4. Štev.
v Murski Soboti, dne 10. áprila 1921.
Poštnina plačana v gotovini.
II. leto.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO
v MURSKI SOBOTI, Lendavska ulica št. 61.
OGLASI STANEJO ZA 1 mm VIŠINE IN 80 mm ŠIRINE .K 1·50
Izhaja vsako nedeljo.
Posamezna številka velja 2 kroni.
NAROČNINA: ZA CELO LETO — 80 K ZA POL LETA — — — — — 40 K ZA ČETRT LETA — — — — 20 K ZA 1 MESEC — — — — 7 K
Vogrski i slovenski právopis.
Vsaka številka prinese tiste litere, stere so različne v slovenskom i v vogrskom právopisi. Tisti, ki nevejo dobro po slovenski čteti, si lehko s toga poglédnejo i potém do ležej prečteli naše novine.
„Umázano perilo iz Prekmurja.“
Nikša mlinarica v Skakovcih je za cajta bojne bila kaštigali od Madžárov, ár je nej vse dála notri zglásiti. Kaštiga je nej zapádnola, ár so prvle prišli v Prekmurje Jugoslávi. Ludvik Cvetko, pisáč pri fiškáiiši dr. Šömeni pa je toj mlinarici dao na glás, ka nede kaštigana, či ednok Madžari nazáj pridejo, samo ka trebej njemi pláčati za to 800 koron, té de on že réd napravo. Mlinarica je 700 koron njemi pláčala, a birovija v Maribori (törvényszék) je Cvetkoja dála pod obtožbo, ár je toj ženski té peneze izsilo proti sakši právdi. Otoj obtožbi je „Tabor“, novine, štere v Maribori vödávajo, ednok piso pod adresov „Umázano perilo iz Prekmurja“. V numeri od 2. ápriliša 1921 pa „Tabor“ pálik piše eden článek podtistov ádresov „Umázano perilo iz Prekmurja“. Té článek zdaj naprej prinesémo v naših novinaj, ka do ga zaznali tüdi naši čtenjárje Prekmurci, ár njim „Tabor“ v roké nepride:
„Poročilo v med edni zádnjih številki „Tabora“ pod zgornjim naslovom odkriva samo edno epizodo iz zdajšnji razmér v Prekmurji. Što ne pozna tej razmér, de se čüdivo, ka je kaj takšega v právoj držávi mogoče: što pa je bio nikaj časa med Prekmurci, zná ka je dogod Cvetkoja samo epizoda v nepretrgani verigi proti držávnoga rovanja in beganja lüdstva v Prekmurji, da nemre priti k mérnomi živlenji, dasirávno si samou želej. Poznávalec razmér de tüdi znao, ka je središče toga rovanja iskati v Murskoj Soboti in ka je Cvetko važen činiteo toga dela.
Naši Prekmurski rojáki so bilij za časa madžárske vláde objekt vöponücani. Vö so ga nücali meštri, da njim je ogrska vláda dála brezpláčno mašine v njuve veštate, samo ka so nagánjali nájhüjšo
madžarizácijo. Izcécali so ga nájnižji Slugi j pri oblástaj, ki so bilij sploj povsédi prva inštanca za stranke. Brezi krepkoga bakšiša slugi nej mogla stranka priti pred birova ali političnoga čestnika. Vö so ga nücali vsi čestniki, ki so poznali pravico samo po vékšem ali po ménšem darili. Vö so ga nücali pa predvsém fiškáliši, odéranje fiškálišov sploj nej poznalo meje. Nej čüdo tak, da si je fiškališ, ki je prišo na svoje mesto kak kodiš, v pár létih si zazido palačo, kak mámo dogodke rávno v Prekmurji. Vsi ti stanovi in inteligenca je stála v slüžbi madžarizácije, záto so meli pri svojih „poslih“ slobodne roké.
Kak smo Jugoslováni zasedli Prekmurje, včasi se je vido konec tomi odéranji. Lüdstvo je pokázalo veseljé in pozdrávlalo Jugoslováne, kak svoje odrešitele. Plaotale so zástave, kričalo je lüdstvo navdüšeno : „Živijo“. — — Sto se nej čüdo, kak je nastáía po nekaj meseci sprememba? Lüdstvo se je v stráhi skrivalo v svoje kuče, špotávalo je Jugoslováne in je plodilo prek Mure. Ali so naše oblásti bilé krive tomi preobrnjenji ?
Madžaronska inteligenca, štera je po zasedbi ostála v Prekmurji, se je sprva skrila in ostála tiho. Zdaj je tékrát vládala močna jugoslovánska vojaška pesnica, štera je krepko naprávila réd v kaotični po komunistih nastálih razmeraj. Vüpala je, ka pálik pride do moči in nadale de vö nücala národ. kak nigda cajta. Ali naše oblásti so, kelko so mogle in smele preprečile njuve nakanenje. Iz stráha, da bi se lüdstvo, štero njim je prvle hlápčevsko slüžilo, odvrnilo od njih, so začnoli prekmurski gospodje, na čeli njim oni v Murski Soboti, pošiljati med národ vesti : „Madžari se povrnéjo, tékrát groza tebi, Prekmurec, ki se sprijázniš z Jugoslováni. Viso, boš na prvom drevi !“ S tem so lüdstvo strašili, lüdstvo se je zbojalo oblüblenoga maščevanja in se je iz stráhi odvrnilo od nás. Išče po tájnih potáj zvéze s svojimi prvejšimi tlačitelji, samo da se njemi nebi zgodilo ešče hüjše, „gda Madžari nazáj pridejo.“ Takša je madžaronska Prekmurska inteligencia, fiškališi, dühovniki, meštri in vučitelji ešče nedo gospodár situácije in lüdstva, šteroga po ráznih potáj pálik odéra.
Za vzgled samo eden dogodk, tej je pa ešče dosta. 11. julija 1920 se je obdržo v Murski Soboti „Sokolov dén“. Zbrano „Sokolstvo“ in národ je po končanih govoraj popevalo „Lepo našo domovino" in odkrilo glave. Pa stopi k enomi teh domáčinov, v dobrom iméni in poštüvanomi kmeti, šteri je tüdi odkrüo glávo pri popevanji že znani junák „Umázanoga
perila iz Prekmurja“ Ludvik Cvetko in njemi právi : „Dobro, da znam ! Tüdi ti boš viso, gda pridejo madžari nazáj. Gda boš viso in jezik iz lamp bom pa jaz vleko. Kmet se je ostrašo — má rodbino — in se je zgübo. Od tistimao ne vüpa več dosta z nami pajdášivat.
To je samo edna konkrétna példa, štera pa ilustriije dramatično naše razmere. In pri tem pride seveda znáni sobočki fiškáiiš dr. Šömen in trdi pred sodnijov, da je Cvetko velki — Slovenec. — Cvetko je práva roka dr. Šömena, prigánjač njegove kanceláje ; vküper delata za Prekmurce in -——- Što pozna té gospode, zná, ka dr. Šömen nede nači izpovédo ; in pri tém je govoro istino. Zdaj tej gospodje računajo samo Prekmurce za Slovence, mi pa smo samo Krájnci in Srbi. Ali Slovenci so bilij od nigdaj pod madžarsko vládo in tak bode ostalo ....

Sto pozna té razmére, se nika ne čüdi dogodki, od šteroga je Cvetko v preiskávi. Zná, ka nej samo mogočen, liki tüdi verjeten. Iz toga pa je žé tüdi dána smernica oblástom, da enkrát naprávijo réd. Či ščémo pripelati naše prekmurske rojáke na pot mérnoga živlenja in k tomi, da bodo vörni Jugoslováni, moremo uničiti vse one, šteri njé dnes odvráčajo od nás. To je Prekmurska madžarska inteligenca, štera má svoj sédež v Murski Soboti v ráznih kanceláji in veštati, po deželi pa v farofaj in šoláj. Ne obráčajmo oči pred tém dejsjvorn, národ in držáva nás zovéta na delo v tej meri
Nikaj rejči pa na adres fiškáliške zbornice v Ljubljani, štera se ji v zádnjem cajti očita nikšo »limonadarstvo“. S stálišča Prekmurja je té očitek upravičen, ker bi tá korupcija mogla prinas nastopiti brez represálij, liki v interesi stanovskoga ogleda lüdstva, štero njim nemre biti devéta briga. Brez vseh pomislekov je svoj čas vpisala v listo fiškálišov bivše madžarske fiškališe, šteri so ostali ešče po zasedbi v Prekmurji. Ti gospodje so, kak se tiče prava, ignorantje, mojstri, so samo v enom, to so stroškovniki. Dobro ne obvládajo niti madžarskoga prava, o našem pa májo pojma kak pastér, šteri si je právne pojme ustvaro s premišlávanjom na paši. Pa ne mislite, da se ščéjo ti gospodje naše právo navčiti. Mislijo to pod svojim poštenjom in národnim čütarijom: „Vej pridejo Madžari nazaj !“ In tak delajo naprej kak fiškáliši, dasirávno so človeški mišleno, rokodelci, šteri pa si mislijo kak fiškališi višji poklic. Lüdstvo njim nosi svoje peneze, žmetne peneze, šteroga ti gospodje niti ne zaslüžijo. Tak ti gospodje bogate s
Stran 2.
PREKMURSKI GLASNIK
10. aprila 1921.
svojim neznánjem in se smejéjo „Jugoslávcom“, pri tom pa pridno vzdržüjejo zvéze prek meje.
Dužnost fiškáliške zbornice je, da varüje lüdstvo in ogléd svojega stána, v tom dogodki nej trebej nikši represálij. Či ščé brivec briti, more dokávati svojo usposobljenost, naj to valá tüdi za naše madžarske fiškáliše. Naj fiškáliška zbornica poglédne razne vloge, šteri so jih napravili dozdaj j ti fiškáliši na prekmurska sodišča, naj se informira pri okrožni sodniji v Maribori, vidla de nesposobnost tej gospodov in 
rdéči grátajo do vüj.
To so problemi Prekmurja, šteri so lejko ozdravljivi. Eden dogodk Cvetko. Mi j smo si o tem napravili svojo sodbo, štero tüdi v Maribori nede izostala.
Ešče pride kaj !	L.“
Nikaj od domáči bankov.
Pitanje domáči Penezni zavodov je žé dugo časa peréče in je skrajni čas, da se ga reši. Tak, kal( je zdaj, ne more in ne smej več ostáti. Lüdstvo trpij in si ne more pomágati. Hranilnica (Muraszombati Takarékpénztár) má približno devét milijonov vlog; či pa pride vložnik in želej meti peneze za nájsilnejše potrebščine, dobi na vékše 50—100 K. Dostakrát je prisiljeni tákši človek iti iskat peneze k drügimi peneznimi závodi na posodo in plačüvati visike intareše in velike stroške. Što povrné kvár takšemi siromáki ? Pri vsém tém pa je splošno znáno, ka má Takarékpénztár dosta pejnez in da se bávi z raznimi küpčijami, posébne küpüvanjom in odávanjom valut ; pravzaprav delajo to - tisti gospodje, šteri so gospodárji v hranilnici. Čüjejo se glási, ka nej tistoga réda, šteri bi mogo biti ; liki je to neverjetno, ár sta obá sobočkiva penezna závoda pod držávním sekvestrom. Té sekvester je záto postavleni, ka pázi, da se pela vse v nájlepšem rédi in da se čuva nej samo hasek závoda, temveč ešče dosta bole hasek vložnikov.
Ali či bi ravnatelji obej Penezni zavodov meli istinsko dobro volo spraviti poslovanje v právi tir,
bi se to žé dávno zgodilo, kajti od ráznih stráni se je nüdila tem gospodom prilika, da se zavodi rešijo iz neznosnoga položaja, v šterom se baje nahájajo. Toda to gotovim gospodom gotovo nej vseedno in záto more iti tak naprej in lüdstvo more trpeti. Pri tom se tej gospodje z lüdi norčüjejo. Či štoj odpovej svoje vloge, se té odpoved ednostavno »ne vzeme na znánje«. Či se njim zagrozi s tožbami, pravijo, ka bi nej bilo dobro tožiti závoda, ár bi bilo lüdstvo kvárno, štero má akcije. Znáno pa je, da je med lüdmij jako malo aokcij, temveč, da je ogromno število tej akcij v rokaj ništernih mágnátov in židovov.
Pozivljamo zádnjikrát odgovorne činitele, naj naprávijo v réd ; či lüdjé zvejo, ka lejko zahtevajo svoje peneze, gda ščéjo, tüdi sodnijskim potom, potém bo pomali konec tomi stánji, štero je lepo in hasnovitno samo za ništerne, za lüdstvo pa dosta kvárno.
NOVICE.
Automobilne vožnje v Prekmurji. Dvej Ljubljanski podjetji sta se odločile, da sé smilüjeta našega zapüščenoga Prekmurja in da nam pošleta potrebno število automobilov, šteri bodo rédno sakši dén vozili po gotovih progaj. Nameravano je vpeljati rédne dnévne vožnje na progaj M. Sobota—Cankova, M. Sobota —Lendava. M. Sobota—Hodoš iti M. Sobota —Radinci —Gornja Radgonja. V tork, 5. t. m je bilo od té zádeve pri Dobraji pogučávanje, šteroga se je udeležilo zvün udeleženih ljubljanskih gospodov tüdi več tukajšnjih gospodov, ki so se med seboj zedinili gléde vseh podrobnosti. Vüpamo, da bodo v krátkih dveh kednih, ali nej prvlej, začéli voziti prvi automobili po naših cestaj.
Palača Národne Skupščine. Kakor se poroča iz Beograda, se stavbena dela pri novi zgradbi palača národne skupščine z vso močjov nadaljüjejo. Ker so glávni deli stavbe že izvršeni je vüpali, da bode poslopje do konca leto gotovo in izročeno svojemi nameni.
Izvoz pšenice z naše držáve v Avstrijo. Kak avstrijske novine pišejo, v preminočem leti so z Jugoslávi zvozilo v Avstrijo 2774 vagonov pšenice in 2331 vagonov Pšenične mele v vrednosti 168 milijonov dinárov.
Inaška šola. Trno Čüdno se nam vidi, ka naše oblásti ne držijo za vrejdno tak jako važno obrtniško šolo za vajence v Murski Soboti nastaviti. Žé trétje leto so brezi šole obrtniški vajenci. Med njimi se je žé več gorodslobodilo, šteri nemajo pojma od dosta, ka je njim v živlenji i v meštriji jako potrebno. Tak se slabo včijo v veštataj, ár meštri malo dela májo, v šolo tüdi ne hodijo, stem samo to doségnemo, ka žnjih nede dobri obrtnikov pa nej polski delavcov, ali bodo proletárje.
Invalidi in sirote. Po najnovejših statističnih podatkih je v našoj držávi 14.000 invalidov, šteri živé od invalidskih podpor. Vojnih vdov je 8000 in nepreskrbljenih sirot 17.000. Sakši invalid in sakša vdovica padlega vojáka má dobiti 30 dinárov mesečne podpore, kar znaša letno šést milijonov dinárov.
Zrele črešnje v Dalmáciji. Kakor poroča Splitska »Nova Doba«, so kmetje v Poljicih nabráli té dni nikelko kilográmov zdravih zrelih črešenj. Kmetje pripovedüjejo, da so tüdi drüga leta v tom časi dozorile čresnje, pa da je plod bio od mraza ešče kržljavi, letos pa je vsled zgodnje pomladi popolnoma zdrav in zreli.
Cena vina na Štajerskom padajo, in so se žé znatno znižale, ker so vinski producentje prišli do prepričanja, da bo stárih visokih cenah ne bodo mogli razpečati svojih zálog. Radovedni smo gda bodo začéle pádati cene vina v gostilnaj.
Nesreča. Malo je falilo, ka je nej velika nesreča se zgodila v Polani. Benkove kobile so se zosagale, na štero so vujšle in so galop bežale vdilječ po vési prti mosti, na ovkráj mosta so se g. Dani gostílničár s kravami domo pelali, Benkove kobile so skravami vküper vdarile, na štero so krave s čiste v to globoko grabo skočile in so kola na sebé prevrgle, sreča ka se je škér spotrgala, ovak bi se tá mára zlehka bujla.
LISTEK.
Zorka.
Mláda mati je deklico rodila.
Aj, Bog, ešče jo samo pod srcom nosila in že imela mála düšica imé. V tüjoj in mérnoj sobi, da sta samiva bilá se čüo sladki in šepeči glás materin: »Tiho Zorka, mérno Zorka, rada te
imam . . . In teško so potekli dnévi velkoga pričakovanja in žmetna vöra je z vsákim dnévom bliže prišla. Mati, presrečna mláda mati je vsáki dén več čütila, bole in zagvüšno znála, da pride
—on, ali ona, štera, ali šteri — de več vreden kak sunce in lepo bliskajoče zvezde na nébi, kak bogátstvo, sreča . . . vse, vse ka nam svejt more dati. Trpetala je samo na miseo tüdi, da pride
—	topli valovi krvi so farbali na redéčo njéno nežno lice, da je samo poglédnola málo robačico, tenko in belo v štero se obličé, skrije rožičasto telo, njéne sladke bodočnosti ki jo je gvüšno za Zorko zvála.
In prišla je teško včákana vöra, in Bog ! Bog ! — ona je mrtva . . .
Misli si nežen cvet lilije, belo, nežno, nerazvito rožico, štera vse obeča ali včasi povej to tüdi ka :
»Mama moja, nikaj ali nikaj ne čákaj od méne, jas že ostánem to ka sam : nežna, odtrgnjena, mrtva rožica« . . .
Bele robačice, mehki in topli reklici kričijo iz omára :
— Zorka, Zorka ! — eti smo ; zovi nás, obleči nás
Mláda mati brez glása v plameni goréčimi očmi jo drži v naročju in jo ne püsti. Gléda, ali ali ne vidi, glása ne püsti s lamp, skuzé njoj ne nájdejo pot z oči in kak svojo teško dočakano mrtvo dete drži, lejko njoj vidiš z lic, da zdaj . . . zdaj poči srcé, zdaj . . . zdaj se vtrgne žila štera düšo véže k nesrečnomi tejli.
Vsi okoli njé so trdi od strašne žalosti.
In v toj mrivečkoj tihoti samo vöra bije, lepo, počasi, kak prvle, kak vsikdár, brez čüta, brez žalosti . . . Ja, čas, té veliki gospod tečé, ide mérno naprej.
Poljubi mati svoje blede ustice svoje mále in se razgovárjata :
»Viš, düšica, ovi právijo, da si mrtva . . . Norci . . . Pa kak znájo ovi ka je mrtvo. Te, da sam samo jes znála da te imam, bi tüdi lehko pravili, da te nega, da si mrtva . . . Jas sam čütila da jes in zdaj tüdi znam da jéš, ár te držim . . . Bole mi je tak, ár te vidim — mila, presladka skrivnosti ti mojega srcá . . . Oj, samo da sam se dočákala toga da te vidim . . .
Pa Znáš Zorka, ka je tvoja rokica, pa té nežne nogice so večkrát lagoje bilé. Probaj zdaj tüdi . . . Samo malo se geni . . . Samo tak malo kelko de zadosta da moje srce počüti da si tista ki si mi bila . . . Pa znáš, te va se smijála. Tak
po tihom njim povejva : norci, vi mislite da se müva samo tak ljubi va, ka bi prvle razdišla kak bi se spoznala . . . No, dej . . . Zorka ... Samo na hip se geni . . . jas te prosim, tvoja mama, štera je prvle neskončne moke trpejia in neskončno radost čüti zdaj, ár te má .... Zorka . . . Zorka !
Lampaš gori na stoli in vsi ki so navzoči iz globočine srcá se jočejo. Strašne čarne sence se vličéjo skoz sobe in čaren pes tuli na dvori. Vöra bije, ostro se čüje njéni tenki glás : cin . . . cin . . .cin . . . !
Mále robačice, rekleci v omári že nemajo potrplenja. Edna za drügom stopijo pred málo, klánjajo se in z milim glásom pozdrávljajo teško dočákano málo gospodičino :
— Zorka, mené obleči, topla sam in méhka.
- Zorka, oj Zorkica nežna, mené obleči ; prosi jo drüga, — več sam vredna kak ova, mené je mála in vroča rokica matere zašila . . .
Vsaka misel, vsaki čüt, vsaka beseda se okoli mrtve mále vrti in vrsti.
Skoz okne se po kážejo prvi zráki sunca. Njuv bledi zlát raztečé po celoj sobi in od njih izginejo grozne sence. Grla nemajo več glása, oči nej več skuz, merjé vse . . . bledo, na smrt osojeno je vse . . . In v toj smrtnoj tihoti zakaj se ne oglásiš, Zorka, mila mrtva deklica, ka : Maminka, ajtek . . . jas se samo špájsam, živa sam . . . ljubim vás, kak vi mené . . .
*
*       * 
10. áprila 1921.
PREKMURSKI GLASNIK
Stran 3.
Prepoved izvoza živil in krmil. Vláda je prepovedala vsaki izvoz zrnja, moke pa sená, slame in otrobov ; to pa za to, ka so glávne žitnica naše držáve, Srem, Vojvodina in Mačva že dvá meseca brez dežja in moremo računati, da bode držáva, prihodnje leto v veliki meri navezana na ostanke lanske žetve, či ne pride pravočasno dež.
Himen. 3. aprila je pelo k oltári Barbarič Števan z Bradanovec čér Dani Franc ošterjáša z Polane v püconskoj ev. cérkvi. Gostüvanje je tri dni držalo, štero je tak velko i lepo bilo, ka je pára v Prekmurji žé dugo nej bilo. Goslarje so na tom gostüvanji 10.000 koron zaslüžili. — Dosta sreče želejmo tomi novomi pári !
Nemška živina našoj držávi. Naša držáva dobi od Nemčije 9.600 konjov, 17.000 goveje živine in 57.000 birk, kak vojaško odškodnino. Ministerski svet je do končao, ka vsi konji štere Nemčija pošle vse bodo v Niš in Dobričevo serbiji koncentrirali i od téc se razdelijo po celoj držávi.
Mariborska eskomptna banka je odprla s 1. aprilom ekspozituro v Gornji Radgoni. Tüdi tá menjáva kak podružnica v Murski Soboti nemške in ogrske peneze za dináre po nájvékšoj cejni.
Kak se je vogrski penez vrednost povišalo ? Pred pár tjédnom so vogrski penezi proti našim na tak nisiko štáli, ka za naši 21 koron je 100 vogrski dobo. I vzádnjem cajti se pa vogrski penez vrednost povišala 1 korona na naši 40 filejrov. Zrok tomi je to, ka vogrskoj vládi je dovoljen kredit 150 milijonov švicarskih frankov za pebokšanje valute.
Izvoz konj medjimurske pasme. Generalna direkcija carin je odredila na predlog ministrstva za kmetijstvo (z odlokom z dne 19. marca 1921), da je dovoljen izvoz konj iz Medjimurja, ker so ti konji noriške pasme, katere izvoz v inozemstvo je dovoljen. Tá narédba je Važna tüdi za Prekmurje, ker má Prekmurje, konje iste pasem, kakor Medjimurje, in je torej tüdi izvoz konj iz Prekmurja dovoljen.
Kancelparagráf sprejéti. Ustavni odbor je v svoji seji dne 5. t. mi sprejel
Zorka je že v cintori. Bejli križec je postávljen na njéni grob ; okoli beli sneg leži, ali záto ona zagvüšno ne čüti zimo ár jo čuva toploča ljubezni matere in očeta.
Peter Domačin.
Gospod Klekl v Belgrádi.
Naši domáči ešče nepoznajo gospoda Pašiča. Zdaj samo telko povemo od njih, da so bistra gláva in eden od stvoriteljev Jugoslávije. No, zgodi se, da té gospod in naš poslánec, Klekl vküper prideta v Belgrádi. Pozdrávita se in si podáta roké.
— Jaz sam Pašič.
— Bog njim náj dá dobro zdrávje, molo bom za nji. Jaz sam pa Klekl, prekmurski poslánec.
Dugo se glédata, te pa začne se smejáti vsaki.
— Gospod Pašič, Právijo Klekl, vi tak lepo belo keco máte da ste vredni že po keci na nebésa.
- Ja, ja sinek, denejo na to g. Pašič, veseli me da, ti katoličanski župnik, me v nebésa pošlješ. Lepo je to, ali nej je lepa tvoja Šapka.
Boga mi, tak špájsno venkrajivo šapko ne nosi nišče po celi Jugosláviji. Ali, čákaj sinek, pošljem ti jaz nekaj boljšega.
In res, večér so že g. Klekl v rokaj meli z paperom okrašeno špicasto šapko svetoga Mikloša. No ja, z papéra . . .
član 13. ustavnega načrta, šteri -prepoveduje dühovnikom zlorabo vere in cerkve, osobito predganco in spovednice v politične namene. Dühovnik, ki bo zagrešil zopet to zakonito določbo, bode kaštigani od sodišča. Vsakdo bode imel pravico to jáviti sodišči, ki bode začno takšne zlorabe.
S prejetjo te zakonite določbe bode doseženo, da ne bodo imeli dühovniki več pravice in moči, kak drügi držávljani; dühovniki se bodo mogli poslűževati samo takih j sredstev, štere so vsakšemi dovoljena v političnom boji, ne pa izvenrednih sredstev, štere so dosedaj dájale dühovniki preveliko moč v političnom boji.
POLITIČNI PREGLED. 
MADŽARSKA. Bivšemi austrijskomi casari in ogrskomi králi Károli je postalo dugi čas v Švici in pripelo se je na Vuzen v Budapešt. Tam pa vládajoče gospode s svojim prihodom nej posébno obvezelio in záto so ga poslali v Szombathely. Proti Károlovmi povratki na Madžarsko pa je protestirala velika in mála ententa, naša držáva, Čehoslovákia in Romunija so pa poslale ogrskoj ultimátum, ka napovedo vojno, či Károl do 5 . Aprila ne zapüsti Madžarske. In tak je bio Károl prisiljeni, ka je žalosten zapüsto Madžarsko, v zasmej celomi svejti. Mislimo, ka je žé dojpriteko 
tisti cajt, ka bi ešče ednok nazáj v tron sedli tej i pijáni Habsburžáni, pa bi nadale brezskrbno živeli na stroški drügih, samo ka je svejt pameten gráto j in nešče da bi ešče se nadüvali na prvih mestih norci in lumpi.
AUSTRIJA je puna vüpanja, ka njej je oblübljeno od finančne komisije zvéze národáv veliko posojilo. Žalostna pa je, ka je prepovedani iz naše držáve izvoz živeža. Skrbij Austrijce, kaj bo, či bode té prepoved dugo časa držalo, ka bode potem strádanje ešče vékše, kak dozdaj.
NEMČIJI se je posrečilo zadüšiti komunistične nemire in u páre, šteri so se začnoli po zasedbi ništernih nemških pokrajin po ententnih četah. Nekateri so bili tüdi mnenja, da je to komunistično gibanje Umetno naprávila nemška vláda sáma, da bi z njim prestrašila entento, to se njej pa očividno nej posrečilo.
GRKI so začéli z novov ofenzivov proti Turkom, štera má začétkom velike uspehe (sikerek). Kak se bode to dokončalo, je žé naprejvidno.
USTAVNI ODBOR v Beográdi de pomali skončao svoje delo. Ustavni načrt, sklenjen od toga odbora, je naprávleni v znamenji držávnoga ediništva. Vládna večina je zadosta močna, da bode doségla sprejétje té ustave tüdi v zbornici sami.
GOSPODARSTVO.
Kmetijski tečáj.
Sakši kmet sebé za dobroga vérta Štima, pa sakši zemlodelajoči človek to právi, jes bole znam kak se more delati, kak pa tisti, šteri bi nás na kmetijskom tečáji včili. Za toga volo se je v jesén tüdi nej mogo odprejti kmetijski téčáj v Murski Soboti, ár poleg takšega mišlenja so naši mládi se nej interesirali za té tečáj.
Morebiti ka mála istina jeste v tom mišlenji, za toga volo bi pa odspodi naprej pisano formo mogli se poskrbeti za kmetijski tečáj.
Kmetijski tečáj tak za málo deco, kak za gor odráščeno lüdstvo je jáko potrebno v našoj agrárnoj držávi, našemi zemlodelajočemi lüdstvi, ár samo tak zavarüjemo več povanja. Brezi toga ne doprinesemo vö tisti cio, šteroga bi v krátkom
cajti doprinesti mogli pred bojnov normálno kmetijsko povanje, okoli pétdesét percentov povišanje. Gnesdén nemamo zadosta potrebno zemlodelajoče kmetijsko lüdstvo učitelišče. Ka se je na tom prestori do sejgamao zgodilo, je samo norjenje bilou.
Kak nájprvle i radikálno delo je na tom prestoli jáko hitro potrebno, záto ka po agrárnoj reformi so več tákši lüdjé k zemlej prišli (kmetijska držina, dninarji i váraški továrski delavci, šteri so pred bojnov vu várašaj bilij i dnes dén so pa domá vu vusnicaj), tej do si samo potom mogočni intenzivno povanji potrebno znánje tak v teoriki kak z delom poznanje si spraviti.
Dobromi lüdstvo včenjej za kmetijsko delo je nájpotrebši fundament, za dosta dobro in velki falat zemlé za kmetijsko delo, štero pri sakšoj šoli more biti. Kmetijski tečáj brezi zemlé je rávno teliko vrejdno, kak zdravolišče brezi klinike. V našem Prekmurskom kráji, gdé so na vékše lüdjé vsi kmetje, more držáva poskrbeti, ka pri sakšoj šoli máli vzorni kmetijski (minta gazdaság) tečáj naj bode, v šterom bi se vsefelé tisto povalo, ka se eti v našem kráji pova i ka je v našoj zemlej povati mogoče. Potrebno zemlo toj vzornoj Šoli vés more z veščine dati, ali pa gdé grofovska zemla jeste, tam pa se z tiste more dobiti brezpláčno. Vsej tisti vesnicaj pa, v šteri nega veščine pa nej gospodske zemlé, tam pa po držávnom zákoni — či ga ešče nega, se té zákon more naréditi — se lejko küpi, ali posili vkraj zeme.
V kmetijskom tečáji poleg dobroga učiteljiškoga pelanja bi se naša deca trno zlejka i jáko dobro návčili povanjsko delo. Mála deca bi pa z zmenjov v glavo vzéla to hasnovitno znánje, te vékši 15—18 let starosti dečki bi po tom tečáji žé intenziven tál vzéli v povanjskom deli. 15—18 let stari v šoláj navčeno moderno povanjsko delo bi žé domá tüdi začnoli delati, od šteroga bi se stariške tüdi v to novo formo zéli z delom.
Kmetijski tečáj bi v teoretiki tak, kak v intenzivnom deli za gor odraščene lüdstvo tüdi mogo biti, za vse tiste, Šteri bi v tom tečáji tál ščéli vzéti, to pa nonč praviti nej trebej, ka bi té tečáj brezpláčnö bio. Veško lüdstvo je proti teoretiki, ár nevörje to, ka bi štoj bole znao zemlo delati, kak pa tisti kmet, šteri se v tom deli narodo, gor zráso i vsigdár to delo dela. Za toga volo je pa nájbole potrebno z kmetijskim tečájom notri pokázati intenzivno delo, ka naj sakši previdi, kak velki rázloček je v povanji, či še v vzorno kmetijsko delo dela, ali pa samo prosto, kak so naši lüdjé včeni.
K tomi bi pa nájbole potrebno bilo se za dosta strokovni vučitelov (szaktanitő) poskrbeti, šteri bi mogočni bilij po strokovnom vprašanji to jáko važno pitanje rešiti.
Či bi se to potrebno pitanje v sakšoj občini v krátkom cajti nej moglo rešiti, té pa kak nájprvle se naj kmetijska vzorna šola na grofovskoj zemlej gor postávi v Murskoj Soboti, Beltinci, Dolnjoj Lendavi, Dobrovniki itd.
POTPÉRAJMO PREKMURSKI GLASNIK!
Posláno.*
Izjava. Podpisana izjavljam, da sem prostovoljno pristopila k »Sokolu« v Murski Soboti ter ni resnična trditev zakotnega poročevalca »Novin« ki v dopisu z dne 2. januarja omenja, da »Sokol« snubi in lovi nove člane proti njihovi volji. Zatoga imenjen podlega obrekovalca in zahrbtnoga proti časti »Sokola.«
Murska Sobota, dne 3. januarja 1921.
David Kristina 1. r.
* Za vsebino tega spisa uredništvo toliko odgovorno, koliko to določa zakon,	Uredništvo,
Stran 4.
PREKMURSKI GLASNIK
10. aprila 1921.
SOKOLSTVO.
Voditeljski zbor tel. društva ,,Sokol“
v Murski Soboti naznanja, da se vrši odslej v telovadniei meščanske šole rédna telovadba. Vaditeljska vrsta vsak četrtek od 20—21 h. Člani (stara vrsta) vsako sredo in soboto od 18—19 h.
Člani vsak pondeljek in četrtek od 1815—1915h. Članice vsak torek in petek od 1815— 1915 h. Moški naraščaj vsako sredo od 16—17 h in vsak petek od 15—r 16 h.
Moška deca I. vsako sredo od 15—16 h in vsak petek od 14—15 h.
Moška deca II. vsak pondeljek in četrtek od.
15—16 h. 
Ženska deca vsak pondeljek in četrtek od 14—15 h Ženski naraščaj vsak petek in soboto od 16 30—17 30 h.
Krepmimo se !	Načelnik.
Salon za klobuke.
V nekaj dneh bom odprla salon za klobuke 1. vrste. Prevzamem klobuke, otročje čepice in havbe predelavo po najnovejši modi. Novi klobuki iz svile in slame, pariški in dunajski modeli, so prišli.
Žena Jožefa Király-ja.
Murska Sobota, hiš. št. 258. (pri Balaški).
Tü so
indašnji cajti !
Velka zbéra! Velka zbéra ! Po 16 pa po 18 !
Nájlepše blágo za srakice pa za spodnje lače, kak tüdi za kikle, za postelino, lejpe vunate, štofe za ženske pa za moške gvante. Sakši naj poglédne v našo bauto!
Spoštenjom :
Brata Brumen, v Murski Soboti
(poleg pápinske cérkve).
Novi jugoslávski fiškáliš Dr. JOSIP GOLJEVŠČEK
je odpro svojo kancelárijo v Murskoj Soboti v varaškoj hiši.
ČEH in GÁSPÁR
trgovina z mešanim blégom
PRIPOROČATA VSEFELÉ LOPATE, MOTI KE, GRABLE, CVEKE IN DRÜGO, KAK TÜDI VSEFELÉ ŠPECERIJSKO BLÁGO PO NÁJ::	NIŽJOJ CENI. ::
v MURSKI SOBOTI,
Lendavska ulica, pri židovski cérkvi.
Trgovci !
Naročite takoj !
Kape najmodernejšega izdelka od K 72—136 Klobuki letni od K 140-220 Obleke domačega izdelka od K 1280 do K 2260
U SAMO NA VELIKO !! Velezaloga najlepše sortirana vzorcov angleškega blaga. — Prvi največji ljubljanski krojaški atelje. Obleke po meri domačega izdelka se razpošiljajo širom Jugoslavije. Zahtevajte vzorce od blaga, po povzetju se pošiljajo vzorci naših izdelkov.
SCHWAB & BIZJAK
LJUBLJANA, Dvorni trg 3.
PETERKA IVAN v MURSKI SOBOTI
poleg Peterkove oštarije ŽELEZNA TRGOVINA poleg Peterkove oštarije
S poštovanjem naznanjam cenjenemu ljudstvu, da nekaj dneh bom odpro mojo železno trgovino. Priporočam vsefelé železo : kak plüge, dobre škéri, kosé, lopate, rasoje, grable, lance, cveke, vékšo množino „goričanske“ motike, posode, vsefelé farbe in dosta drügo dobro blágo po najnižjoj ceni.
Tisztelettel értesitem a n. é. közönséget, hogy a napokban megnyitom vaskereskedésemet. Ajánlok mindennemü vasat, ekét, szerszámot, kaszat, lapátot, villát, gereblyét, láncot, szeget, nagymennyiségü, hegybeli‘ kopákat, edényt, mindenféle festéket és sok más jó árut a legalacsonyabb árban.
PÉTERKA JÁNOS MURASZOMBATBAN
Péterka vendéglő meilett
VASKERESKEDŐ Péterka vendéglő mellett
Megnyilik!	Megnyilik!
Kalapszalon !
Van szerencsém a nagyérdemü hölgy közönséget értesiteni, hogy elsőrangu kalapszalonomat a napokban megnyitom. Elvállalok bármiféle alakitásokat a legujabb divat szerint, ugyszintén gyermek sapkákat és fejkötők. Uj selyem és szaima kalap, párisi és bécsi modellek megérkeztek.
Kérem a nagyérdemü hölgy közönség becses pártfogását, maradok mély tisztelettel
Király Jógsefné.
Muraszombat, 258. hsz. (Balaskó-ház)
Vörarski inaš
se gor vzeme pri Flisar Pavel vörari v Murskoj Soboti.
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
podružnica v MURSKI SOBOTI.
Brzojavni naslov: JUGOSLOVANSKI KREDIT.
TELEFONSKA ŠTEVILKA 16. Število poštno - ček, urada štev. 11323.
Sprejema
VLOGE NA KNJIŽICE in TEKOČI RAČUN In jih obrestuje po 4 % brez
odbitka rentnega davka.
Posojila na osebni kredit, na hipoteke, trgovske in druge vsakovrstne kredite. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih-papirjev in valut po dnevnem kurzu.
Odgovorni urednik: Talányi Franc. Tisk: „ Prekmurska Tiskarna“ v M. Soboti, Lastnik in izdajatelj : Konzorcij „Prekm. Glasnika.“