorečo slamo iz strehe in udušil ogenj s pomočjo drugih. Tukaj pa se je konstatiralo, da je požigalee utaknil vžgano gobo med dve lati na strehi. Mogoče je, da je goba tlela dlje časa, prodno so iskre začele padati doli na neko prazno vrečo, kar je provzročalo dim in smrad. In zopet so se sešli Goričani iu so stražili vso noč. V četrtek zjutraj so se ljudje pomirili toliko, da so jeli opravljati svoje posle. Ali komaj je odbila H. ura zjutraj, že je bilo čuti zopet plat zvona : že sti bili v plamenu dve hiši — Marjete Role in Ignacija Petrovčiča. Razburjenja in groze, ki se je polastila vaščanov, ni možno opisati. Veliki plamen in gosti dim sta privabila sosede in gasilce iz okolice in Postojne. Ogenj se je omejil zopet, ali oni dve hiši sti pogoreli popolnoma. Dragi čitatelji, lahko si mislite, v kakem položaju je ubogo ljudstvo. Razburjenje je huje, nego je bilo o potresu v Ljubljani. Kako ne, ko ni nikdo gotov, da mu v trenotku ne začne goreti njegovo imetje, da mu ne zaneti ogenj peklenska roka peklenskega požigalca. Vso noč niBo ljudje v vasi zatisnili očesa. Stražili so tudi orožniki. PostajeVodja Jenko je aretiral nekega sumljivega človeka, ki je bil že davno v so vraž tv u z dotični ki in jim je tudi žugal. Škode imajo vsi trije pogorele! kakih 40 let, ♦> do .'M) let, A tlo 40 let, 16 do (»0 let, Iti do HO let, »1 čez let. Povprečno znaša umrljivost ta teden 'Jl-H od tisoč. Vzrok smrti so bile posebno naslednje bolezni: sušica v lil in bolezni v sapnikih v lt» in vnetje čev v 'J od navedenih slučajev. Mi-noli teden je umrlo oseb: na škrlatici na oslovskem kašlju 1 in na fcifu v trebuhu 1. Različne vesti. Heroična požrtvovalnost 16-letnega mladeniča. Pred kratkim se je v Stuttgartu dogodil naslednji slučaj, ki je vreden, da se zabeleži: V neki tamošnji tovarni za sladje jo padla 15-letna deklica v kotel, poln vrelega sladnega ekstrakta. Deklica se je hudo opekla, sosebno na spodnjem delu života. Zdravniki so izjavili, da jej je možno rešiti življenje samo s tem, da se nadomesti del ožgane kože s kožo druzega človeka. Toda kdo si pusti odreti kožo za koga druzega ? Nikdo ni maral tega. Konečno je rekel njeni 16-letni brat, da je pripravljen storiti to žrtev, da reši življenje ljubljeni sestri. Po triurni operaciji je bila pogumnemu dečku potegnjena koža z noge in golenice in to bratovo kožo so položili na sestrino rano. Deklica je bila v resnici rešena s tem. Deček, ki je tako junaški pokazal svojo ljubezen do sestre, se imenuje Kari Frohnrniiller. „Čaša opojnosti" Spinai Oton Zupančič, založil L. Sckwentner v Ljubljani 1.189tt. Nomen — omen! Prvi utis je zares opojen. Ne moreš »odložiti knjige, ne da bi jo prečital od prve do zadnje vrstico, in moraš jo čitati zopet in zopet, moraš izpiti opojno čašo do dna. Srce je že izreklo svojo laskavo sodbo o teh duhtečih cvetkah ; pokliči še razum z njegovimi kritično-krvni-škimi pomagači: filologom, literarnim historikom in teologom, da te spremljajo na izprehodu po vrtu, ki nam ga je Zupančič odprl. Tu ne najdeš pravilno ostriženih dreves in v čudne stereometrične oblike zarobljenega grmovja, niti ravnih alej .. . To je angležki park ; slobodna narava ti duhti nasproti: »Zora vsa mlada, ki se z roso umiva, z ru-dečimi žarki oblačke obliva, in gozde zreš mračne in vrte žareče, palače prepolne razkošja in sreče, in zelene gore in sinje morje, ves kras neizmerne prelepe zemlje« .... Oton Zupančič je jeden tistih, ki »pesnijo« v hojah in mislijo v akordih. Začela se je živahna debata med mojimi spremljevalci. Filolog ni imel česa grajati, kajti divni jezik zveni, kakor najlepše narodne pesni. Le poslušajte! »Plavaj, plavaj, harčica, po jezera vodi zeleni ! Okleni se me ljubica, hudo je pri srcu meni«. Filolog je moral glasovati z srcem. Drug mu, specijalist v prozodiji, pa je guhančil čelo; čutil se je razžaljenega, da po sijajnih dokazih, kakov mojster je v najtežavnejših oblikah poezije, n. pr. v sonetu, naš pesnik naenkrat, v drugem delu, tako neusmiljeno pometa z čestitimi pravili priznanih poetičnih form. A srce ga je zavrnilo, da ono baš za to uživa ves slaj Zupančičeve muze, ker iste ne tišči nerodna srednjeveška odeja, ker je spustila steznik s kipc-čih prsij, ker je razdrla umetno frizuro, da ji dolgi lasje svobodno ovijajo lepo telo, ker se je osvobodila vezij in okov, ki so jo zavirale v slobodnom gibanju in razvitku. Da, da! V prodajalnieah vidimo često umetno zaokrožljeno, obrobljeno, izrezljano »neapeljskopasto« v raznih, za oko prijetnih oblikah. Nam se pa zde domaČi »rezanci«, brez vse zunanje lepote, užit-nejši, tečnejši T Tudi verz ifi k a tor se je moral udati in pritrditi srcu. Hujša je bila z dogmatikom. Ta je naravnost trdil, da je Zupančič bogokletnik, da so nekatere njegovih pesni navadne blasfemije. »A j, ti ljubica, ti dušica ! Veš, kaj sva se včeraj domenila ? Sveto mašo bova zamudila jaz in ti, pa ljubila bova se pri čaši: »Pij !« Hiliihi! Svojo ljubico nazivati »Madano«, ali je to dostojno? In tisti Juda II., ki je ukradel sladki poljub, gorak še, iz obližja Križanoga, kamor ga jo bila dahnila lepa deva Kes je, našega pesnika barke »so razpele jadra, zapustila varne so pristane . . . plavajo v brezbrežnost« ! Zbežal je pesnik iz »trohnobe gotske katedrale, kamor so kristijani pod obloke mrzli mrak zaprli, pa prižgali lučko so bolehno. Dajte solnee, dajte nam življenje!« To je njegovo geslo. Vendar »k šatorom jasnobelim na sveti gori ga žene hrepenenje, po mračni poti« ... In »Luči, bisernih žarkov! Več, še več, do vrha ! Dajte mi čhšo polno svetlobe! Ex . . .« Osupne te sicer nekoliko, ko pesnik beži »iz trohnohe gotske katedrale«, kjer ga je nekako — strah. Ali potem pripoveduje, da njegov Bog jo krotak, miren in milost vsa je razlika čez njegov obraz. »Ves okrvavljen, bled stal je pred mano in kazal je na prsih črno rano . . . O srce grešno — trje si od jekla« . . . Mari tako poje bogokletnik? Pokazali smo dogmatiku še »samotno melodijo«, in prepričali smo ga, da je naš pesnik pač včasih malo razposajen, a bogokletnik ni! In ko je še srce opomnilo, da Zupančič ni niti jezikoslovce, niti hogoslovec, ampak pesnik, kateremu je dolžnost »kragulja pregnati, ki kljuje srce«, veseljnost razgrinjati pred nami, napajati nas z nebeškimi melodijami, da trgamo za trenotek in okušamo rajski sad, »da nam odplava za čas črni netopir«, — bili so moji spremljevalci vsi jednoga menenja, d a j e Z u p a n č i č n e n a-vadna prikazen na polju naše lepe knjige, ki se v z d i g u j e <1 a I e č nad efemerne pojave, vkljub svojim, časih drznim skokom iz svetišča večne poezije v prah vsakdanjosti, vkljub temu, da jo včasih »obupa pijan«, da še »divje polje« mlada njegova duša! Saj imenuje sam svoje pesmice »hčerke tre no tka«, a tudi »utrinke plamena večnega«. Njegove sentimentalnosti ne smemo torej smatrati pretragično. In saj še »hoče«, želi si »moči« i/, neba! Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste od Alessaiidro Levi Minzi v Trstu. Piazza Kosari o žtev. 'i. (Šolsko poslopje). Hogat izbor v tapet arijah, zrcalih in slikali. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavilo se na brod ali železnico, brez da bi so za to kaj zaračunalo. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij o«l Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo! Večina Zupančičevih pesmi je lirična; tu je njegova mi»e. Spomini so iz prošlosti, kakor jih ima pač vsaki človek. Proden so podobni ti spomini, ki ga je nanesla reka življenja ob obali. Prodeeje navadno neznatne, rujave barve; nikdo ga ne čisla. A kedar ga pomoči č'sti vir poezije, zagledaš na teli zaničevanih, navadnih kamenčkih bujne barve, čaroben svit . . . Snj je nekatere prinesla reka življenja iz osrčja zemlje . . . /upnnčič ume očiščevati v bistrici poezije »voje spomine. Zanimivo I>i bilo morda primerjati »('aso opojnosti« z drugimi pesniki novejše dobe, 11. pr. z ♦Felovška »Simfonijami ; a to bi nas odvedlo predaleč. Te priproste vrstice bil sem dolžan geniju, ki mi je pripravil nekaj sladkih uric. Gorko priporočam ta šopek krasnega cvetja vsem onim, katerih srce »ni polje široko, pusto in prazno«, vsem, ki so še dovzetni za pravo poezijo. Cenjenega pesnika pa prosim, naj se nikar ne ustraši hudih možakov-kritikov, ki bodo morda neusmiljeno »trgali« njegovo cvetje, da ostane v roki Je trnje. »Stanu se svojega spomni! Trpi« \ ... . Fran Klemetičič. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje veati.) I hm a, j 21. Sekeijski načelnik v vojnem mi-nisterstvu, general Merekel je stopil v pokoj. Njegovim naslednikom je imenovan general Sehonnieh. H i III 11. Danes je odpotovala kraljeva dvojica v Civitavechia. K i lil 11. Danes je papež vsprejemal. Kardinal Oreglia mu je prečital častitno adreso. VT svojem odgovoru je papež zahvalil Boga na ozdravljenju. Potem je govoril o mirovni konferenci, rekši, da so papeži vsikdar vravnavali spore med narodi. Moč vere jo zmožna podeljevati ne-le mir človeku, ampak tudi javni in socijalni mir. Papež želi mi- ^ rovni konferenci najboljega vspeha. Opravnifitvo opozarja na nakaznice, katere so se priložile listu vsem onim gg. naročnikom, ki do danes Se niso obnovili naročnine za tekoče četrtletje in prosi, da isto do 15. t. m. vplačajo, ker bi bila uprava drugače primorana vstaviti jim list. Naročnina se ima. kakor pri vseh časopisih vplačevati naprej. IZJAVA. *) V »Soči« z dne 7. aprila t. I. št. 28 je notica iz Tolmina, govoreča o ravnopravnosti bivšega g. glavarja in po njegovem odhodu o celih vrstah pritožeb, o terorizovanju tujcev in o nomšku taljenj u v Tolminu. Na podtikanju in sumničenju, da bi bil jaz ono notico pisal, izjavljam slovesno, da tega nisem storil. Sploh se meni v tem oziru krivica dela, in proti takim in jednakim podtikanjem in sumničenjem odločno protest njem. V Tolminu, 8. aprila 180'.). Audr. Vrtovec. *) /a utvari pod tem naslovom je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor mu veleva zakon. Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu Kdor želi omisliti si v resnici kolo najboljše vrste od alovptV iivMtrijske znamke .S t y r i a" ii „Styria" oripal — naj se ol>rne do — I«. Golobi? v Trstu, Via del Torrente štev 10. .ledini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsku in Dalmacijo. M. Aite (prej Aite & Zadnik) Via Nuova ogel ulice S. Lazzaro. Razprodaja vse blago v zalogi po znižanih cenah. FTLTJALKA BANKE UNION V TRSTU e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor: h) Vsprejema uplačila mi tekoči račun ter jih '»• nt nje: Vrednostne papirje: po "28 k0/0 proti 5 dnevni odpovedi .. 2'/ °L 12 « " IH » » 1 * >' « n '^l^lo » t mesečni „ 81 "I K » ,J I 'J /O II ° '1 » „ 1 letni po 2 2 "/ " 10 ■>V <> - Ii 10 OS/ <> " 14 10 «/ Napoleone: proti 20 dnevni odpovedi n 40 „ .'t mesečni „ Tako obrestovnnje pisem o tiplučilih velja od 26. oziroma 2. avgusta naprej. h) Za giro-eonto daje 2n/40/0 do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a cheque; za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako upliičilo obresti od dne uplaČila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje conto - correutiste, inknsc in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj, Budimpeftto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji. A A A -A- A A A A A A A A A |i ii 1 i Jk Anpljsla-jiilia tovarne Leobersdorf za konserve, olupljen grah in ječmen, najboljše in najceneje živilo, po uradni analizi 81>'///„ redilnih snovi, izredno okusna in hitro pripravljena jed. Na željo prospekte iu poskušnje zastonj. \'ažno za javne zavode in konsumna društva. Ugodni pogoji zn prekupee. Naročila na Bureau, Dunaj 11/1, Tabor str aase 25. wwvi vvvvvvvvvvvv • 1" T "t v 'I I "I" 'f I I "f" 'I1 "f1 'f' 'i' T Njega svetost hnl Leon M. sporočili so po svojem zdravniku prof. dru. Lapoponi-ju g. lekarnarju G. Piccoli-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane jim stekleničice tinkture za želodec in so njemu z diplomo dne 27. novembra 1H97. podelili naslov „dvorni z&loftnik Njihove svetosti*' s pravico v svoji Hrmi poleg naslova imeti tudi grb Njihove svetosti. Imenovani zdravnik ter tiuli mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo bolehavim Piceoli-Jevo ftelodfino tinkturo, katern krepča želodec, povečuje slast, pospeiuje prebav-Ijenje in telesno odprtje. Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvrSuje G. Ficcoli, lekarnar pri ,,Angelu" v Ljubljani na Dunajski cesti. Tinkturo za želodec pošilja izd lovatelj v skat-Ijali po 12 stekleničic za gld. 1*26 a. vr., po 24 steklcničic za gld. 2*40, do ftli stekl. za gld. 3*50, po 7f> stekl. za gl. 0*50 (poštni paket ne črez f) ki. težak), pa 110 za gl. 10'30. Poštnina mora plaćati p. n. naročnik. „EDINOST" Glasilo političnega društa „Edinost" za Primorsko. Izluija v Trstu dvakrat na dan ra/.un nedelj in praznikov. > Zjutranje izdanje izhaja ob 7. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih iu po praznikih izhaja prvo izdanje o 'J. uri predpoludne, — Naročnina znaša: Obe izdanji gl. 21'—; samo večerno izdanje gld. 12*—, (poslednje zadostuje za naročnike popoluoma). Posamezne številke stanejo: /jutranje izdanje kr., večerno 4 kr V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-le ulicah in trgih: Piazza (.'aserina št. 2. — Via Molin piccolo št. H. — Via S. Michele št. 7. — Ponte della Fabra. — Via Hivo Št. 30. — t'ampo Marzio. — Via delle Poste nuove št. 1. — Via Casenna št. 13. — Via Belvedere št. 21. — Via (Jbega št. 2. — Volti di Chiozza št. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Aeipiedotto. — Via Istituto St. 1H. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Oiuseppina. V okolici se prodaja: Na dreti pri gosp. Pogoreleu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (Drejač) in pri Sv. Ivanu prir gosp. Ani vdovi Gašperšič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa Sch\vaiz v šolski ulici. Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvitak milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in hramba nam po zakonu zajamčenih pravic. Rojaki, uvažujte naše geslo: „V edinosti Jo moč 1" m^^ i Najnoveja trgovinska vest. iQOCOOO!OOCKXXXX^^ New-York 10. aptila (Izv. brzojav.) Pšenicu za takoj 82'/t za maj. Td'/i za julij 7f>:,/.»., za sept. 74 —- Koruza za maj .-51».7h z;t juli ;JI>Vi Mast 555. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL "Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice iu spre-jemaice, žininic iu peresnic, ogledal iu železnih blagajn, po ceiiaii, da se ni bati konkurence. !xxx: „THE GRE S HAM" angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu. Aktiva društva do 81. decembra 1HJ17...........Kron 159.997,579*— Letno vplačilo premij in obresti do HI. decembra 1 Hi IT..... » ,*8.8'23,H75*—- Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1S4K.) . » 800,007*— V letu 1 Hi IT. izdanih 74(>K polio za glavnico od....... » 67.831,351*91 Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije dopošljejo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstvu, katero dopisuje v vseh jezikih. jj^T Glavno zastopstvo v Trstu. , Via del Teatro štv. 1, „Tergesteo" Scala IV. 2HF" Iščejo se dobri agentje, zastopniki in potovale i.