Poštnino plačano v gotovini Leto XXII. Posamezna Številka Din L« štev. al Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana, Knafljeva ul. št. 5. II nadstrop., telefoni od 3122 do 3126 Račun poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani št. 10.711. „ - Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9, polletno 18, celo- I7n2ll2l VCilk ČiPtftfik letno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12, llllctjcl V9«B«% p0||etno 24, celoletno 48 din. - Amerika letno 1 dolar. Vsak jetični mora Imeti bolniško posteljo Teden od 19. do 25. t. m. je protijetični teden. Letos je njegovo geslo: »Noben jetični brez bolniške postelje!« Protijetični teden je vsako leto posvečen poučevanju naroda, kako se obvarovati jetike in se zdravi ta morilka ljudi. Razen tega je posvečen teden nabiranju sredstev za zdravljenje siromašnih jetičnih Slovencev. Vse to delo okoli protijetične borbe vodi Protituberkulozna zveza V boju proti jetiki, ki je poleg alkohola med najhujšimi sovražniki našega naroda, moramo vsi, ki nam je na srcu blagor naroda, sodelovati vsaj posredno, če že ne neposredno. Veseliti nas mora, da ima Slovenija po zaslugi Protituberkulozne zveze lepo omrežje protituberkuloznih dispanzerjev, ki mnogo store, a vendar še ne vsega. Za jetične z odprto jetiko je pri nas še vedno premalo bolniških postelj v bolnišnicah in zdraviliščih. Včasih so pa tudi v nekaterih zdraviliščih bolniške postelje prazne, a mnogi bolniki se v dragih zdraviliščih ne morejo zdraviti. Geslo »Noben jetični brez bolniške postelje« bi bilo treba torej razumeti tako, da je treba nuditi vsem jetičnim bolnikom možnost zdravljenja. Skromno zbiranje sredstev v protijetičnem tednu za dosego tega smotra seveda ne more biti odločilno, toda lahko je vsaj učinkovita pobuda za uresničitev lepe zamisli. Nastane seveda vprašanje, kako stalno zagotoviti primeren denar za borbo proti jetiki. Predlogov je bilo sproženih že mnogo. Predvsem moramo vedeti, da bi potrebovali na dan približno 50.000 -do 60.000 din, če bi hoteli oskrbovati vse jetične bolnike po bolnišnicah ali zdraviliščih. Ta velik znesek nas ne sme prestrašiti, saj je precej sredstev za zdravljenje jetičnih bolnikov že zagotovljeno z bolniškimi zavarovanji. Bolniške blagajne žrtvujejo za zdravljenje jetičnih bolnikov po bolnišnicah in po zdraviliščih velike zneske. Razen tega pa daje tudi banovina precej denarja za zdravljenje jetičnih bolnikov. •Upoštevati moramo še, da se precej bolnikov zdravi na svoje stroške. Primanjkljaj za zdravljenje vseh jetičnih bolnikov torej ni tako velik, da bi ga ne mogli pokriti, če bi se odločno zavzeli za rešitev tega vprašanja. Načrtov je mnogo in strokovnjaki se bodo menda prej ali slej zedinili, kaj bi bilo treba ukreniti. Pri naši Protituberkulozni zvezi so že večkrat razpravljali o posebnem zavarovanju proti jetiki To vprašanje bo ena izmed glavnih točk protijetičnega shoda prihodno leto. kakor piše vodja golniškega zdravilišča dr Neubauer v glasilu Protituberkulozne zveze. Zdaj še ni mogoče reči, ali je ta zamisel izvedljiva; uresničiti bi je pa tudi v najboljšem primeru ne mogli takoj. Zdaj je treba računati z drugimi ukrepi, ki so delno že predpisani. Dr. Neubauer predlaga, naj bi država izvajala določbe zakona o brezplačnem zdravljenju ubožnih jetičnih bolnikov. Tako bi bilo v Sloveniji preskrbljenih mnogo bolnikov. Kmalu pa bo tudi začel poslovati lani ustanovljeni državni zdravstveni sklad, v katerega prispevajo naše bolnišnice in zdravilišča velikanske zneske. Upravičeno smemo pričakovati, da bo Slovenija prejela iz tega sklada ustrezni del. Na račun teh sredstev bi ljubljanska bolnišnica dobila primeren oddelek za jetične bolnike in najbrž bi bil deležen še kateri drugi zavod potrebne podpore. To še ni vse, kar bi lahko storili. Tudi banovina bi morala znatno povečati prispevke za brezplačno zdravljenje siromašnih bolnikov. Dr, Neubauer pravi, da bi bila pomoč banovine zelo učinkovita že, če bi banovina prevzela vsaj stroške za zdravilišča. To bi vplivalo tako ugodno, da bi se številnejši zasebni bolniki lahko zdravili v zdraviliščih, ker bi bile oskrbnine cenejše, a razen tega bi bolniške blagajne pošiljale več bolnikov v zdravilišča. Toda bolniške blagajne same doslej tudi niso še izčrpale vseh možnosti za zdravljenje svojega članstva. Dr. Neubauer opozarja na uvedbo invalidskega zavarovanja pri uradu za zavarovanje delavcev; z njo je dana možnost ustanovitve posebnega oddelka pri enem izmed naših zdravilišč. V tem oddelku bi se zdravili številni zavarovanci. Tudi rudarske bolniške blagajne store še zmerom premalo za svoje članstvo. Dalje pravi vodja golniškega zdravilišča, da bodo morale tudi veli-fte občine skrbeti za zdravljenje svojih ubožnih občanov, in vprašuje, koliko postelj si bosta pridržala prihodno leto Ljubljana in Maribor v naših zdraviliščih. Na koncu naj v tem protijetičnem tednu pozovemo vse imovite ljudi, naj po svojih močeh prispevajo za boj proti jetiki. Njih denar bo porabljen za najplemenitejše namene. Naj ob tej priliki tudi izrečemo mišljenje, da bi se morala borba proti jetiki vršiti hkratu z borbo proti alkoholu. Obadva sta najhujša sovražnika našega naroda. Uredba o pomožni vojski državne brambe V »Službenih novinah« je izšla uredba ministrskega sveta, ki določa, kako je urejena pomožna vojska državne brambe. Ker je ta uredba zelo važna, naj podamo nekaj glavnih določil o nalogah in ureditvi te pomožne vojske, ki naj bi v času nevarnosti pomagala braniti domovino doma s svojim delom. V pomožno vojsko spadajo vsi moški državljani Jugoslavije, sposobni za umsko delo, od dovršenih 16 do dovršenih 70 let, za telesno delo pa od 16 do 65 let starosti. Izvzeti so tisti, ki so vojaški obvezniki. V pomožno vojsko spadajo tudi tisti vojaški obvezniki, ki so oproščeni vojaške službe zaradi važnega dela, ki ga opravljajo. Vsi ti so prevedeni v pomožno vojsko in ostajajo pri svojem delu. Pri tem se jim njihova služba šteje, kakor bi bili v vojaški službi. To ostanejo, dokler so potrebni v tej službi. Kako hitro njihovo delo ni več potrebno, bodo zbrisani iz vrst pomožne vojske in vrnjeni vojaški sili. Kdor je starejši ko 70 let, pa je še sposoben za službo v pomožni vojski, je lahko sprejet v pomožno vojsko kot prostovoljec, če izrazi to željo. Pomožna vojska se uredi po potrebi. Z uredbo bodo izdana posebna določila o odgovornosti obveznikov te pomožne vojske. Za tiste obveznike pa, ki so sicer vojaški obvezniki in prideljeni pomožni vojski, ostanejo v veljavi kazenska določila kakor za vse druge redne vojaške obveznike. Če obveznik pomožne vojske v službi izgubi življenje ali pa se njegova sposobnost za delo zmanjša, bo zapisan kot žrtev vojne in postane vojni invalid. Pomožna vojska ima tri pozive. Prvi poziv obsega: upravno in strokovno osebje in strokovne uradnike v industriji, obrti, gozdarstvu, rudništvu, prometu, zidarstvu in zdravstvu. Drugi poziv: kmetovalce, ki od kmetijstva žive, in kmetijske in živinorejske strokovnjake vseh vrst. Tretji poziv so vsi drugi obvezniki. Za srednješolsko mladino (dijaštvo iz gimnazij, meščanskih in trgovskih šol) bodo potrebni tečaji prirejeni s sodelovanjem in pod nadzorstvom oblastev. Pomožna vojska se kliče v mobilnem in vojnem stanju. Klicati pa jo je mogoče tudi v pripravnem stanju za vsa javna dela. Tuji državljani nevtralnih in zavezniških držav, ki stalno prebivajo v naši državi, so tudi podvrženi obveznemu delu za državno obrambo, kolikor to ne nasprotuje mednarodnim pogodbam. Prvemu pozivu pripadajo delavci ;n nameščenci po zgoraj omenjenih podjetjih ter bodo delali v industrijskih in obrtnih podjetjih, ki so potrebna državni obrambi, po osem ur na dan Vsak obveznik prvega poziva dobi svoj delavski razpored ter bo po svoji strokovni sposobnosti še v rednem stanju vpisan v imenik podjetja, delavnice ali rudnika, v katerem bo moral delati po vojnem delavskem razporedu. Pri tem bo v prvi vrsti zaposljen vsak v tisti stroki, kjer je vajen delati. Ta razpored mora biti sporočen vsakemu obvezniku po občinskem oblastvu, ki to zapiše v delavsko knjižico. Kakor hitro je razglašena državna mobilizacija, moralo vsi obvezniki prvega poziva, ki so dobili vojni razpored za podjetja, ki so potrebna državni obrambi, v 24 urah oditi na svoja mesta in se zglasiti pri starešini tvornice, odnosno podjetja, kjer morajo delati. Njemu morajo pokazati svoje vojne delavske razporede. Za pot na svoja delovna mesta imajo delavci brezplačno vožnjo kakor obvezniki redne vojaške sile. Delavska knjižica je v tem primeru listina za brezplačno vožnjo. Obveznikom prvega poziva, ki bodo klicani na delo, pripada taka plača kakor drugim delavcem njihove stroke in sposobnosti. Obveznikom vojaške sile, ki so prevedeni v pomožno vojsko, pa ta nagrada Pozor na priložene položnice! Y tem mesecu so bile priložene položnice vsem naročnikom v tuzemstvu, ker je bila od več strani izražena želja, da jih še enkrat priložimo. Položnice dobe v;i naročniki, tudi oni, ki so naročnino že plačali, zato naj jih ti shranijo za prihodnjo priliko, ko jim bo naročnina potekla, ali naj jih izroče prijateljem, k! niso še naročeni, z vabilom, da se odslej tudi oni naroče. Kdor od naročnikov nima še za letos naročnine popolnoma plačane, naj jo zdaj brez odlašanja plača. Naročnina je malenkostna, 36 din za 52 številk v leta, vsota, ki jo pri dobri volji vsak naročnik lahko odšteje. Za neplačnike bomo uvedli izterjanje po poštnem slu, kar bi jim naprtilo stroške. Zato prosimo: Spomnite se preljube »Domovine« in poravnajte naročnino, ko imate položnice doma. Primorani smo bili lanskim zaostankarjem časopis ustaviti, pričeli jim pa ga bomo takoj zopet pošiljati, ako plačajo zaostanek. Na odrezku položnice naj zapišejo »Lanski zaostanek«. UPRAVA ..DOMOVINE" »Najnavadnejše vaše pripovedovanje o živ-Jjenju v vojski, o gibanju in bivanju vojnih edinic, o dogodkih v njih, o orožju more dati neprijateljskim vohunom podatke, ki so zanje lahko dragoceni, nam pa morejo silno Škodovati. Zato ne govorite o vojaških zadevah po kavarnah, v vlakih, v tramvaju in na Javnih prostorih. Zapomnite si ljudi, ki vas o teh rečeh izprašujejo.« (Iz razglasa Zveze Sokolov kraljevine Jugoslavije). ne pripada, če delajo v državnih in drugih javnih podjetjih ali so zaposljeni pri delih, ki jih vrši država ali kako samoupravno telo. Za obveznike prvega poziva, ki služijo v pomožni vojski in za njihove družine veljajo 'določila zakona za zavarovanje delavcev in drugih zakonov v korist delojemalcev. Izvzeti so le tisti vojaški obvezniki, ki služijo V pomožni vojski in ne prejemajo plačo. V drugem pozivu so obvezniki, ki so po poklicu kmetje, ki od kmetovanja žive. Drugi poziv kot delovna sila za državno brambo spada v pristojnost kmetijskega ministrstva. Naloga drugega poziva je, Skrbeti za potrebno delovno silo, da bi bila zemlja čim bolje obdelana in da bi se pridelalo čim več žive-Ša za ljudi in čim več krme za živino. Ta poziv je tudi nekaka rezervna delovna sila pri drugih delih za državno brambo, na primer za popravljanje cest, železnic, telefonskih in brzojavnih naprav, rečnih nasipov in podobnega. Delovni čas teh obveznikov se določa po važnosti in nujnosti. Tudi ti obvezniki imajo svoj razpored Vsi obvezniki drugega poziva v mobilnem in vojnem stanju so državi na razpolago s svojo delovno živino, ki je sposobna za delo, s svojim orodjem, vozili in drugimi. Za porabo živine, vozov in kmetijskega orodja bodo dobili odškodnino. Dokler traja mobilno in vojno stanje, se obvezniki drugega poziva ne smejo odstraniti iz kraja, kjer prebivajo, ne da bi bili to poprej sporočili občinskemu oblastvu. Zaradi uspešnega dela bodo urjeeni v tem pozivu posebne desetine, vodi in čete. Desetine imajo deset do petnajst obveznikov, vodi dve do štiri desetine, čete pa dva do štiri vode. Čete so urejene po občinah, odnosno po mestih. Za kmetijska dela se morejo klicati tudi ženske med 17. in 50. letom starosti, ki stalno prebivajo v občini, kjer naj bo tisto delo opravljeno. O tem, ali se kličejo Ženske na obvezno delo, odloča občinsko ©blastvo. Tretji poziv pomožne vojske sestavljajo vsi drugi obvezniki. To so delavci, duševni delavci in upokojeni državni, samoupravni in zasebni uradniki, ki so še sposobni za du-Sevno delo. dijaki in učenci vseh šol v državi, rentirji, trgovci, trgovski pomočniki, trgovski potniki, lahki invalidi in drugi. Ti obvezniki bodo zaposljeni pri delih v industriji in obrti. Delujoče državne, samoupravne in zasebne uradnike, ki so obvezniki voine sile, bodo nadomeščali obvezniki tega tretjega poziva, ki bodo delovali tudi v odborih za prehrano prebivalstva, v krajevnih odborih za varstvo pred sovražnimi napadi iz zraka, na cenzuri, na poštnih in telefonskih postaiah kot ordonanci in pisarji, v kraievnih zdravstvenih organizacijah, kot pomožni mehaniki in pismonoše, kot linijski stražniki, vozniki in prevozniki na tramvajih. na železnicah, parnikih in tako naprej. Obvezniki tretjega poziva bodo uporabljeni za vsa dela po ootrebi. dokler ne dobe svojega stalnega delavskega razporeda Ministrstvo. banske uprave, sreska načelstva in občine morain ta razpored naplaviti že v mirnem času. Ko dobe poziv na delo. se morajo tekoi zglasiti v naikrajšem času na tistem kraiu. kjer je določeno. Mobilizacija obveznikov more biti poimenska ali skupna. Dijaki do 18 let morejo biti porablieni za delo samo v tistem kraju, kjer prebivajo, in po možnosti nri tistem delu, ki ga opravljajo njihovi starši. Tudi obvezniki tretieea poziva, če delajo v večjem številu skunaj, so organizirani po desetinah, vodih in četah kakor drugi poziv. Vsa vprežna in tovorna živina, ki ni bila vzeta za vojno silo, spada k pomožni vojski po določilih uredbe o rekviziciji. Prav to velja za vozove in kolesa. Pri odvzemanju živine in kmečkih vozil je treba oaziti, da kmetijstvo pri tem ne bo trpelo škode. Pomožni vojski pripadajo tudi vsa motorna vozila, ki niso vzeta v vojno silo. Vse to velia za rezervne dele motornih vozil, za delavnice, garaže in bencin. Minister za vojsko in mornarico armadni general Milan Nedič je dal tole izjavo: »Pogosto dobivam vloge in pritožbe, da so posamezni obvezniki po dvakrat ali večkrat poklicani na vojaške vaje, medtem ko drugi niso bili klicani niti enkrat. Iz teh dejstev se pojavljajo sklepi, ki izvirajo samo iz nepoznavanja dejanskega stanja, ter so potemtakem neupravičeni. V današnjih resnih časih se vrši vpoklic obveznikov na vojaške vaje zaradi številnih zahtev in potreb vojaške službe. Ti vpoklici so v glavnem odvisni od današnjega mednarodnega položaja in v skladu s potrebami posameznih enot, kakor to razmere zahtevajo. Pri tem se v korist opravljanja te tako važne službe kličejo samo tisti obvezniki, ki so potrebni za ta položaj ne glede na to, ali so pri tem poklicani dvakrat ali trikrat, ali celo večkrat. Obveznikom je znano, da imamo /daj mnogo novega orožja, zavoljo česar je potrebno, da se z njim temeljito seznanijo in ob njem izurijo. Kaj naj bi koristilo novo orožje, če bi z njim ne znali ravnati Potem bi zaman razmetavali tako veliko narodno premoženje. Varnost naše države ni odvisna samo od njene zadostne sodobne oborožitve, temveč tudi od izurjenosti in spretnosti tistih, ki jim je bilo to orožje izročeno v upravo. Zaradi tega, zlasti pa zaradi zmerom kočljivih razmer v svetu kakor tudi zaradi raznovrstnih potreb po četnih enotah in ustanovah je moralo tu pa tam priti do tega, da so bili posamezniki poklicani tudi po večkrat na vaje. Takim primerom se navzlic najboljši volji ni dalo izogniti. So primeri, da posamezni obvezniki niti enkrat niso bili poklicani na vaje To je posledica samo in izključno tega, da enote, katerim pripadajo, niso imele službenih potreb za vpoklic večjega števila obveznikov na vaje ter tako ti obvezniki še niso prišli na vrsto. Prav tako pa precejšno število poveljstev in enot sploh še ni izvedlo vpo-klicev svojega moštva na vaje. Vsi tisti, ki pripadajo tem komandam, torej niso imeli prilike biti vpoklicani Ta uredba določa stroga kazenska določila zoper tiste, ki bi se v tej službi pregrešili. Posebno ostra so določila za sabotažo (malomarno delo), kjer je zagrožena stroga kazen dolgoletne robije vsakomur, ki bi dela pomožne vojske ne opravljal v redu. Z isto kaznijo bo kaznovan vsakdo, ki bi pripravljal stavko obveznikov pomožne vojske ali jih hujskal na malomarno delo. Pripominjam, da bomo v bodoče strogo upoštevali, da bodo vsi državljani in obvezniki vojaške sile v enaki meri in pravično obremenjeni v službi, ki jo terja domov na. Nobene izjeme tu ne more biti, je ne bo in je ne sme biti. Pri vpoklicu obveznikov na vaje upoštevajo vojaški starešine le potrebo varnosti in pripravljenosti naše države in našega naroda. Zapomnijo naj si vsi, da v jugoslovenski vojski ni in ne more biti starešine, ki bi ga pri teh vpoklicih vodili kakršnikoli drugi nagibi, čustva ali pa koristi, Časi. v katerih živimo, so resni. Neizogibne so zahteve varnosti države, kar je daleč nad zahtevami in potrebami posameznikov. Prepričan sem, da ni potrebno o tem prepričevati državljane Jugoslavije. Prav tako sem prepričan, da ni potrebno poudarjati, kaj je naša dolžnost v teh dneh, ker je tu sijajna in slavna tradicija, kako znajo sinovi te države služiti domovini. Naposled je potrebno poudariti, da so tudi pri teh posamičnih vpoklicih na vaje obvezniki jugoslovenske vojske pokazali na najlepši in naj-prepričevalnejši način, da stare slave in tradicije še niso pozabljene. Jugoslavija je lahko ponosna na visoko zavednost svojih državljanov « Do zadnje kaplje krvi, če bo treba! Na zborovanju v Topolju je minister dr. Torbar izjavil med drugim: »Namen narodnega sporazuma je zavarovanje naše države na zunaj in na znotraj, da bo lahko vsakdo užival svojo popolno osebno svobodo. V zdajšnem krvavem evropskem plesu so padle v nesrečo že mnoge države. Ako želimo ohraniti svojo državo, moramo biti pametni in organizirani ter obdržati nevtralno stališče. Hrvatski narod se bo skupno s srbskim in slovenskim narodom znal boriti do zadnje kaplje krvi, da varuje svojo državo, če bo borba potrebna. Ta visoka skupna zavest našega naroda in vera v pravico bosta privedli našo državo iz svetovnega klania takšno, kakršno mi vsi želimo « Pridobivajte nove naročnike Jugoslavija je lahko ponosna na zavednost svojih državljanov D O M O V I N A St. 21__ Politični pres ed Ministrski svet je predpisal uredbo o državnem obrambnem gospodarstvu, ki se ustanovi pri predsedstvu vlade. Odbor bo izdajal sklepe in navodila, po katerih bodo ministrstva in hrvatska banska oblast glede na civilne in vojaške potrebe državne obrambe izdajali ukrepe, ki se tičejo pridelovanja, prometa, potrošnje, zunanje tigovi-ne, cen, razdelitve dobrin in podobnega. Člane odbora imenujeta predsednik in podpredsednik vlade iz vrst gospodarskih strokovnjakov. Odboru predseduje predsednik ali podpredsednik vlade. V zvezi s prihodom grškega trgovinskega odposlanstva v Sofijo je sofijski »Mir« zapisal te dni med drugim: »V Sofijo prihaja veliko gospodarsko odposlanstvo iz Grčije, v katerem so odlični gospodarski borci in Štirje bivši ministri. V Svilengradu pa se je na Djurdjev dan vršila veličastna manifestacija bolgarsko-turškega prijateljstva. Višji oficirji so s svojimi družinami prisostvovali vojaški paradi. Prav tako smo v dobrih odnošajih z ostalima dvema našima sosedoma. Zato vprašujemo, kakšno korist morajo imeti listi obeh vojnih taborov na zapadu, ko slikajo zapletke med balkanskimi narodi. Ne želimo odgovarjati na to vprašanje, rečemo pa, da niso bile balkanske države nikdar tako miroljubne in tako strpne med seboj kakor zdaj. Ako je torej somo od njih odsivno, one ne bodo ustvarile nikakih zapletkov.« Podobno so ob prihodu grškega gospodarskega odposlanstva v Sofijo pisali tudi drugi sofijski listi. »Dagens Nicheter« poroča, da je imel predsednik Sovjetske zveze Kalinin o priliki nedavnega obiska v Viborgu govor, v katerem je naglasil, da mora biti Sovjetske Rusija pripravljena na vsako morebitnost. V zvezi s tem piše glasilo sovjetske vojske »Rdeča zvezda«, da kapitalistične države v zdajšnji vojni trošijo svoje moči, sovjetska Rusija pa zbira svoje sile, ker se zaveda, da morda kmalu napoči čas, ko bo tudi Rusija morala nastopiti v obrambo svojih koristi. V Moskvi se dobro zavedajo, piše list, kaj bi pomenila popolna nadvlada te ali one velesile v Evropi. Zaradi tega mora Sovjetska Rusija pravočajno spremeniti svojo dozdaj-Sno zunanjo politiko in stremiti za tem, da odurne tako nevarnost od Sovjetske Rusije. Angleški dnevnik »Times« razpravlja o sklenitvi jugoslovensko-ruske trgovinske pogodbe in pravi, da je prekrižala neke račune List pravi. da sovjetska Rusija lahko dobavlja Jugoslaviji ne samo potrebne sirevine, temveč tudi orožje. Značilno je, izvaja »Times«, da je ruska tx>-litika postala v zadnjem času zelo samostojna in da so v ruskem tisku izginili tudi vsi napadi na Turčijo. Zadna nemška poročila z zapadnin bojišč javljajo, da so nemške čete po stalnem napredovanju iz Belgije v Francijo zavzele Arras in Amiens ter dosegle Abeville ob ustju reke Somme. Po angleških vesteh so bile nemške izgube večje od zavezniških. Nemci pa navajajo, da so razbili deveto francosko armado in ujeli generalni štab z armadnim poveljnikom generalom Giraudom vred. To vest Francozi zanikujejo. Nemci so s svojimi motoriziranimi četami izredno hitro napredovali. Jasno je, da bi Nemci radi obšli Maginotovo črto, preko katere se ne da priti, medtem ko so utrdbe na ozemlju ob Belgiji preslabe, da bi vzdržale silne navale Nemccr. — V Belgiji se zavezniki na področju vzhodno od Genta še ustavljajo. — Trdnjavo Namur so Nemci zavzeli. • Iz Washingtona javljajo, da se Zedinjene države čedalje bolj pripravljajo na vojno. Ameriški državniki naglašajo, da bi bile z zmago Nemčije prizadete tudi ameriške koristi. Tako je imel ameriški poslanec Mey, predsednik odbora za vojne zadeve, po radiu govor, v katerem je dejal, da bo morala Amerika poslati svoje vojaštvo v Evropo in še bolj oskrbovati zaveznike z orožjem. Iz Rima prihajajo glasovi, ki pravijo, da se bliža čas, ko se bo morala tudi Italija odločiti. List »Telegrafo« izvaja, da Italija ni zadovoljna s tem, da postane pomorska sila, marveč hoče doseči neko povečanje svojega ozemlja. Italijansko časopisje z zadovoljstvom ugotavlja nemške uspehe. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Na mariborskem sejmu so se trgovali 14. t. m. za kg žive teže: debeli voli po 7.50 do 8.75, poldebeli po 6 do 7.50, plemenski po 6 do 8, biki za klanje po 5.50 do 7, klavne krave debele po 5.50 do 7.50. plemenske po 5 d o7, za klobasarje po 4 do 5.25, molzne krave po 6.50 do 7.25, breje po 4.50 d o6.50, mlada živina po 6 do 8, teleta po 6 do 7 din Na sejmu v Kranju 14. t. m. pa so bili po kg žive teže: voli in telice I. po 9.50, II. po 8.25, III. po 7.75, krave I. po 7.50. II. po 6.50, III. po 6, teleta po 7.50 do 8.50 dinarjev. SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Kranju špeharji po 12 do 13, pršutarji po 10.50 do 11, v Ptuju: pršutarji po 9 do 11, plemenske svinje po 8 do 9 din. Prasci od 6 do 12 tednov stari so bili v Ptuju po 100 do 180 din za rilec. KRMA. V Kranju: lucerna 150, seno 125 do 150, slama 75. v Mariboru: seno 185, slama 75 din za 100 kg. VOLNA. V Kranju: neoprana 24 do 28, oprana 34 do 38 din za kg SIROVE KOŽE. V Kranju: goveje 12 do 14, telečje 18, svinjske 8 do 9, v Ptuju: goveje 11 do 13, telečje 18 do 20, svinjske 8, v Mariboru: goveje 12, telečje 18, svinjske 9 din za kg. KROMPIR. V Kranju 200 do 250, v Mariboru 225 din za 100 kg. SVINJSKA MAST. V Kranju: suha slanina 22 do 24, svinjska mast 22, v Trbovljah: sveža slanina 19 do 20, prekajena slanina 22, svinjska mast 22, v Mariboru: slanina 16 do 18, svinjska mast 20 din za kg. MED. V Kranju 22 do 24, v Ptuju 18 do 20, v Mariboru 18 din za kg. JAJCA. V Kranju 1 din, v Mariboru 80 par, v Trbovljah 1 din, v Ptuju 75 par za kos. VINO. Pri vinogradnikih se je dobilo v ptujskem okolišu: navadno mešano vino po 3.50 do 5, finejše sortirano po 6.50 do 7 din za liter. Sejmi 27. maja: Nova Cerkev, Dobrovnik, Tinsko; 28. maja: Puconci; | 31. maja: Boštanj, Kostanjevica, Mirna peč; 1. junija: Stara cerkev, Mokronog, Mislinje. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 21. t. m. v devizah (prve številke pomenijo službene tečaje, druge v oklepajih pa tečaje na svobodnem trgu): 1 angleški funt za 144.40 do 147 60 (za 178.44 do 181.64) din; 100 francoskih frankov za 81.60 do 83.90 (za 100.89 do 103.19) din; 1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din. Nemške klirinške marke so bile po 14.80 din. Vojna škoda se je trgovala v Zagrebu po 411 do 412 din. Drobne vesti = Letošnji pomladni ljubljanski velese-jem bo prirejen kot 47. velesejmska razstavna prireditev. Trajal bo od 1. do 10. junija. V splošnem delu bodo razstavljeni izdelki najrazličnejših industrijskih in obrtnih strok. Mnogo bo razstavljenih avtomobilov in motornih koles in obširna bo pohištvena razstava. Mala obrt bo zastopana tako dobro, da bo sestavljala že sama lepo obrtno razstavo. Posebno pozornost bo zbujala razstava o zaščiti pred letalskimi napadi, kjer bo ponazorjena obramba. Posebnost bo razstava »Zobna tehnika«, ki jo priredi Društvo zobnih tehnikov ob svoji 301etnici. Zveza gospodinj bo spet priredila razstavo pod naslovom »Naša vsakdanja hrana«. Razen tega bo prirejenih še več manjših posebnih razstav. Inozemski ob skovalci dobe na podlagi velesejmske legitimacije jugoslovenski vhodni vizum brezplačno pri naših konzulatih. Na naših železnicah bodo imeli obiskovalci veleseima brezplačen povratek. Na postaji morajo kupiti razen vozovnice še rumeno železniško izkaznico za 2 din. Vozne olajšave bodo veljale za doootovanje od 27. maja do 10. junija, za povratek pa od 1. do 15. junija. Na tujih železnicah veljajo naslednji poousti: v Bolgarih, na Madžarskem in v Turčiji na azijskih progah 50 odstotkov, v Franciji, Grčiji, Češko-Moravski, Rumuni-ji, Švici in Turčiji na evropskih progah 25 odstotkov, v Italiji pa 30 odstotkov. Tudi letos bo imel vel esejem prostrano zabavišče. Obljubi i aio nam posebno zanimivost večerne predstave »Totega teatra«. = Hmelju v Savinjski dolini že Rrozi pe-ronospora. Iz Žalca poročajo: Zaradi deževnega in hladnega vremena je hmelj nekoliko zaostal v razvoju. Ponekod so se pojavili bolhači, ki povzročajo na mladem zelenju občutno škodo. Tudi peronospora že grozi hmelju in je potrebno, da se ta nevarna bolezen že v kali zatre. Predvsem je treba odstraniti vse kuštrovce mlade poganjke, ki so bili že v zemlji okuženi s peronosporo in se zato niso mogli pravilno razviti. Treba je žt D O M O VIN A št. 11 ■■■■iiHBMIMiHI tudi misliti na škropljenje. Najpozneje do konca maja morajo biti vsi nasadi hmelja poškropljeni s pravilno raztopino. = Zvišanje izvoznih cen živine. Nedavno so bile določene zvišane cene živini za izvoz. Zdaj so v veljavi enake cene za Italijo in Nemčijo. Za vole so določene naslednje cene: 9.75 I. vrsti, 9 II. vrsti in 7.50 din III. vrsti; za krave 8, 7.50 in 5.50; za teleta 9.50, 8.50 in 6.75; za mlade bike 8.50, 7.50 in 6 75 din kg žive teže franko Reka pri izvozu v Italijo, pri izvozu v Nemčijo pa franko Maribor ali Hegyeshalom na madžarsko-nemški meji. = Cena pšenici se dviga. Zaradi dolgotrajne zime in poplav je zelo trpela ozimina v Bački, tako da so morali večje površine, posejane z žitom, preorati in jih posaditi s tur-ščico. Zaradi tega se je s pšenico posejana površina znatno zmanjšala, kar je takoj začelo vplivati na cene. Zdaj prodajajo pšenico v Subotici že po okoli 280 din za metrski stot. Zaradi tega so zaprosili mlinarji oblastva, da dovolijo povišanje cene pšenični moki druge vrste. = V Dalmaciji bodo letos pridelali nekoliko manj vina. Trta v Dalmaciji sicer kaže dobro, računajo pa, da letina ne bo tako dobra kakor lani. Zdaj prodajajo v severni Dalmaciji bela in črna vina po 400 do 500 din hi, v Šibeniku črno po 340 do 360, opolo po 380 do 400 in bela po 420 do 440 din hI. Prejšni mesec so izvozili v tujino 10.209 hI vina. * Nevtralnost jugoslovenskcga časopisja. »Hrvatski dnevnik« objavlja v nedeljski številki uvodnik o naši zunanji politiki, ki temelji na načelu najstrožje nevtralnosti. Glasilo dr. Mačka pravi med drugim: »Jugoslavija se trudi, da bi z vsemi državami vzdrževala kar najboljše odnošaje. V tem pogledu ni v Evropi države, ki bi jo nadkrilje-vala. Prav tako se je držal vse doslej ves naš tisk, hrvatski, srbski in slovenski nepristransko. Zadovoljil se je s tem, da je pri-občeval poročila in stališča obeh se vojskujočih taborov brez kakršnihkoli razlag. Ta poročila pa so često tako obširna, da jih ne morejo v celoti objavljati niti naši največji listi, kaj šele manjši. Zaradi tega izbira vsa- JPaui Keller 28 DOM ?Er7 Poslovenil B R 1 Petrulja je stopila v sobo. »Petrulja, ali je on prišel?« je s težavo vprašal bolnik. »Da! Videla sem ga. Prav hitro je šel v hi-So. Toda bil je on.« Lota je vzdrhtela. »Petrulja, ven pojdi!« Toda ko je bil Berce sam s svojo hčerjo, je dejal: »Piši mu, Lota — pismo mu pošlji, — naj pride k meni, naj pride!« »Ne morem mu pisati, oče, ne, ne morem1. Pomiri se vendar!« »Lota, saj ne veš, kako je to, ne morem umreti, ne morem!« Bledo dekle je negibno stalo ob postelji. Samo ustnice so ji trzale. Solzž ni več imela »Kaj hočeš od njega, oče?« »Povedati mu hočem, vse povedati!« »Oče!« »Vse povedati, — drugače ne bom mogel umreti« »Sam se hočeš izdati, oče?« »Bolečine, Lota, oooh, in stari Bukovnik, — moj prijatelj, — spet prihaja k meni, — in zdaj bom moral iti tja dol, tja dol pod zemljo, k njemu.« — Strašna noč je prišla. Noč trpljenja, trpeče vesti in strahu. Toda vendar je še živelo .v tem od bolečin ubitem, smrti posvečenem ko uredništvo iz grmade svojega gradiva samo najvažnejše vesti. V zadnjem času prevladujejo v naslovih naših listov pretežno vesti iz nemških viroV. To pa zaradi tega, ker so nemške čete dosegle uspehe. Novinarji ne odločujejo o poteku borb in uspehih na bojiščih. Njihova dolžnost je samo, da beležijo njihov potek in izid. Ministrska uredba o postopku proti časopisju, ki bi pisalo pristransko v korist enega ali drugega tabora, ima bolj političnoizjavni kakor pa stvarni pomen. Nam ni znan noben primer, da bi se bil v tem pogledu pri nas kak list že pregrešil. Uredba je bila uzakonjena v prvi vrsti zato, da se zadovolji občutljivost prizadetih držav in da se s tem ponovno pokaže odločna volja odločujočih činiteljev naše zunanje politike, da se Jugoslavija niti s tiskom ne vmešava v spore in boje velikih.« * Zborovanja so prepovedana. Notranji minister Mihaldžič je izdal naslednjo uredbo, po kateri so začasno prepovedana vsa zborovanja, shodi in sprevodi, ki nimajo verskega jflnačaja. Ta prepoved se ne nanaša na gledališke in kinematografske predstave, koncerte, plese in slične zabavne prireditve. Oni, ki bi sodelovali pri prepovedanih prireditvah, se kaznujejo z denarno globo od 10 do 1500 din, v primeru neizterljivosti pa z zaporno kaznijo od 1 do 30 dni. * Zlohotne obtožbe. Ker Jugoslavija nikomur noče vzeti ničesar, niti noče z orožjem v roki nobenemu vsiliti kake miselnosti, piiše »Sokolslkti Glasnik«, ali ni potem dokaz največje zlohotnosti, ako 9kuša kdorkoli obtožiti Jugoslavijo, češ da želi vojno in da celo hujska na vojno? Ah ni še večja brezvestnost, ako prihajajo te obtožbe s strani domačih sinov pod geslom: Froč z vojno! To se čuje, kakor bi v Jugoslaviji na vseh koncih hujskali na vojno. List poudarja, da mi ne želimo vojne, da pa se je tudi ne bojimo, kar mora vedeti vsakdo. * Konfinacija (prisilno bivanje) in prisilno delo za navijalce cen. Na nedavni seji vlade je bila sprejeta uredba o pošiljanju brezvestnih špekulantov na prisilno bivanje in prisilno delo. Po tej uredbi bodo lahko splošna upravna oblastva pošiljala v konfi-nacijo vse take osebe, ki brezvestno navijajo cene življenjskim potrebščinam čez cene, ki so določene po uredbi o nadzorovanju cen, kakor tudi osebe, ki si grmadijo potrebščine in s tem povišuiejo cene vsem tem predmetom. Če bodo oblastva koga iz- telesu upanje, da bo lažje in bolje, če bo zvalil breme s svojega srca. Proti jutru je Lota pisala Henriku: »Moj na smrt bolni oče vas prosi, da bi ga pred odhodom za nekaj minut obiskali. Lota Bercetova.« Berce jo je prijel za roko. »Ali boš poleg, Lota, otrok moj, edina moja, — ali boš poleg, ko mu bom — vse povedal? Drugače ne bom mogel spraviti tega iz sebe. Obupal bom!« »Da, poleg bom!« To je rekla tiho, a odločno. Proti jutru je šla Petrulja s pismom v Bu-Kovnikovo hišo. Kmalu se je vrnila z odgovo rom: »Takoj po poroki svoje sestre odpotujem in ne morem obiskati vašega očeta. Želim, da bi kmalu ozdravel! Henrik Bukovnik.« Prebrala je odgovor očetu. Ta se jc s široko razprtimi očmi zastrmel vanjo. Potem je zajecljal: »Ne bo ga?« Molčala je. Čez nekaj časa se je hripavo zasmejal: »x"a pojdem — tako — tja — pod zem ljo.« — Lota je stala ob oknu in odgrnila zastore. Zdaj sta se pripeljala mimo dva voza. Henrik je prišel najprej iz hiše in pogledal proti oknu, kjer je stala Lota. Prestrašil se je in snel klobuk. Tudi Matija, ki je bil poleg, je storil isto. Lota se ni zganila. Potem sta prišla ženin in nevesta. Nato sta se vozova odpeljala proti cerkvi. Tudi stari Berce je slišal ropot na cesti. med teh oseb ponovno zalotila pri tem nedovoljenem delu, ga bodo poslala tudi na prisilno delo. * Uredba o državnem odboru za obrambo je bila izdana te dni. Ta odbor se je ustanovil pri predsedništvu vlade pod pred-sedništvom predsednika ministrskega sveta ali pa podpredsednika ministrskega sveta. Uredba bo imela za smoter smiselno ureditev celotnega gospodarstva, da bo ustreženo vsem potrebam državne obrambe. * Zavarovanje nevtralnosti v tisku. Sprejeta je bila uredba, ki gre za tem, da se zavaruje nevtralnost v tisku. Po tej uredbi ni dovoljen nikakšen tisk, v katerem bi se' poudarjalo stališče v korist te ali one tuje države. Prav tako je prepovedano ža-ljenje tujih držav * Novo postajališče Prečna. Na železniški progi Novo mesto—Straža je železniška uprava zgradila pri vasi Zalogu novo postajališče, ki se imenuje »Prečna«. Preteklo nedeljo je bilo to postajališče blagoslovljeno in odprto. * Dvojni samomor. V gozdu pri Čirčičah so našli dve trupli, v katerih so spoznali 31-letno tvorniško delavko Kunstljevo Silvo iz Čirčič in 251etnega čevljarskega pomočnika Cvenklja Antona iz Mošenj pri Brezjah. Cvenkelj je bil na dopustu. Kakor kaže, je Cvenkelj ustrelil z revolverjem zaročenko, nato pa si še sam pognal kroglo v ^lavo * Preskrbite se s premogom ob pravem času! Zadne čase nas opozarjajo, da je potrebno založiti se s premogom ob pravem času, ker je poraba premoga po vsem svetu zelo narasla in je nevarnost, da se industrijska podjetja, obrt in zasebniki pozimi ne bodo mogli založiti z njim, ker bo razprodan. Priporočamo tudi čim večjo rabo domačega lignita in varčevanje z rjavim premogom, ki lahko služi za druge namene, kjer se lignit ne da uporabljati. * »Kdor nosi sokolski znak«. Kakor v vseh mestih Jugoslavije, tako so se zbrali Sokoli na »dan pripravljenosti« v nedeljo 12. t. m. tudi v Sarajevu. Glavni govornik je bil di-vizijski general Ljubomir Novakovič, ki je dejal med drugim: »Živimo v časih, ko mora biti ponosen in pripravljen na vse, kdor nosi sokolski znak in kroj. Sokoli so bili vedno nositelji jugoslovenske misli. Danes smo se zbrali po vsej državi Sokoli, da znova r/-+r-dimo svojo zvestobo osnovni misli naše države in da stavimo vse svoie duševne i" »Zdaj so šli,« je dejal z zmedenim nasmeškom. Lota se še zmerom ni zganila. Minila je ura. Tedaj je Lota poklicala Petruljo v sobo in šla sama ven. Čez cesto je zbežala na Bukovnikov dom. »Tu bom počakala gospoda Bukovnika, ker moram z njim govoriti. Povejte mu to, ko pride,« je velela dekli in sedla v naslanjač ob oknu Henrikove sobe. Ozrla se je. Ko je bila še majhna deklica, je bila pogosto tu, odtlej pa nikoli več. Slika starega Bukovnika je gledala s stene. Mirno se je zazrla vanjo. Saj je morala vse tako drago plačati! Zdaj sta pridrdrala voza na dvorišče. V veži je služinčad pozdravila mlada zakonca, potem je čula korake, ki so šli po stopnicah navzgor. »Kaj? Kaj? Kje?« To je bil on. Kmalu nato je stopil v sobo v praznični obleki, s črnim klobukom v roki. Nekaj trenutkov je brez besede strmel v Loto, — potem pa je ona naglo stopila k njemu in hlastno rekla: Oprostite mi, toda moram vas še enkrat sama prositi, da obiščete mojega očeta. Umira in za vsako ceno hoče govoriti z vami.« Strmel je vanjo, strah se ga je polotil, niti besede ni rekel. Tedaj je zardela in spet začela: »Samo za nekaj minut, — oče umira.« —» »Prišel bom!« »Hvala!« In hitro je odšla. Se zmerom je stal negibno na svojem prostoru, ko je bila že čez cesto. Z Matijo je na skrivaj izpregovoril nekai lesne sile narodu in državi na razpolago. Sokoli so objavili stanje pripravljenosti in pri-priprave za obrambo, ko so pričeli grmeti topovi po svetu okoli nas. Jugoslovenski narod. ki ima v svoji sredini našo junaško vojsko in divno sokolsko organizacijo, lahko mirnega čela gleda v bodočnost, pa naj pride, kar hoče. Naša zemlja ne bo postala nikomur suženj, pač pa vsakemu napadalcu grob. Jugosloveni ne mislimo nikogar napasti, toda gorje tistemu, ki bi napadel nas. Mi imamo mnogo slabih lastnosti in pogrešk, toda vse to odtehta dejstvo, da znamo umirati tako častno, kakor so umirali naši očetje, ko so s svojo krvjo zalivali osnove Jugoslavije.« Kakor poročajo iz pisarne Sokola kraljevine Jugoslavije, se je udeležilo nedeljskega sokolskega pregleda v 25 župah nad 100.000 sokolskih pripadnikov. * Slaba sadna letina se obeta Dolenjcem. Iz Novega mesta pišejo: Preteklo leto je sadno drevje izredno obrodilo. Tudi letos je začelo drevje lepo cvesti in obetala se je spet precej dobra letina. Toda upanje v dobro letino se ie kmalu pokvarilo. Nastalo je deževje in mnogo sadnega drevja se ni moglo oploditi. Tudi ostra zima je sadnemu drevju več škodila kakor je bilo videti. Zimska škoda se začenja šele zdaj spoznavati, ko je pričelo drevje zeleneti. Nekatero drevje je ostalo kar golo. Zima v 1. 1929. je bila ostra in daljša kakor minila, vendar ni bila tako strupena in tudi ni toliko škodovala kakor ta. * Dviganje torpednega rušilca »Ljubljane« odločeno za mesec dni. Pri dviganju rušilca »Ljubljane« so imeli hudo smolo. Ko so te dni dvigali potopljeno ladjo, so se pretrgale žične vrvi, zaradi česar se je ladja spet nagnila. Reševalna dela so odložili za okoli mesec dni, dokler ne bodo ladje spet izravnali. Dokler ni ladja izravnana v vodoravni legi, ne morejo nadaljevati dviganja. * 40.000 kv. metrov meri razstavišče ljubljanskega velesejma. V razstavnih zgradbah pa je 8.000 kv. metrov prostora. Vse to bo napolnjeno z najrazličnejšimi izdelki ob le-tcšniem ljubljanskem veleseimu, ki bo od 1. do 10. junija. Vsaka industrijska panoga bo sama za sebe urejena tako, da bo nudila, tudi sicer neveščemu, takoi jasen pregled izdelkov dotične stroke. Tako je vsakemu omogočeno, da hitro najde tisto, kar si želi nabaviti in da med seboj primerja izdelke konknrenčn'b tvrdk Despt in desettisoči ve- besed potem le odšel v Bercetovo hišo. Dobil ie Berceta in Loto sama. Bolnik je zaprl oči. ko je vstopil, nekoliko je odprl usta in težko uvelo telo se je na stolu dvignilo Lota je slonela vsa bleda in negibna ob omari. Henrik je stopil k bolniku in mu pomolil roko. »Dober dan, gospod Berce! Kako vam gre?« Razburjeni mož ea ie plašno pogledal. »Hyala. — čisto dobro mi gre.« Gost ie sedel na stol poleg bolnika in se pogovarjal ? njim o bolezni. Berce je odgovarjal in začel sam pripovedovati. Tekla je minuta za minuto Niti besedice o priznanju. Tedai ie Henrik pogledal na veliko stensko uro ;n vstal »Moj čas je kratko odmerjen. Gospod Berce, želim vam —« »Iti hočete?« Bolnikovo vprašanje ie bilo polno strahu. -»Moram iti Drugače bi rad še ostal nekaj časa ori vas.« »Moram vam, — moram vam — nekaj povedati« — Bolečine so se ga polotile in Lota mu je morala pomagati. Z bledim obrazom je Henrik opazoval prizor »Lota, — Lota, — povej mu, — jaz. oooh « »Kaj pa je — kaj pa je — za božjo voljo?« Lota se je obrnila k Henriku. Z medlim glasom mu je rekla: »Moj oče vam mora nekaj priznati. Ze prej je vedel, da je moj brat zažgal skedenj, tudi pred sodno razpravo je že vedel, po krivem je prisegel, hotel je dobiti vaš dom — Zdaj veste!« do, da se na ljubljanskem velesejmu kupi dobro, zato prihajajo vsako leto, da tu izbirajo, kupujejo in naročajo. Naj tudi vas ne manjka med razstavljalci. Izkoristite polovično voznino na železnici za potovanje v Ljubljano od 27. maja do 10. junija, pa imate potem brezplačen povratek od 1. do 15. junija. Na odhodni postaji kupite celo vozno karto, poleg tega pa še rumeno železniško izkaznico za din 2, ki jo daste na velesejm-ski blagajni potrditi. * Žetev pšenice bo letos pozna. Kmetijsko ministrstvo je zbralo podatke o stanju posejanih površin pšenice. V splošnem so z ozi-mino zadovoljni, pričakovati pa je treba, da se bo žetev začela nekoliko pozneje kakor druga leta, in sicer približno za 10 dni pozneje. To bo gotovo nekoliko vplivalo na cene pšenice. * Pretrgana žična železnica. Tvornica papirja in lepenke na Sladkem vrhu ob Muri je imela napeljano od tvornice preko Sladkega vrha, Selnice ob Muri na Št. Ilj k železniški postaji veliko električno žično dovla-čevalno železnico. Dovlačevalnica je celih 10 let dobro funkcionirala, te dni pa se je debela žična vrv pretrgala in so vagoni padli v globino z blagom vred. Ker tvornica nima ceste do Št. Ilja, preko nemškega ozemlja na oni strani Mure pa je zdaj prevoz prepovedan, se je znašla naenkrat v neprijetnem položaju in je nastal v obratu zastoj. Tovore so nekaj dni prevažali s tovornimi avtomobili po banovinski cesti Št. Ilj—Vel-ka, jih tam na križišču odlagali ter jih z veliko težavo spravljali po blatnem kolovozu navzdol do Mure, od tam pa s čolni po tvorniškem kanalu do tvornice. Zdaj so žični vod začasno za prvo silo popravili. Tvornica si prizadeva, da bi se od banovinske ceste zgradila cestna zveza do tvornice, ker se sicer lahko pripeti, da bo podjetje nekega dne moralo ustaviti obrat. * Vlak je pregazil avtomobil. Te dni se je pripetila na železniški progi Grobelno—Kra-pina strašna železniška nesreča. 321etni in-ženjer Zlatko Majžer iz Maribora se je peljal z avtomobilom iz Zagreba proti Mariboru. Na nekem ovinku se je avtomobil peljal preko železniške proge. V tem trenutku pa je pridrvel vlak in z vso silo treščil v zadnji del avtomobila. Avtomobil se je čisto razbil. Izpod njegovih ruševin so potem potegnili inž Zlatka Najžerja že mrtvega. Po čudnem naključju pa je ostal šofer za vola- Opirala se je ob mizo, — bolnik je strmel v Henrika, ki je stal pred njim kakor kip. »Bukovnika sem hotel pripraviti ob denar, z delnicami — in tudi pozneje, — in po krivem sem prisegel.« Henrik ie počasi sedel nazaj na stol. »Zdaj. zdaj pojdite k orožnikom, — saj bo z menoj konec! Konec! Preden — preden me bodo spravili v zapor, bom — mrtev!« »Berce!« Nastal je mučen molk. Drug v drugega so strmeli vsi trije. »In to mi poveste v obraz!« »Smrt. — saj ne veste, če mora človek umreti, — je potem iznenada vse čisto drugače, — drugače kakor prej.« — »Vi ste torej pognali mojega očeta v smrt? Vi?« — »Ne, — tega nisem maral, da bi se ustrelil, ne, tega ne, — samo — samo kmetijo sem hotel imeti.« Bukovnikov Henrik je vstal. Na jezik mu je prišla kletev, kletev, ki naj bi moža spremljala v grob in v večnost. Tedaj ie Lota pokleknila pred njim in mu z drhtečimi ustnicami poljubila roko. »In ti, Lota? Ali si tudi ti vedela? < V njegovih besedah se je brala groza. »Izvedela sem tisto noč, ko sem odšla od doma.« Zastrmel se je vanjo. Šele zdaj jo je čisto razumel. »Zaradi tega? Zaradi tega si šla od doma? Ne zaradi brata? Zaradi očeta?« »Da!« Počasi je prikimal. »Da, zdaj razumem! Morala si iti. Zdaj mi je vse jasno!« nom nepoškodovan. Pokojnega inž. Zlatka Najžerja niso poznali samo v Mariboru, temveč tudi v Ljubljani in drugod po Sloveniji. Bil je izvrsten športnik Bil je tudi glasbeno izredno nadarjen in je sodeloval pri raznih orkestrih. Pokojniku blag spomin! * Huda nesreča v Dramljah. Na binkoštni ponedeljek zjutraj se je odpravil 36-letni ugledni posestnik Franc Mastnak k maši Ko je bil oddaljen okrog 500 m od doma, je opazil na svoji njivi skobca. Vrnil se je domov, vzel samokres in stopil proti njivi, da bi skobca ustrelil. Ravnal pa je tako neprevidno, da se je samokres nenadno sprožil. Krogla je zadela Mastnaka v desno sence. Mastnak je takoj izgubil vid, a je imel kljub' hudi poškodbi še toliko moči, da se je vrnil domov. Povedal je. da se je ponesrečil. Pripeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer se zdravniki trudijo, da bi mu rešili življenje. * V Metavi je gorelo. Na domačiji posestnika Marka Klemenčiča v Metavi pri Sv. Petru niže Maribora je nastal ogenj. Poleg zgradb so zgoreli tudi gospodarski stroji. Živino so delno rešili. Domnevajo, da je nastal ogenj zaradi cigaretnega ogorka, katerega je najbrže odvrgel berač, ki je prenočeval na skednju * Samomor v železniškem vozu. V petek se je pripeljala na Jesenice 56-letna Rozina Bundusova, jugoslovenska državljanka nemške narodnosti, doma iz Pašičeva pri Novem Sadu. Nameravala je obiskati svojega sina v Nemčiji. S popoldanskim brzim vlakom se je odpeljala z Jesenic v Nemčijo, pa so jo oblastva v Podrožci zavrnila, ker ni imela nemškega vizuma. Železniška uprava je dovolila, da sme med drugimi potniki, ki so nameravali iti v Nemčijo na sezonsko delo, pa so bili tudi zavrnjeni, prenočiti v vozu. Ponoči pa se je najbrž iz obupa, ker ni mogla k sinu, obesila. Zjutraj, ko so se potniki prebudili, so jo našli že mrtvo. Oblastva so brzojavno obvestila o žaloigri njenega sina, ki je mesar v Pašičevem. Doslej so nemška oblastva pustila, da so lahko potovali v Nemčijo brez nemškega vizuma naši državljani nemške narodnosti, zdaj pa tega ne dopuščajo več. * Pogrešajo ga. Domanjko Jakob, 40-letni posestnikov sin na Jamni pri Sv. Juriju ob Ščavnici, se je 7. t. m. napotil v družbi s svojim bratrancem Lančičem Martinom iz Zih-lave v gorice na Stari gori, kjer sta popiva- Kakor bi bil hotel sam pred seboj polagati račun, je govoril predse: »Mojega očeta v ječo, v smrt, nas vse v bedo, v stisko, sovraštvo, oh, — umrite, umrite, kakor hočete, vi, podla duša!« Lota je planila kvišku. »Zdaj ne bova več prosila, oče. Nič več. Zdaj sva vse priznala. Pojdite, gospod Bukovnik!« Čudno jo je pogledal. »Da, pojdite!« »Ne pojdite, — ostanite, — ostanite tu, ch, bolečine, — smrt — Bukovnik! Henrik, nikari ne pojdite. Strah me je.« — Bolnik se je dvignil s stola, hotel je stopiti k Henriku, pa je omahnil na tla. Umirajoč človek! Tedaj se je obeh polotila groza, ki je močnejša kot vse drugo in ju združila. Skupaj sta bolnika prijela in ga položila na posteljo. V obraz ie bil ves posinel. Roke so mu tipale po zraku. In Hernika, ki' je videl spa-čen obraz, se je polotil brezmejen strah, strahotna groza. Zgodilo se mu je kakor toliko drugim nesrečnim ljudem. Če zdrobi skorjo okoli p-oledenelega srca, udari na dan spet sveti vir sočutja. »Gospod Berce, zavedite se, — Berce! Ne, ne smete tako umreti!« »Oče! Moj bog, ali me slišiš?« Ni več slišal. Brez zavesti je ležal med blazinami. Prišla je Petrulja. Vsi trije so se trudili okoli bolnika. Nihče ni mogel govoriti, samo Henrik je zamrmral nekaj nerazumljivih besed. Potem, čez četrt ure, se je Berce spet zavedel. Pogledal je Henrika in v grozi zaječal. Konec prihodnjič. Ja do pozne ure, nato pa krenila oba vinjena proti domu. Na banovinski cesti sta se poslovila in šla vsak v svojo smer. Medtem ko |e Lančič prispel domov, je Domanjko ne-inano klam izginil. Ker je bilo takrat deževno vreme in je potok Sčavnica precej nara-ilel, domnevajo, da je zabredel v potok in utonil. Ako je komu o pogrešanem kaj znano, naj javi orožniški postaji pri Sv. Juriju 6b Ščavnici. * Smrtna nesreča rudarja pri razstrelje-vanju. V nedeljo dopoldne je 351etni rudar "Anton Urbajs hotel razstreliti v rovu gručo premoga. Vse je bilo pripravljeno za strel. Ko je strelni mojster prišel, da bi premog razstrelil, sta z Urbajsom skupaj navezala žico na električni strelni stroj. Nato pa je strelni mojster udaril na stre j, ker ni vedel, da je med tem časom šel Urbajs na nevarni kraj. Počil je strel in nesrečni Urbajs se je mrtev zgrudil na tla. * Smrten padec z motornega kolesa. Na Vrhniki je bila v nedeljo popoldne tombola, h kateri se je odpeljal tudi 321etni mehanik državne železnice Ivan Zdešar z motornim kolesom. Ko je privozil na trg, kjer se je zbirala velika množica ljudi, mu je stopil s hodnika nasproti neki berač, kateremu se je skušal umakniti, pri tem pa je padel. Priletel je z glavo ob cementni rob in obležal nezavesten. Ponesrečenca so odpeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je umrl za poškodbami. * Smrt zaradi opeklin. Eno leto stari pis-monošev sinček Janez Tič iz Vač nad Litijo je dopoldne zlezel na peč spat. Medtem pa je mati zakurila v peči za kosilo. Peč se je silno razgrela in se je otrok zbudil ves opečen po životu. Malega Janezka so prepeljali v bolnico, kjer je kmalu umrl. * Smrtna žrtev neznanega avtomobilista. Blizu križišča državne in banovinske ceste pri Jeprci so našli te dni nezavestnega človeka, povoženega od neznanega avtomobilista. Ranjenca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer so se zdravniki z vso pozornostjo zavzeli zanj. Toda trud je ostal zaman in po kratkem trpljenju je neznanec umrl. V mrtvecu so šele pozneje spoznali 32 letnega krojača Franceta Pavca iz Gorič pri Golniku. Na željo rodbine je bilo truplo prepeljano domov. * Šmarnica kriva krvave bitke. V Kapli vasi blizu Tržiča pri Mokronogu je posestnik in vinogradnik Tratar odprl vinotoč pod vejo, kjer toči svoj lastni izdelek po n din liter. Na binkoštni ponedeljek se je zbralo v pivnici več pivcev, ki so si v večji meri privoščili vinske kapljice, v kateri je tudi precej šmarnice. Močno vino je pričelo kmalu učinkovati. Prišlo je do prepiran, iz katerega se je razvila pravcata bitka. Tudi streljali so, a streli k sreči niso imeli hujših posledic. Med pretepom so bojeviteži razbili vse šipe in posodo ter polomili mnogo pohištva. Gospodar ima občutno škodo. Šmarnica je nevarna pijača ki bi ji bilo treba napraviti smrtno obsodbo. * Velik vlom v Križah. V nedavni noči je bil izvršen v delavnico čevljarskega mojstra Gradišarja Andreja v Križah drzen vlom. Vlomilci so odnesli okoli 50 parov novih moških in ženskih čevljev in za okoli 10 tisoč usnja. Zaradi hudega naliva ni nihče ničesar slišal, čeprav se delavnica skoro drži hiše Orožniki z vso vnemo vrše preiskavo. Lastnik prosi vsakogar, ki bi mu kdo prinesel kake čevlje ali usnje naprodaj, da ga takoj prijavi orožnikom. Gradišar je obljubil tistemu, ki bi prišel vlomilcem na sled, lepo nagrado * Smrtna žrtev fantovskega prepira. V Javorju, gorskem naselju v Poljanski dolini, je udaril šofer Janez Eržen v fantovskem prepiru posestnikovega sina Janez Tavčarja z rovnico po glavi. Tavčarja so z rešilnim avtom prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Tavčar je bil operiran ali so zdravniki na-svetovali, naj ga odpeljejo nazaj domov, ker ni upanja, da bo ostal živ. Nesrečnik je Izdihnil kmalu zatem, ko so ga pripeljali domov Orožniki so napadalca Eržena aretirali. * Tasta se je hotel znebiti. V mariborske sodne zapore so privedli 40-letnega posest- nika Janeza Zorka od Sv. Trojice v Slovenskih goricah. Nagovarjal je namreč nekega moškega, da bi ustrelil njegovega tasta Matijo Šauperla iz Cigone. * Nevaren vlomilec prijet. Orožniki "pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah so prijeli 331etnega Antona Škrleca iz Negove, ki je osumljen, da je zadnje čase izvršil številne vlome v okolici Sv. Lenarta. Škrlet je bil do-sedaj že llkrat kaznovan zaradi tatvin in vlomov. Zdaj so mu dokazali spet pet vlomov. * Sam je privedel napadalca na orožniško postajo. V Kamnici so vinjeni fantje pred neko gostilno napadli šolskega slugo Franca Potočnika. Eden ga je hotel zabosti z nožem. Potočnik pa, ki je nenavadno okreten in močan, je napadalce obvladal, junaka noža prijel in ga sam privedel na orožniško postajo. * Pet let se bo pokoril. Pred malim kazenskim senatom v Mariboru se je zagovarjala triperesna deteljica, ki jo je vodil že večkrat kaznovani vlomilec Karel Zlaber od Sv. Jurija v Slov. goricah. Vlamljali so najrajši v kleti in žitne shrambe in so ob neki priliki ukradli kar polovnjak vina. Obsojen je bil samo Zlaber, in sicer ha pet let robije, njegova tovariša pa sta bila oproščena. * Aretacija dveh ciganskih zlikovk. Nedavno zvečer je Ivan Zupančič, posestnik in gostilničar v Kamnici, občina Dol pri Ljubljani, v kuhinji stregel gostom. Nenadno pa je začutil sumljiv ropot v veži. Stopil je v vežo in na vežnem pragu naletel na neznano žensko postavo. Druga ženska pa je stikala po spalnici. Bil je tako presenečen, da sta mu ženski lahko pobegnili iz hiše. Ko je v naglici pregledal predale v kredenci, je dognal, da mu je zmanjkal bankovec za 500 din. Skočil je v kuhinjo in spravil na noge Ivana Pestotnika in Ivana Koviča, ki sta se mudila pri njem, da so vsi skupaj začeli zasledovati begunki. Dohiteli so ju na ipoti proti Sv. Heleni, kjer sta nekaj brskali po travi ob poti. Prijeli so ju in takoj poslali po orožnike v Dol, ki so bili brž na mestu in izvršili osebno preiskavo. Bili sta ciganki Roza Štefanovičeva iz Granašinskih Novakov in Roza Nikoličeva iz Renetov pri Zagrebu. Pri njiju so našli prav lepo zbirko zlatnine. Na vprašanje, od kod jima toliškna zaloga, sta ciganki rekli, da sta vse te predmete pred dnevi kupili od neznanega moškega. Orožniki so zlatnino zaplenili, ciganki pa odvedli v zapore ljubljanskega okrajnega sodišča. Bankovca, ki je bil ukraden Zupančiču, pa pri njiju niso našli, ker sta ga na begu gotovo odvrgli. Pozneje so orožniki dognali, da sta zlatnino, ki so jo našli pri njiju, ukradli posestniku Kačarju v Zalogu. * Velika tatvina v Rajhenburgu. Nedavno je bilo vlomljeno v trgovino Jerička Blaža v Rajhenburgu. Vlomilci so odnesli najrazličnejše blago. Škoda znaša nad 16.000 dinarjev. * Premožna trgovka razpisuje nagrado 100.000 din za izsleditev morilca njenega sina. Premožna trgovka in posestnica Ivka Cvitkovičeva iz Vrbovca nedaleč od Bosanskega Šamca, ki sta ji dva razbojnika pred več dnevi ustrelila sina Štefana, njo samo pa zelo hudo ranila, je razpisala nagrado 100.000 din za onega, ki vlovi morilca. Doslej aretirana potepuha sta sicer pri orožnikih zločin priznala toda ko sta bila soočena s trgovko Ivko Cvitkovičevo, je ta izjavila. da nista prava. Orožniki zdaj vsestransko iščejo prava dva roparska morilca. Razen omenjene nagrade je Cvitkovičeva pripravljena dati oblastvom 100.000 din, če bodo dovolila, da morilca obesijo na kraju zločina. * Voglarjenje s smrtnim izidom. V Straži pri Oplotnici je bilo ženitovanjsko gostovanje, na katero je prišlo na prežo osem vo-glarjev iz dveh vasi. Vnel se je prepir s te-pežem in domači voglarji so pregnali druge, pri čemer je Janez Breznik s kolom udaril Ludvika Goričana po glaVi. Zaradi tega ga je ta pozneje pričakal. Ko se je Breznik napotil proti domu, mu je Goričan sledil oborožen z ročico od voza. Šel je precej daleč za njim, ne da bi ga bil Breznik opazil. Blizu doma pa ga je Goričan udaril po glavi in mu dodal še nekaj udarcev, ko je že ležal na tleh. Nesrečnega Breznika so našli zjutraj še živega, a je izdihnil, preden je prišla zdravniška pomoč. Goričana so orožniki aretirali. * Zgodba o 75 tisočakih. Pri Gornji Radgoni so prijeli orožniki nekega zasebnega uradnika in nekega trgovskega potnika, oba doma iz Maribora. Pri obeh so našli 75.000 dinarjev, o katerih nista mogla povedati, zakaj sta jih prinesla v obmejno ozemlje. Ker je zdaj ob meji zelo stroga kontrola, sta bila aretirana in privedena v Maribor, kjer se preiskava nadaljuje. * Drzen rop v zlatarno v Ljubljani. Ko je ljubljanski zlatar in urar Ludvik Cerne v ponedeljek kmalu po 12. uri zaklepal svojo trgovino z zlatnino v Wolfovi ulici, se mu je približal neznanec in ga zaprosil, naj se vrne v trgovino, ker bi rad kupil nekaj žlahtnih kamnov. Zlatar ni slutil ničesar hudega in je šel z neznancem nazaj v trgovino. Komaj sta stopila v trgovino, je neznanec potegnil iz žepa revolver in zahteval od Černeta, naj dvigne roke kvišku in mu izroči ključe od blagajne. Ropar je hitro zvezal Cerneta in ga odvedel v sobo pri prodajalni, nato pa je začel hitro jemati plen iz blagajne, kjer je bilo čez poldne spravljeno najdragocenejše blago. Ko je opravil svoj posel, je hitro zapustil trgovino. Ropar je med napadom mešal primorščino s hrvaščino, najbrž zato, da bi zakril pravi izvor, od kod je. Drzni ropar šteje okoli 50 let, visok je okoli 170 cm in precej debele postave. Obraz ima okrogel in na angleški način pristrižene brke. Sam je temnejše rjave barve. Iz blagajne je ropar odnesel več zlatih ur, verižic, prstanov in ovratnic in nekaj denarja. Škoda znaša okoli 100.000 din, ki je poravnana z zavarovalnino. Uprava policije je takoj po ljubljanski radijski postaji in drugih najhitrejših sredstvih opozorila prebivalstvo na drzni rop in na roparja. Policija opozarja vse prebivalstvo, naj jo podpre pri lovu za drznim vlomilcem. * V sanjah je zaklal človeka. Pred senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal Štefan Kršan, posestnik v črnem vrhu ob Taboru, ker je v noči na 25. februarja v šoštan.jskem okraju z nožem sunil Albina Zažija v trebuh in ga tako poškodoval, da je Zaži umrl. Kršan je v zagovoru navajal, da je prišel 24. februarja k posestniku Rženičniku v Škornjem in kupil od njega telico. Ko so nato popili nekaj žganja in ja-bolčnika, so Kršanu odpovedale noge in ie zato prenočil pri Rženičniku. Legel je na klop pri peči. V isti sobi so spali še trije drugi moški, med njimi Zaži in tudi sam gospodar Rženičnik. Kršan je trdno zaspal, naenkrat pa se mu je v sanjah zazdelo, da ga je nekdo tipal po prsih, da bi mu izmaknil denar. Takoj nato se mu je zdelo, da je nekdo napadel od zunaj Rženičnikovo hišo. Kršan je skočil v temi pokoncu. pograbil stol in z njim mahal okoli sebe Kričal je, kje ie hišni gospodar, in v mnenju, da so napadli razbojniki hišo, razsajal po sobi, razbil okno in izdrl stenski okvir V hiši so sve vprek kričali domačini, ki so se v temi zaman trudili, da bi Kršana umirili. Kršan je misleč, da gre za roparski napad, mahnil okoli sebe tudi s svojim žepnim nožem in je pri tem prizadejal Albinu Zažiju vbod na levi strani trebuha. Naposled je Kršan skozi okno planil na prosto in z okenskim okvirom v roki tekel naravnost do tri četrti ure oddaliene oro-žniške postaje, kjer je javil, da so Rženičnikovo hišo napadli roparji. Albin Zaii ie bil sicer operiran, toda nastopila je pljučnica, kateri ie podlegel. Pri razpravi so priče potrdile Kršanov zagovor. V svetovni vojni je Kršana zasula granata. Od takrat čuje bolj slabo in ima večkrat bolečine v glavi. Priče so tudi potrdile, da ie miren in dostojen človek, da pa v spanju večkrat glasno govori ali kriči. Čim se mu pa oglasi žena ali sicer kak znan glas. se takoj umiri. Branilec dr. Ernest Kalan je predlagal oprostitev, ker je Kršan storil dejanje v času ko zaradi skaljene zavesti ni mogel pojmovati romena svojega dejania. Sodišče ie razglasilo razsodbo. da se Kršan oprosti, ker ie prišlo do prepričanja, da je bil ob času dejanja res v stanju skaljene zavesti. DOMOVINA Si. 21 STRAN 7 1 * Spet pod ključem. Nedavno ie Preklet Jože iz Stranj, kateremu so nadeli priimek »Avstrijski Jože«, pobegnil iz kamniških sodnih zaporov. Vtem času je že izvršil nekaj vlomov in tatvin. Ni dolgo tega, ko se je oglasil pri ženi nekega banovinskega cestarja na Križu, kjer je naročil, naj mu kaj dobrega skuha, češ da ji bo vse pošteno plačal. Žena je imela še nekaj posla v hlevu in Jože je samotaril v hiši. Ker žene cestarja le predolgo ni bilo iz hleva, je pričel stikati po sobi. In res mu je bila sreča mila, da je staknil pod posteljo škatlo z denarjem. Ko je Jože škatlo odprl in videl, da je v njej precejšna vsota, je seveda takoj pozabil na lakoto. Denar, Okrog 4250 din, je spravil v žepe ter neopaženo odšel. Ko se je žena vrnila v hišo, je opazila, da je Jože izginil. Kmalu nato je ugotovila, da je tudi denar dobil noge. Začelo se je zasledovanje in iskanje Jožeta na vse strani. Jože pa se je potepal proti Gorenjskemu in v Cerkljah Zupanu Francu ukradel harmoniko. Zupan ga je zasledoval in ga dobil spečega v bližini Cerkelj na nekem podu, kraj njega pa še dve ciganki. Zupan je nekaj časa ogledoval položaj, naposled pa je le planil na Prekleta, ga čvrsto zvezal in sam odvedel na orožni-ško postajo * Rekruti, rezervisti in njih starši, pozor! Z nestrokovnjaško izvršeno prošnjo sta izgubljena čas in denar. Zato ne nasedajte vsakomur s tako važno zadevo. Obrnite se le na koncesionirano in strokovno preizkušeno pisarno kapetana Franca Pera (Ljubljana, Maistrova ulica 14), ki vam pove, ali je prošnja sploh izvedljiva ali ne. Ce je izvedljiva, vam za malenkosten znesek vloži prošnjo in uredi zadevo. Ne zamujajte časa in hitite z zadevo! Za odgovor priložite znamko za 6 dinarjev. »Časi, v katerih živimo, so resni. Neogibne so zahteve varnosti države, kar je visoko nad zahtevami in potrebami poedincev. Prepričan sem, da ni potrebno o tem prepričevati državljane Jugoslavije. Prav tako sem prepričan, da ni potrebno poudarjati, kaj je naša dolžnost v teh dneh, ker imamo slavno tradicijo, kako znajo sinovi te države služiti domovini. Jugoslavija je lahko ponosna na visoko zavest svojih državljanov.« (Minister za vojsko general Nedič.) Nujnost državnega edinstv a List beograjskega vseučiliškega profesorja dr. Iliča »Napred« piše med drugim: »Ni treznega člpveka, ki se ne bi nehote vprašal, kakšen bi bil položaj Jugoslavije v vojaškem oziru, če bi nas zalotili zdajšni dogodki brez pravih hrvatskih zastopnikov v vladi. Preostaja samo odgovor: sporazum je pripomogel, da je odziv na poziv domovine tudi v hrvatskih krajih tak, kakršen je. Seveda ne misli nihče, da bi bil poziv tudi brez sporazuma ostal brez odziva pri Hrvatih. Toda nihče naj ne misli, da bi se Hrvati brez sporazuma odzvali z navdušenjem, kar je pri vsej reči najglavnejše. Vse to pomeni, da se med Hrvati na široko vrši približevanje državi, ki jo smatrajo za svojo, kakor smatra država Hrvate za svoj«, Nevarnost, v kateri je skupna država, je tisto, ki približuje Hrvate. Po narodnem pre» govoru »Vsako zlo ima svoje dobro« more tudi nevarnost, ki nam grozi, dobro delovati na umevanje nujnosti našega državnega edinstva. Ta nevarnost jasno kaže tako Srbom kakor Hrvatom, da ni enih brez dro» gih, da morajo drug z drugim, ako hočejo ostati svobodni.« Ljudje so znali pisati že pred $000 leti Ameriški vseučiliški profesor dr. Johnson se je dolga leta ukvarjal z vprašanjem, kdaj so začeli stari Egipčani uporabljati koledar Na podlagi raznih dokazil je prišel na to, da je bilo to najbrže 18. junija 1. 3251. pred Kristusom. Ta dan je obenem najstarejši dokazani dan človeške pisave. Če so namreč Egip- čani tedaj začeli uporabljati koledar, so gotovo že znali zaznamovati razne podatke Š svojo pisavo. Če torej smatramo račune ameriškega učenjaka za pravilne, lahko trdimo, da je leto 3251. pred Kristusom začetek pismenosti. Minila huda zima je prišla iz Sibirije Letošnja zima je bila skoro še hujša kakor v letu 1929., ki nam je vsem še v neprijetnem spominu. Na vprašanje, zakaj je bila ta zima tako ostra, odgovarjajo nekateri, da je to treba pripisovati preusmeritvam Zalivskega toka. Ta topli morski tok kakor znano ogreva otočja in obale severno-zahodne Evrope in zato ima velik del Evrope primerno mile zime. Nekateri mislijo, da so hude zime pri nas tedaj, kadar se Zalivski tok preusmeri tako, da se oddalji od Evrope, ali pa tedaj, ko se ohladi. Toda vremenoslovna raziskovanja tega ne potrjujejo. Tako v pretekli zimi voda Zalivskega toka ni bila nič hladnejša kakor sicer. Najsevernejši kraji, do kamor sega vpliv Zalivskega toka, to se pravi Špicbergi in Is-land, niso imeli nič hujše zime kakor sicer. To jasno potrjuje, da Zalivski tok nima ničesar skupnega z ostrimi zimami v Evropi. Vzrok dolgega in ostrega mraza je treba iskati po trditvi učenjakov v Sibiriji. Po vremenoslovskih podatkih, ki so zdaj vsi zbrani o letošnji zimi, so se valovi mraza širili v Srednjo in Južno Evropo iz notranjosti Rusije, tja pa iz Sibirije. V Sibiriji, to je približno tam, kjer izvirajo glavne sibirske Prosto po Scotto: in 30.;—, denar pa se pošilja na ček. račun št. 17453, na točni in stalni naslov: F. T. Karmah, Žalec. . NAS 2|V*T I ©KULTNE TAJNE VSE POLJSKE IN HIŠNE MIŠI sigurno uniči »BAR1N«. Za en zavoj pošljite 25 din na Mirka Štuhca, Ivanjkovci. 108 lili Broširani knjiga: din 10,-Vezana knjiga, din 15.- murni č? ivo! Ravijsn: Zgodbe brez groze Klabund: pj0tr - RaSPUtlH Ravljen: £ma y0j„a Thompson. §€0 Majer/eva. RudaTS^a balada ZALOŽBA ..CESTA ftft LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA 5 ZDRAVSTVENE IN POUČNE KNJIGE Dr. Holander: Zablode ljubavnega življenja, 20 din. Svetovalec dekletom za poroke, .35 din. Spolne bolezni, 38 din, Kako se dopadeš ženskam ali moškim, 30 din, Spisovnik ljubezenskih pisem, 30 din, Knjiga lepega vedenja, 32 din, Meščanska kuharica, 40 din, Velika sanjska knjiga z vedeževanjem iz kart, loterijo in astrologijo, 66 din, Hiromantija-vedeževanje z dlani, 32 d^n, Čarobniška vedeževanja, 38 din, čudeži hipnotizma, 35 din. Razpošilja po povzetju Šaufer, Maribor. Krekova ulica 6 Oglašujte v »Domovini«! LJUBLJANSKI VELESEJEM 1. »O 10. JUNIJA 1940 47. RAZSTAVNA PRIREDITEV 600 razstavljalcev, domačih in inozemskih. Bogato založen velesejem. — Kmetijski stroji in orodje. Posebne razstave: pohištvo, avtomobili, zaščita pred napadi iz zraka, naša vsakdanja hrana, zobna tehnika, turizem. Polovična voznina na železnici in parnikih. Na postajni blagajni kupite rumeno železniško izkaznico za din 2.—. NOV REDILNI PRAŠEK »REDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko hitro in z majhnimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 6 din, po posti 1 o din, 3 zav. po pošti 27 din, 4 zav. po pošti 33 din. Mnogo zahvalnih pisem. Prodaja drogerija KANC, Ljubljana, židovska ul. MOSTOVA ESENCA „MOSTIN" Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z najhnimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 stekl. za 150 litrov din 20. -, po pošti din 40.—, 2 steklenici po pošti din 65.—, 3 steklenice po pošti din 85. —. Pazite, pravi »Rtdin« in »Mostin« se dobi samo z gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANC, Ljubljana, židovska ul. 1 a. Za štajerski del Slovenije in Prekmurje pa samo drogerija KANC, Maribor, Gosposka ulica 34. NOVOST! SAMO DIN 49.50 St. 62.300 Ankar ur* pravi ivlcarskl etrol. Dobra kvaliteta, lep kromlrtn okror • pismeno pnntiu Din 49.50 •tov. 62.301 Ista • osvetljenimi kaaalcj ln Številčnico (Radium) Din 69.50 Zahtevajte cenik. (■ j, am ga pošlje atf tanj in postnim proetc Ljubljana 6 Lastna protofcollran. tovarna ur ▼ SvlcL