SKUPNA SEJA PREDSEDSTVA OK SZDL IN OBČ- SINDIKALNEGA SVETA Ne spodkopavajmo temeljev Razpravljali so o varčevalnih ukrepih v družbenih dejavnostih Uvod v aktivistično jesen za Bežigradom' je bila izjemno pomembna skupna seja pred-sedstva naše najmnožičnejše organizacije, socialistične zve-ze, in organizacije, ki združuje delovne Ijudi, Zveze sindika-tov. Poleg tega so bili na sesta-nek povabljeni tudi predstav-niki samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavno-sti, njihovih zborov uporabni-kov in izvajalcev, vsi skupaj pa z namenom, da bi ocenili pred-log ukrepov za spremembo in dopolnitev planov SIS družbe-nih dejavnosti občin in mesta Ljubljana. Manj učeno setemu reče: razpravljali so o varče-valnih ukrepih v družbenih de-javnostih do konca leta. Udeležbani bilanaravninalo-ge, tudi razpravo lahko zelo prizanesljivo ocenimo kot pov-prečno - z izjemo. O tem ka-sneje. Za uvod najprej nekaj besed o predvidenih stabiliza-cijskih ukrepih v družbenih de-javnostih. Komaj smo se vrnili z dopu-i stov, si malce opomogli od neodgovornih napovedi naših odgovornih o novih davkih, ko smo v najdražjem avgustu v naši zgodovini dodobra iz-praznili denarnice na dopustu, ko so dinarji kopneli tudi zara-di začetka pouka, nakupa ozi-mnice in jesenske garderobe, je že čakalo novo preseneče-nje, o katerem pa se lahko sa-moupravno pogovarjamo -varčevalni ukrepi v družbenih dejavnostih. In naj predlog prebiramo tako ali drugače, posledice bodo spet najbolj občutile naše denarnice. Raz-prave v delegacijah, ki tečejo te dni, bodo verjetno pokazale, da smo takorekoč navdušeni nad predvidenimi ukrepi. Iz posameznih dejavnosti povzemamo samo nekaj pred-Jogov, saj je gradivo v javnosti že dovolj časa, da smo ga vsi skupaj dobro proučili. V vrtcih -je treba dosledno upoštevati normative glede števila otrok v oddelku, poveča se delovna obveznost vzgojite-Ijic in varuhinj, prispevek star-šev se poveča za 10 odstotkov, vključiti je treba večvarstvenih družin. V osnovnem šolstvu naj bi povečali število učencev v oddelku z 32 na 36, za po-daljšano bivanje naj bi starši prišpevali po 150 dinarjev na mesec, 25-odstotni dodatek vodilnim delavcem in hišni-kom v celpdnevnih osnovnih Nadaljevanje na 8. strani Ne spodkopavajmo temeljev Nadaljevanje s 1. strani šolah bodo postopoma ukinili, za 400 dinarjev se bo povečal mesečni prispevek staršev za otroke v glasbeni šoli. Na področju zdravstva se participacije po tem predlogu občutno zvišujejo, zmanjšati bi morali obseg bolnišničnega zdravljenja, izpeljati že zdavnaj dogovorjeno delitev dela v zdravstvu, zmanjšati naložbe v medicinsko fakulteto in tako naprej. Na teh treh področjih bi pnhranili večino sredstev, ki jih zmanjka v družbenih dejav-nostih v Ljubljani ob predpo-stavki, da se sredstva za skup-no porabo globalno povečajo za 12,7 odstotka in da pri tem narastejo osebni dohodki de-lavcev v družbenih dejavnostih nominalno za 19,5 odstotka, materialni stroški v teh dejav-nostih pa za 30 odstotkov. Se-veda bodo varčevali tudi v ostalih SIS: v kulturi se denimo odpovedujejo nekaterim pre-mieram in razstavam, v telesni kulturi se bodo še bolj zavze-mali za razvoj amaterizma, na področju socialnega skrbstva bodo preverili upravičenost nekaterih posameznikov do socialnih pomoči, bolj natanč-ni pa bodo tudi pri dodeljeva-nju pomoči brezposelnim v SIS za zaposlovanje. Vsi ti predlogi so zoreli čez poletje in dozoreli na jesen v strokovnih službah naših in-teresnih skupnosti. Razprava bo pokazala, kakšen je plod. Na skupni seji dveh predsed-stev za Bežigradom smo iz ne-katerih razprav lahko razbraii, da so varčevalni ukrepi (ne sa-mo v družbenih dejavnostih) potrebni, da pa morajo biti pretehtani. Brez dvoma je tre-ba pritegniti Vladi Djokič, ki je v irnenu aktiva ravnateljev opozorila na dvoreznost hitre-ga spreminjanja normativov števila učencev v oddelku. »Mnogo bolj enoslavno in smotrno je spremeniti šolske okoliše, jih prilagoditi razmer-am. Danes se dogaja, da imajo v dveh sosednjih šolah po 18 učencev v oddelku, spreme-njena meja šolskega okoliša pa bi vse te učence združila v en oddelek. Prispevek staršev za podaljšano bivanje na videz ni vtsok, bojimo pa se, da bodo doma ostali (in s tem na cesti) prav tisti otroci, ki so takega varstva najbolj potrebni.« Ver-jamemo pa tudi naslednji mi-sli: »Ukrepi se nam zdijo iska-nje nečesa, s čimer bomo tež-ko dosegli stabilnost gospo-darstva. Za nas v šolstvu je sta-bilizacija boljše učno vzgojno delo, boljša priprava učencev na življenje in delo. S predla-ganimi ukrepi, ki siromašijo našd delo, pa bomo danes res-da prihranili nekaj denarja, vendar pa si hkrati močno okr-nili naše možnosti za prihod-nost.« Zato drži ugotovitev iz raz-prave: z obravnavo predlogov v najširšem krogu delovnih Iju-di in občanov ne gre preveč hiteti na račun kvalitete njiho-ve razprave, saj se odločamo o pomembnih stvareh. Vemo, da moramo varčevati, vemo, da bo treba nekaj privarčevati na slehernem področju, pa če-prav bo težko. Odločiti pa se je treba za rešitve, ki nas zlasti dolgorofino najmanj prizade-nejo. Odrekanje danes zato, da nam bo jutri zanesljivo boljše, je namreč mnogo lažje spre-jemljivo kot odrekanje danes, da prebrodimo trenutne teža-ve, kaj bo jutri, pa še ne vemo. Sredi meseca bodo o predla-ganih ukrepih po končani raz-pravi spregovorili in sklepali delegati samoupravnih in-teresnih skupnosti. Ob tem, ko se bodo izrekali za take ali spremenjene predloge, pa bi morali na glas povedati še ne-kaj. Kdo je te ukrepe pripravil in kdo jamči, da nas peljejo v boljši jutri in ne v še večjo ne-gotovost. To se imenuje odgo-vornost, ki jo pri nas sicer že dolgo lovimo za rep. S. D.