ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OP POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1108, ACT OF OCTOBER 8,1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918.
Štev. 38. — No. 38.

CLEVELAND, O.
NEKAJ V POJASNILO.
Članom in članicam in slovenski javnosti v naznanje:
Odkar sem postal predsednik K. S. K. Jednote in prihajam malo bolj v javnost in posebno, odkar so se prirejali katoliški shodi sem bil*grdo napaden od večine vseh radikalnih časopi sov, kateri čutijo, da so prizadeti. Med drugimi pa se posebno odlikujeta "Glas Naroda in "Proeveta." V teh časnikih se smelo piše, bodisi v člankih ali v dopisih vsakovrstne laži. obrekovanje, psovanje in hudobno zavito natolcevanje.
Nekateri pričakujejo, da bodo slišali na take zlobnosti in neslanosti mogoče moj odgovor ali zagovor. In če tega ni« si tolmačijo, da se dotični zagovarjati ne more ali da se s tem pripoznava krivim.
Jaz tukaj na tem mestu izjavljam, da na take napade in takim časopisom, kateri nimajo toliko poštenja v sebi, da bi stvarno in gentlemansko pisali, da bi povedali vsaj samo malo resnice ali resnici odgovarjali, jaz nisem in ne bom nikoli odgovarjal, ker tega niso vredni, ker se jas toliko ne ponižan.
Dokler sme v "Prosveti" pi vsati zloglasni barberteneki Že-leznikar in na tako nes ram«) način blatiti sveto vero, se norčevati iz svetih zakramentov, se norčevali z ljudmi, katerLso ohranili sveto vero svojih očetov, in dokler se bo v "Prosve-ti" smelo pisati take oslovske laži kakor jih je pisal hinavski zajec, skrit za grmom o katoliškemu shodu v Pueblo, ne da bi se pokazal, kdo da je, vas ignoriram in preziram, da bi kdaj vas smatral vrednim mojega odgovora. Sanjači lahko delate kar hočete.
In dokler bo "Glas Naroda" v svoji nedoslednosti, kakor resnična "šviga švaga" danes pobijal, kar je včeraj pisal, in jutri zopet tako, se s takimi "švagami" ne bom bavil. Vi lahko roka v roki blatite vse, kar vam drago, s tem se obsojate sami sebe.
Katoliški shodi so bili na mestu, so imeli svoj cilj, imeli ste tudi vi shode, imeli ste svoj cilj. Milijon dolarjev je bil vaš cilj. Mi smo šli jasno s programom naprej, za vero in K. S. K. Jednoto. Nikogar nismo napadali, vršili smo delo naše dolžnosti in pridobili smo članstvo, ljudstvo pa nam je hvaležno. Vi pa usipate na nas ogenj sovraštva, kopice psovk, grda imena in lumparije.
"Glas Narod*," kateri po njegovem lastnem zatrdilu Še ni nikoli? ničesar pisal proti Jednoti?? piše: "Da je pri katoliških shodih, kjer se je nabralo nekaj članov 'Kuverta' spravil profit. Kaj in kdo je "Kuverta" naj nam pove zlobni "Glas Naroda" kaj on misli s tem zlobnim in hudobnim je-zikanjem, katerega dan za dnem rabi v svojih umazanih kolonah. Ali ni to obsodba in natolcevanje duhovnika, kateri je storil že toliko dobrega v Ameriki? Ali niso to očitna žaljenja nas vseh katoličanov? In to se godi od dne do dne. In potem pa pride zgagar in joka, da ni še nikdar ničesar žalega proti veri pisal. Samo dve zadnji številki ga obsojajo. V
SLABI ČASI V ZDR. DRI
PLAČE PADAJO. 2IVILA SE DRAŽIJO. MNOGO UUDI » BREZ DELA.
Waabington, D. C., 13. sept — Predsednik Coolidge se je letos na Delavski praznik hvalil o sijajnih razmerah v Združenih državah, da so baš sedaj delavske plače višje kot lani, cene življenskih potrebščin pa nižje.
Trditev predsednika je povsem neresnična, če se vpošte-va zadnje uradno poročilo Delavskega departmenta in če se uvažuje tudi dejstva.
Zadnji Čas so gospodarji 32 različnih industrijskih podjetij znižali plačo od 9.1 do 18.5 odstotkov; v šestih večjih mestih so se pa življenske potrebščine za nekaj podražile.
Glavno je pa pri tem poročilu dejstvo, da je bilo zadnje mesece v 6057 podjetjih 52 važnih industrij odslovljenih 14.3 odst delavcev. To število nam kaže, da je dandanes v Združenih državah nad 1^300,-000 ljudi brez dela. j Na podlagi slabih gospodarskih razmer so delodajalci in gospodarji- ta čas delavcem znižali plače za t*.8r;
Ce je trditev predsednika Coolidfca rtanifini, Ili merodaj-na, je treba samo vprašati številne delavske družine, ki so brez dela in jela. Med vsakim 5. ali 6. delavcem je dandanes eden brez zaslužka. Ce bi bil preds. Coolidge vprašal delavce v njegovi lastni državi (Mass.) bi se bil lahko prepričal, da so jim ondi znižali plačo od 10 — 18.5 odst. in da je bil skoro vsak šesti delavec odstavljen iz službe.
V železni in kovinarski industriji se je znižalo plačo za 7.3 odst., iz službe pa odslovilo 19.1*1 odst. delavcev. V De-troitu, Pittsburghu, St. Louisu, in Cincinnati so se življenske in druge potrebščine podražile. Ako primerjamo ceno v predvojnem času (1. 1913) so čevlji danes še vedno za 84% dražji kot tedaj, obleka pa za 94%.
eni vpije, dalnaj se mu dokaže, d« je kdaj še napadel sveto cerkev, takoj v drugi pa piše čez najbolj zasluženega in spoštovanega mil. škofa Jegliča. Slovenska javnost naj torej sodi; pa saj je ie soditi pričela, in dokler bo imel slovenski narod take "švigašvagarje" za voditelje, bo še bolj razdvojen, in dokler se bo smelo v "Pro-sveti" tako lažnjivo m na nesramen način resnico zakrivati s lažmi — pravim da s sramotnimi lažmi metati pesek v oči ljudem, da np vedo, kaj je resnica — toliko časa bo naš slovenski narod trpel brez napredka in resnice in toliko časa ni vredno, da ie kateri pošten človek ali pa časopis takim pro-palicam odgovarja, ker je pre-poniževalno; za stvarne boje pa smo vedno pripravljeni odgovarjati, z resnico na dan, za sanjače se ne bomo menili in naših odgovorov ne boste videli	Anton Grdina.
Ko te list pre&tete, dajte ga sosed« ali prijatelja
17. SEPTEMBRA (SEPTEMBER), 1924.
i , "

Leto X.—Vol
RUDNIŠKA KATASTROFA V SUBLET. WY0.
V ROVU JE ZASUTIH 35 PREMOGARJEV. MED NJIMI JE DOSTI SLOVENCEV.
Keatmerer, Wyo., 16. septembra. — V bližini premogar-ske naselbine Sublet, Wyo., sc je v rovu št. 5 danes zjutraj pripetila grozna razstrelba vsled strupenih plinov. Za časa katastrofe je delalo na enem mestu 47 premogarjev; od teh se jih je k sreči rešilo 12, ostali so pa še vsi zajeti in gotovo mrtvi. Do sedaj so s težko silo spravili na površje samo tri zelo obžgana trupla premogarjev; ostale bo težko dobiti, ker se je dotični rov usul in pokopal pod težke plasti vse premogar-je. Ves premogovnik je poln dima, ognja in strupenih plinov.	; '
Skupino premogarjev je zasulo baš ob času, ko so se vračali proti površju gotovi z delom.
Takoj po tej nesreči je prihir telo na lice mesta rešilno moštvo, ki pa ni moglo započeti s svojim delom vsled zasutega rova, ognja in hudega deževja.
Nepopisni so prizori pred ,-hodom v'rov, kjer so se zbrale l U^. matye te otroci zasutih premogarjev; vse plaka in kliče ponesrečene očete in sinove.
Detonacija rajsstreibe je bila teko sjlna, da se je isto čulo po celi premogarski naselbini, nakar je ljudstvo v najhujšem dežju zbegano drlo k rovu, toda, zaipan. Premogovnik je do cela zasut in nepristopen.
Naselbina Sublet šteje okrog 500 prebivalcev, po večini premogarjev inozemcev. V zgodovini te premogarske naselbine je to prva slična katastrofa.
Vodstvo Kemmerer Coal Co. je takoj zatem > brzojavilo v Denver, Colo. in Butte, Mont. po rešilni oddelek, ki je že na potu semkaj. Dalje je semkaj na potu rešilno moštvo iz Fron-tier, Diamondville, Cumber-land in Ročk Springs. Proti večeru je bilo pri reševanju zaposlenih že okrog 200 mož.
Skoro vsi zasuti premogarji so živeli v naselbini Sublet, Wyo., ;e več let, kjer imajo svoje družine. Sodi se, da so vsi moški prizadetih družin postali žrtve te grozne katastrofe.
Opomba uredništva; Naša K. S. K- Jednota ima v Sublet, Wyo. svoje krajevno društvo Marija . Zdravje Bolnikov, št. 94, broječe okrog 45 članov.
Istotako se nahaja ondi društvo J. S. K. Jednote. Iz tega se lahko sklepa, da so ponesrečenci samo Slovenci. Danes smo brzojavili tajniku našega krajevnega društva, da nam o tej katastrofi bolj podrobno poroča, kar bomo priobčili prihodnji teden.
"MATERIN BLAGOSLOV"
Tako je ime krasne igre, katero bo prihodnjo nedeljo, 21. septembra na odru Slovenskega Narodnega Doma v Clevelandu, O., priredilo prvo in najstarejše slovensko dramatično društvo "Triglav." Omenjena igra Je bila uprizorjena pred 12. leti z jako sijajnim uspehom od društva "Triglav." Prihodnja uprizoritev pa obeta še več duševnega užitka, kajti novi in obširni oder v Slovenskem Narodnem Domu nudi splošno udobnost igro uprizoriti najfinejše. Da je splošno zanimanje za to preti.stavo, je dokaz, da te vsled tega„ ijfejn uševanje po vstopnicah- ane živahno.
Pričetek igre bo ob 7:80 zvečer. Ceae vstopnicam so $1, 75c in 50c in so v predprodaji v trgovini Anton Kolarja, 6415 St. Clair Ave., v Slovenskem Narodnem Domu; dobile se bodo pa tudi zvečer pri blagajni.
Slovenci ni Slovenke iz Clevelanda ter okolice! N« zamudite te krasne igre!
Tajinstven umor na cesti.
Evansville, Ind., 12. sept. — Sinoči se je izvršil v našem mestu tajinstven umor, ki je spravil vso policijo pokonci. Žrtev tega umora je 17 letna krasotica Robey Mosey iz LouiBville, Ky. Navedensko so našli na cesti pred njenim stanovanjem z globoko od ušes do ušes prerezanim vratom. Mlada lepotica je bila še malo prej v družbi nekega nepoznanega moškega.
Ko so jo napol mrtvo prepeljali v bolnišnico, je s težko silo zapisala sledeče besede na košček papirja; Bila sem umorjena,! nakar je izdihnila svojo dušo. Kdo je bil oni moški, je povsem neznano.
; VAŽNO ZA TRGOVCE V CLEVELANDU, O.
Jubilejna Spominska knjiga K. S. K. Jednote jc ie v tiska; doslej je gotovih ie 64 strani; knjiga bo izšla enkrat koncem oktobra t. L
Ker sme za oglase elevelandskih trgovcev na. St Clair Ave. in v bližini prihranili še 15 strani, se jim nudi sedaj najlepša prilika, da nam poverijo naročilo. Cela stran oglasa, velikost 7x10 palcev stane $50; pol strani $25; četrt strani $15; osmina $8; šestnajstina $4; teh zanimivih knjig se bo tiskalo 10,000, ki bode obsegale okrog 300 strani; raznih slik in ihutra* cij bo okrog 200.
Kdor izmed cenjenih trgovcev v Clevelanda, CeBinvoeda ali Newburgn bi hotel imeti oglas v tej Spominski knjigi, naj nam pošlje besedilo, najkasneje do 1. oktobra.
Te dni bo glede oglasov obiskal cenjene gospode trgovce in obrtnike Mr. Aftta* Strniša, predsednik društva sv. Vida, ŠL 25 K. S. K. Jednote, ki je zato pooblaščen. Trdne bo naša ameriška sls venska metropola v označeni knjigi častno zastopana.
Uredništvo "Glasila K. S. K. v *	6117 St. Clair Ave.
Cleveland, O. Telefon
=sa
HI. KONVENCIJA JMJ.
NEKAJ GLAVNIH SPREJETIH TOČK. KONVENCIJA ZAKLJUČENA 15. T. M.
Ker spada dosti naših članov k drugi najstarejši slovenski podporni organizaciji, J. S. K. Jednoti, smatramo ^a umestno, da poročamo tudi v našem listu o poteku zadnje redne konvencije označene Jednote, vršeče se v Lorain, O.
Konvencija je trajala od 8. septembre zjutraj do 15. septembra zvečer do 6:30. Zborovalo se je v S. N. Domu; vseh zborovalcev je bilo 126 z glavnimi odborniki vred. Zla konvenčnega predsednika je bil izvoljen Mr. Rudolf Perdan, sedanji, glavni predsednik J. S. K. Jednote za konvenčnega podpredsednika pa Mr. Košiček, delegat iz Chicago; zapisnikarja sta bila Mr. L. Slabodnik in Ivan Murn.
Poročilo glavnih odbornikov je trajalo do torka zjutraj, nakar je prišlo na dnevni red vprašanje glede združenja z S. N. P. Jednoto. Ta točka je bila zavržena s 104 proti 20 glasovi, torej skoraj, s 5 šestinsko večina
V sreda, dne -septembra jo je ovadil oblastim, ker ga je je bilo na vrsti čltanjfe pravil; nedavno ostavila in zapustila
ter mu odnesla ves denar!
A^era te večkratne morilke zbuja V našem mestu splošno zanimanje in senzacijo. .
o-
tedaj se je z 89 proti 35 glasovi določilo, da naj ostane ie staro ime Jednote. Plačo glavnemu predsedniku se je zvišalo na $40 mesečno (prej?' $25). Število porotnih odbornikdv se je zvišalo od 3 na 5 Članov; dnevnice delegatom za prihodnjo konvencijo bodo znašale $8 kot sedaj.	4
V	sredo zvečer se je vršil v S. N. Domu banket v počast delegatom ob navzočnosti 300 oseb. Na sporedu je bila orkester godba, petje in razni govori, trajajoči do polnoči. Banketa sta se vdeleiila tudi glavni predsednik naše K. S. K. Jednote in urednik "Glasila"; dalje predsednik S. D. Zveze, predsednik Slovaške Katoliške Jednote in mestni svetovalec 5 warde iz Loraina.
V	petek dopoldne je konven-čria zbornica ^prejela predlog fea lastno Jednotino glasilo z 91 proti 31 glasovi. Ime tega li-
tedensko na 4 straneh. Kje bp tiskan, še ni znano, tako tudi še- ni določen urednik, kojega imenuje glavni odbor. Novo glasilo bo tiskano v slovenskem in angleškem jeziku.
Dalje se je uvedel nov razred zavarovalnine sa $2000 in
Člane se sprejema od 16 do 55. leta. Prihodnja konvencija se vrii čez 4 leta v Indianapolis, Ind.
V odfeor so bili izvoljeni sledeči:
Glavni predsednik, Anton Zbainik iz Pittsburgh, Pa.; podpredsednik, Alois Balant, Lorain, O. (zopet izvoljen); glavni tajnik, Josip Pishler, Ely, Minn. (zopet izvoljen); blagajnik, Louis Champa, Ely, Minn. (zopet izvoljen); blagajnik neizplačanih posmrtnin, John Movern, Duluth, Minn. (ponovno izvoljen); vrhovni zdravnik. Dr. J. V. Grahek, Pittsburgh, Pa. (ponovno izvoljen) ; predsednik
DRUŽINSKA TRAGEDIJA.
ŽENA UMORILA VEČ SOPROGOV.
—	Detroit, Mich., 16. septembra
—	Tukajšnja policija je aretirala Mrs. Eufemijo Mondič (morda je Jugoslovanka?), kateri se pripisuje več umorov. Navedenka je že priznala, da je pred 4 leti spravila na oni svet enega izmed njenih ljubimcev, koji ji je pomagal pri umoru njenega osmega moža.- Oblasti bi sedaj rade dognale, kje se nahaja ostalih njenih sedem soprogov.
Do aretacije te zverinske žene je pripomogel njen deveti mož, Mondič. Aretiranka je pred policijo povedala, da je poznala svojega zadnjega ljubimca samo po imenu "John." Lobanjo in druge ude te žrtve so izkopali včeraj v kleti neke hiše, kjer je večkratna morilka prej Živela. Dalje je izjavila, da je bila navzoča pri najetem umoru njenega osmega moža, Josip Sokoloskija. Dotičnega je njen ljubimec "John" s kolom ubil, ko so se vozili v nekem avtomobilu.
Njen sedanji soprog Mondič
RAZNE VESTL
Smrtna kosa.
Dne 11. septembra je umrla v Rood-ovi bolnišnici v Chisholm, Minn., 66 let stara rojakinja, Mrs. Uršula Osbolt, rojena Pogorele, ki je zadnjih 23 let živela v Wakefield, Mich. Pokojnica je sestra znanega trgovca z zlatnino, Mr. M. Pogo-relca.
Pred 12 tedni je bila v Ashland, Wi8. operirana na glavi, kar ji je povzročilo zastruplje-nje krvi, da je sedaj umrla.
Pokojna Mrs. Osbolt je bila rojena v Planini pri Rakeku, kjer zapušča brata Janeza, v Logatcu enega brata Franca in sestro Marijo Podjaveršek, o-moženo v Celju. V Ameriki
tepuŠča moža Jakoba, enega si-sta bo/'Nova Doba," izhajal bojna Jakob, mL, ki je pomožni
blagajnik First National banke y Chisholmu in tri omoiene hčere, Mrs. Mary, Homovec, Wakefield, Mich., Mrs. Frances Lopp, Gilbert, Minn., Mrs. Gertrude Kunover v Presido, Tex., ter brata Matija Pogorele. Pogreb se je vršil dne 14.
za $3 dnevne bolniške podfrora. septembra iz slovenske cerkve
Iv. Joiefa v Chisholm, Minn. na Calvary pokopališče ob obilni vdeleibi občinstva.
Naj v miru počiva! Iskreno sožalje prizadetim.
111. (zopet izvoljen); II. nadzornik, Frank Škrabec, Denver, Colo. (zopet izvoljen); III. nadzornik, Josip A. Mertelj, Ely, Minn.; predsednik porotnega odbora, Anton Kochevar, Pueblo, Colo.; II. porotni odbornik, Leonard Slabodnik, Ely, Minn. (sopet izvoljen; III. porotni odbornik, Louis Rudman, Indianapolis, Ind.; IV. porotni odbor-flik, Josip Plautz, Calumet, Mich.; V. porotni odbornik, Porenta, Black Dia-Wash. (zopet izvoljen).
—	V državi Ohio so se prvi dan letošnje, lovske sezone (13. sept) pripetile štiri nesreče. Lov jo otvorjen na veverice.
V nekem gozdu biizu Frank-forta je bil vsled neprevidnosti lovcev ustreljen 16 letni Wm. Baker ko je trgal v nekem gr-mičju grozdje. V Flushingu je bil na lovu v vrat obstreljen 54 letni trgovec John Holzworth iz Alliance; v Zancsville sta se tudi na lovu ponesrečila dva lovca Pearl Baldwin in Wm. Dickson.
—	Žrtev poklica je postal dne 15. t. m. v Syracuse, N. Y. eden
! izmed najboljših ameriških dirkačev z avtomobilom Jim-mie Murphy iz Vernon, Calif. ! Povodom državne razstave v j Syracuse je na tekmovalni dir-j ki vozil 80 milj na uro; pri tem je zavozil njegov stroj na nekem ovinku v leseni plot kjer se je Murphy ubil. Navedenec je dobil 1. 1921 v mednarodni avtomobilski dirki v Parizu prvo nagrado.
v.— V Sofiji na Bolgarikem so dne 15. t m. p ris tat. i revoluci-jonarjev ustrelili Todor Aleksandrova, glavnega vodjo ma-čedbnikih upornikov.
—	V prilog kampanje demokratske stranke se bo podal newyorški governer Al. Smith na potovanje po iztočnih državah in proti osrednjem zapadu. Govoril bo: dne 7. okt. v Bostonu, 8. v Providence, 9. v New Haven, 13. v Baltimore, 14. v Wilmington, 15. v Jereey City, 16. v Pittsburgh, 17. v Cleveland, 18. v Chicagu.
-— V Youngstown, O., je prišla te dni na tamošnjo policijsko postajo že priletna Mrs. Hattie Woodhauser. Pri sebi je imela gotovine za $11,311., ter je prosila policijo, da naj ji pomaga kupiti kako samotno hišo kjer bo lahko na varnem živela, dokler ne mine svetovna vojna. Oblasti so zmešano ženo poslale v umobolnico.
—	V New Brunswick, N. J. so dne 16. t m. našli na nekem samotnem prostoru 15 letno farmarjevo hčer Elizabeth Johnson, umorjeno, katero so pogrešali že zadnjih 5. tednov. Nesrečna deklica je bila ustreljena v glavo in zelo razmesarjena z nožem. Umora je osumljen nek bivši hlapec, ki je nedavno služil na Johnsonovi farmi.
—	Povodom IG. mednarodnega Esperanto kongresa na Dunaju je bila prvič vprizorjena neka gledališka igra v mednarodnem Esperanto jeziku. Tega kongresa so se udeležili delegatje iz 42 svetovnih držav.
, — Na Dunaju je izvršila samomor sloveča kimo igralka Eva May, stara 23 let-
—	Veleposestnik Corey J. Spencer iz Jackson, Mich. je daroval veteranom svetovne vojne švojo 472 akrov obsega-jočo farmo v Eaton, Mich. z vsemi poslopji vred. Farma jc vredna $100.000.
—	V Dallaa, Tex. je 11. t. m. ustrelil Wm. Crawford svojega prijatelja P. M. O. Day-a, odvetnika, ko je slednji stopil v svoj urad. Napadel gs je z veliko puško in mu odstrelil skoro polovico obraza.

NAZNANILO.	S. K. Jednote, njegova certifi-
Cenjenim članom in člani- f kat številka je 26. Takoj pri cam društva sv. Štefana, št. 1, ustanovitvi društva sv. Štefana K. S. K. Jednote naznanjam, je bil izvoljen finančnim taj-aa se je na minuli redni meseč- nikom, kateri posel je zvesto in ni seji sklenilo, da se naše dru- vestno izvrševal za dobo 18 let štvo vdeleži vinske trgatve, ka- Bil je vedno jako navdušen tero priredi društvo sv. Jurija, član za K. S. K. Jednoto. Ko-reda katoliških Borštnarjev, 28. der je šel v družbo sobratov, je septembra v šolski dvorani sv. z veseljem pripovedoval o do-Štefana.	življajih ' pri ustanovitvi dru-
Ker se članstvo društva sv. štva sv. Štefana in K. S. K. Jurija vselej odzove našemu1 Jednote. kakoršnemkoli vabilu priredit- Dne 6. septembra je imel na ve našega društva, zato je naša obisku več sorodnikov, kjer so dolžnost, da se tudi mi polno- se veselo razgovarjali, še isti številno vdeležimo imenovane večer, čez par ur ga je zadela prireditve. •	srčna kap. Pogreb se je vršil
Z bratskim pozdravom,	dne 10. septembrih Iz ceritve sv.
Louis Zeleznikar, tajnik. Štefana.
--Pokojni Joseph Zaje zapušča
Iz ureda tajnika društva sv. j žalujočo sopro, dva sina in dve Mihalja, 163, Pittsburgh, Pa. hčeri, katerim izrekamo naše Tem putom naznanjam, da se sožalje, pokojnemu pa želimo
je vršila ptošla sjednica 14. septembra. Zato opomenjam sve člane i članice, koji nisu bili moguči doci na sjednicu i i svoje asesmente podplatiti, da bi iste donesli k meni na dom; bora ubiral vplatu do 20. svaki mjesec. To služi samo za one člane, ki su na potni listi, \ za one, kojim nije moguče doči na sjednicu.
Dalje bračo i sestre, otci i majke, koji imate decu, požu-rite se, da je vpišite v naše re-dove čimprije i dok je prosta pristupnina do konca godine 1924. Vpisevati ču decu u društvo svako vrijeme i dobo, kap da mi se koji prijavi. Nemoj-te odslanjati, da je časa u društvo zači; za to nije nikdar pre-rano jer nesreča se svaki čas najdje. Uzmimo primer 31. avgusta o. g, što se je dogodilo na pikniku crkve sv. Nikole v Millvale, Pa., da ji je bile mrtvi i ranjeni, i danas ji ima naši članov bolni i po špitalu i ji bude i na kazni ostalo još ki su u društvi. Blago njima ipak bu pomoč makar mala, a sigurna; a oni koji nisu u društvu a potučeni su, njmi je sada kasno pristupiti.
Zato opominjam još jedanj put i nudim lijepu priljiku, da bi pristupili v naše društvo sv. Mihalja ili se vpisali v naše re-
večno veselje nad zvezdami. Louis Zeleznikar, tajnik.
Kansas City, Kan. — Cenjeni gosp. urednik: V prvi vrsti se Vam zahvalim za sprejetje dopisa. Ker pa prvega še nisem imel točnega poročila od vseh dohodkov našega cerkvenega banketa, zato Vas prosim, da isto sedaj priobčite. ,
Banket naše fare sv. Družina je prav izvrstno izpadel, kar je ponos nam vsem faranom, ker kaj takega si nismo pričakovali.
čistega dobička je prišlo za stari dolg cerkve $3,800.00, tako da je bil ve3 dolg plačan in jc še ostalo v gotovini čez $2,100.00 za novo cerkev. Td je res lep napredek. Da je to vre tako izvrstno izpadlo, gre osobita.hvaIa vsem našim vrlim društvom, da se toliko prispevka.' Tukaj navedem vsa naša cenjena društva, ki so pripomogla do tako lepega vspe-ha.
Kranjsko SloVegsko Podporno Društvo "Triglav" $515.00. Društvo Sv. Petra in Pavla št'. 38. KSKJ. 1412.00. Društvo sv. Veronike štev. 115. KSKJ. za sUri dolg $200.00. Ravno isto društvo je dalo za novo cerkev $206.00, torej je skupaj darovala $406.00. Društvo Vitezi sv
dove. A, vi bračo i sestre, čla- jurijiHžtev. 49. JSKJ. $25.00.
ni i članice vas prosim, da do-peljajte svaki po enega ili dva člana i članice v društvo naši materi K. S. K. Jednoti i još najbolje onemu, koji u naše rodove stopi i njegovim dedičem, kada bi složno delali svi na društ venom polju, bi još ove godine lahko stigli do 600 člana i članice u oba oddelka. Do d%-nas nas ima 531!
Stoga vam preporučam samo . J ■■ složno prisukajmo rokave, pak narod v Ame"kl
Društvo Prečistega Spočetja Marije Device štev. 160. K. S. K. J. $10.00.
Tako dragi mi rojaki in rojakinje, tukaj Vam je dokaz, kako plemenita so dela naših vrlih slovenskih katoliških dru-štcvvkatera so bila vselej v vsaki slovenski nafeelbini aače-tek r.aših farnih cerkev šol in drugega napredka za slovenski Zatoraj je
na delo, još ove 3 mijese! Kon- za Poročati vsakemu Slo-
y ( vencu in Slovenki, da pristopi 'Glasilu" svakega člana ili čla- k tem P"koristnim društvom,
cem 1924 ja ču priobčiti
nisu, koji je koliko članov pri- skrbe plesni in duševni dobil ovega leta za društvo, kar ibI^0r8V0-'lh č^nov' kjerste če mu biti v ponos i čast. Sa bratskim pozdravom,
Matt Brozenič, tajnik.
varni z zavarovalnino in če po trka na duri bela žena smrt, ste lahko brez skrbi, kajti ona Vas nc bo dobila nepripravlje-6. sep- i:ie' ker na®a dična društva stro-sobrat I g0 PaW°» da naši člani verske dolžnosti točno izpolnjujejo. Rojaki, ki še niste pri društvu, pristopite k nam, da se ne bo zgodilo kakor se je že večkrat, da je kateri rojakov umrl, ki ni bil pri nobenem društvu in je bilo treba pobirati miloščino, da so ga dostojno pokopali in to samo radi njegove zanikr-nosti. Kaj pa za uboge vdove 1888 ustanovili društvo sv. in otroke, ki so ostali brez vsa-Martina in ga priklopili k Ce- ,:e Pomoči. Zatorej naša dojki Katoliški Jednoti. Ko se je fcra katoliška društva Va* kli-sprožilo misel za ustanovitev čejo pridružite se tudi Vi z na-K. S. K. Jednote, je bil tudi po- jmi naše matere slovenske kato-kojni Joseph Zaje med prvimi, Itfke jednote Vaa z veseljem in je dosegel, da se je iz dru- pričakujejo iu zagotavljajo, štva sv. . Martina, Češke Kato- da so že marsikatero solzo iz-
Chicago. IB. — Dne tembra je umrl naš Joseph Zajec, soustanovitelj društva sv. Štefana, št. 1, K. S. K. Jednpte.
Pokojni Joseph Zaje se je rodil dne 25. novembra, 1868 v Črnomlju na Dolenjskem. V Ameriko je prišel kot 18 letni mladenič ter se nastanil tu v Chicagu, III., na Central in 19. ulici, kjer so dne 8. decembra,
liške Jednote ustanovilo dru-
8 Pokojni Joseph Zaje jc bil tudi delegat pri ustanivtvi K.
brisale in jih še vsaki dan vdo-, vam in sirotam brišejo. Zatorej čas je kratek, že se oblači na obzorju našega mučnega
življenja, naj ne bo nihče prepozen, pristopite k frekoristnemu slov. kat. dr.
Dragi rojaki li vidite napredek, ki smo ga dosegli v naši mali naselbini v Kansas C\ty, Kans., kjer je komaj nad 100 slovenskih družin. V fari sv. Družine smo si postavili krafhi spomenik na čast Bogu in ?v. Družini, tako da je lahko ponosen vsak Slovenec in Slovenka v temu mestu tudi pred drugimi narodnostmi. In zakaj pa tudi ne. Glejte v teku 15. letih smo si postavili lično cerkvico in krasno šolo, katero obiskuje nad 100 nežnih otrok, kjer se poleg angleškega uče tudi našega lepega slovenskega jezika s katerim se jim veepi lep dar ljubezni in spoštovanja do svojega naroda. PoduČujejo se v sveti veri, kar je tudi največja potreba za njih mlado življenje. S časom bodO tudi oni steber naše cerkve. Srce človeku poskoči, ko vidi nežne otroke, ki se tako lepo vedejo v cerkvi, kar gre vsa čast časti-tim sestram učiteljicam, katere so se odpdvedale posvetnim častem in veselju, samo, da zamorejo s tem bolj služiti Bogu samemu. Dolžnošt starišev je, da podučijo svoje otroke, kako morajo spoštovati in ljubiti č. s. učiteljice, želeti bi bilo, da bi vsi slovenski stariši, kjer je le prilika pošiljati svoje otroke v katoliške šole.
Tukaj imate krasno župnišče, cerkveno dvorano in poleg tega imate kupljeno novo zemljišče za novo cerkev, ki je res v najlepšem kraju, da boste tako rekoč v sredigi mesta in to je vse skupaj vredno okrog $100.000, kar je vse plačano, tako da je popolnoma brefe dolga, poleg tega pa žfc cez $2,100 v cerkveni , blagajni. Lahko ste ponosni in se postavite pred celo javnostjo v^A.meriki. In to doseči je bilo mogoče le s tem, da ste bili v slogi in se je tukaj izkazal pre^govp^, da sloga	in neslog^ tlačil
Zatoraj ne pozabite tudf tega pregovora ki pravi: "Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača." Ako bomo za naprej tako složni nam bo mogoče priti do nove cerkve, posamezniku to ni mogoče. Kakor se, sliši bomo začeli prihodnjo spomlad že zidati. Vsa čast gre za napredek v naši fari, našemu č. g. župniku John Peršetu. On jc v resnici veliko storil za napredek iste, in v zahvalo sc mu od nekaterih sovražnikov meče polena pod noge.
Ker se vsak narod rad drži bolj skupaj, tako tudi mi Slovenci, zato je priporočljivo, da bi si vsak Slovenec, ki namerava kupiti svoje zemljišče, kupil isto v bližini naše farne cerkve. Bilo bi to v splošno korist, tako Jji imeli otroci priložnost obiskati katoliško šolo, drugače se pa vse porazgubi med tujim narodom in zanemarja svoje verske dolžnosti. Rojaki premislite to in vpošte-vajte, kupujte zemljišča v bližini farne cerkve ih šole.
Opomba:
V prvem dopisu o našem cerkvenem banketu je bilo pomotoma izpuščeno, kar se danes poplavlja, da je imel govor za dr. Vitezi sv. Jurija štev. 49, JSKJ naš ugledni faran Karol Smrekar.
S pozdravom .
Matt. Papkh, poročevalec.
Calumet, Mich. — V ^edeljo, dne 7. avgusta smo imeli katoličani shod, ali sijajno manifestacijo vseh tukajšnjih društev sv. Imena (Holy Name Society). Društva so se zbrala in korakala skozi mesto v našo slovensko cerkev sv. Jožefa, kjer se je vršila slovesna služba božja.
O tej veliki slavnosti je poročal lokalni list "The Daily Mining Gazette" sledeče:
"Nad 1200 mož in fantov, članov društva sv. Imena je v nedeljo v procesiji korakalo v cerkev sv. Jožefa, kjer se je ob
• *
10:30 vršila slovesna peta sv. niaša. Parada je šla z Faber-jevo godbo na čelu iz avditorija cerkve Presvetega Srca Jezusovega do Red Jacket, kjer so se uyr|tila društva cerkve sv. Ane, Matere Božje in sv. Jožefa.
Peto av. mašo je daroval Rev. L. F. Klopčič ob asistenci Rev. Fr. Greco, Rev. Pr. Ghema, Rev. D. Leary, Rev. Jul. Henze, Rev. Fr. Kowalski in Rev. J. A. Paqueta.
Slavnostno pridigo je imel Rev. Paquet, naglasujoč obveznosti in pomen društva sv. Imena. To lepo društvo se je v Ameriki pričelo še le pred nekaj leti, a danes šteje že nad en milijon članov. Ob sklepu cerkvenih obredov se je vršil blagoslov z Najsvetejšim.
Tako velike katoliške cerkvene slavnosti še ne pomnimo v tem mestu; ista se bo vsako leto ponavljala. ' J. R. S. -o
Iz Clevelanda v Forest City, Pa., Brooklyn, N. Y. in nazaj.
Potopisne črtice avtomobilske vožnje. (Piše urednik)
V	državi Ohio je registriranih nekaj nad en milijon avtomobilov raznih tvorniških izdelkov. Mislim, da pretežno večino med temi tvorijo Fordove "Lize." Vsa čast jim, saj jih vidim sleherni dan nepregledne vrste na našem slav-noznanem St. Clairju.
Med vsemi označenimi številkami avtomobilov mi bo ostala za vedno v spominu št. 806,676 Hanley Knight Sedan avtomobila, last našega Jednotinega predsednika. Ko smo se dne 23. avgusta t. T.'za trdne odločili odpotovati na zaključni letošnji katoliški shod v Forest City, Pa., in na tamošnjo Jednotino 30 letnico, je dal brat Grdina osnažiti, namazati "na-pumpati" in opremiti št. 806,-676 avtomobil Vegovi veliki garaži, koji ' avtomobil je do istega dne ptetefrflf že nekaj nad 22,000 milj. Za to potovanje je bila določena sledeča družba: brat predsednik Anton Grdina, brat glavni tajnik Josip Zalar, brat pravni odbornik Ivan Murn, tedaj se baš mudeč v Clevelandu, moja malenkost in Mr.*"Frank Grdina, študent medicine, sin brata predsednika. Njega smo določili za pomožnega šoferja.
2e več let nisem vstal ob 3:30 uri zjutraj, kakor označeni dan, ker je bil odhod napovedan točno ob 4:30«uri. Cleveland-ske ulice so bile še temne, ko smo jo.skupa odrinili ob določeni uri z iztočne 120. ceste proti južni strani.
Vodilno kolo, oziroma avtomobil iz mesta je vodil Mr. Frank, jaz sem sedel zadej, v sredi na tronu, . drugi potniki so se pa razvrstili poleg mene, na razne sedeže. Precej dobro razpoložena družba je imela ztlnaj mesta važno sejo s tem, da se je potnike povzdignilo v ministrske■ fortfelje. Brat G. je bil imenovan ministrskim predsednikom, brat Z. ministrskim tajnikom, brat M. ministrom pravil, moja malenkost ministrom prosvete in zapisnikarjem in Frank G. ministrom prometa (šofer).
Ker je bila naša posebna ministrska kara (avtomobil) spočita in dobro namazana, smo jo po gladki cesti drvili po 45 do 50 milj brzine na uro. Ob 5:30 uri smo dospeli že v Chagrin Falls, O., kjer nas je neki vojak ustavil, če imamo kaj črvi ve koruze s seboj. Kaj nam je bila mar taka koruza? Naš cilj je bil Forest City, Pa.! Ob 7. uri smo jo srečno primaha-li v Bedford, O., kjer smo se ustavili pri bratu Strausu, krojaškemu mojstru, ki je ravnokar vstal. Ob 7:30 smo prevozili mejo države phio in dospeli na tla slavnoznane Pennsylva-nije.
V	Sharon, Pa., smo se p^jali mimo neke zapuščene pivovarne. Tedaj je minister pravil,
Janez iz Podturna globoko vz-dihnil: "Škoda, da je ta pivovarna falirala. Kako bi se nam sedaj prilegel kozarec ječme-novca!" Kaj hočemo? Postava je postava. Tudi to pivovarno ima nesrečni Volstead na vesti! Peljali smo se torej dalje brez zažejjenega okrepčila.
Kmalu zatem je provijantni minister razdelil navzočemu štabu smodke, pipe, žveplenke in začelo se je splošno kadenje. Samo ministrski predsednik je to ponudbo odklonil, ker ne kadi; pač je namesto tega povžil tri sveže hruške za drugi zajtrk. Blizu Sharon, Pa., smo opazili prvo čredo lepih hol štanjskih krav na paši. Minister pravil se je pri tem pogledu izrazil, da celo v Podturnu pri Novem mestu nimajo tako lepih.
/Ob 8:30 smo dospeli v naselbino Mercer, Pa., ali v našo pristno , ameriško , slovensko Ribnico. Pred neko hišo ondi je na plotu visela vsa ribniška suha roba: pleteni koši, čajne, košare itd., samo ribniških rajt skled in žlic je manjkalo.
Ob 8:45 sta naredila zapisnikar in minister pravil prvi požirek posebnih želodčnih kapljic, pri koji priliki bi bila kmalu nastala resignacija celega ministrstva zaradi izgubljenega zamaška.
Ob 9. uri smo jo privozili na neko slabo sttansko pot (de-tour) 12 milj v daljavi. Ce vodi pot v peklensko brezdno tako nevarno in tako nizdol, je še dobro. Marsikdo izmed nas je že obudil kes, v nadi, da gremo naravnost v pekel. Kako so nas mikale lepo dišeče borov niče ob poti v gozdu, pa ni bilo prilike, da bi avtomobil ustavi-li.
Ob 9:30 je sledila prva pre-memba sedežev in šoferja. Tedaj smo tudi naše ročne kovče-ke pritrdili zunaj na avtomobil blizu koles in jih temu primerno z zelenjem okrasili.
Ob 10. uri smo dpepfli , Franklin, Pa. Eden izmed naših okupantovje na neki strehi sredi mesta zagledal kopalno banjo. Povsem nova moda: kopanja — na strehi! Ce pada dež v banjo, se pri tem lahko prihrani napeljano vodo v hiši Samo ljudje se morejo tam na strehi le po noči kopati!
Ob tričetrt na 11. dopoldne smo jo privozili v Oil City, Pa., ležeče v prijazni dolini, po ka-kateri se vije neka reka. Oil City je nedvomno središče produkcije surovega premogovnega olja v državi Pennsylvanija. Na obeh bregovih reke, ob cesti, sredi mesta in po hribih se nahaja no stotine in stotine sc-salk (pump), ki vlečejo iz zemlje neko črnkasto mastno rudninsko olje v posebne kadi (tanks). Za izsesavanje (pridobivanji) olja iz zemlje, se ne rabi ne električne moči in ne parne, ampak na poseben mehaničen našin, da sesalko dviga na dolgi lici pritrjen protiutež (kamenje). Teh čebrov in se-salk smo koncem mesta našteli nad tisoč. To surovo olje Čistijo in kuhajo v posebnih tovarnah in je razpošiljajo cele vlake širom držav.
Naš tovariš, brat, predsednik pri prihodu v Oil City ni mogel umeti, čemu so narejene te* gibajoče se priprave. Sprva je mislil, da je v tem kraju dosti jazbecev in da so postavili za jazbece te pasti; migajo, kot bi osel kimal. Naravno da v Oil City ni tako prijeten in svež zrak kot na / našem St. Clairju. Smrdi namreč kakor v peklu, toda ondotni ljudje so vsemu privajeni in zdravi, samo pitna voda je baje zelo slaba, ker diši po olju.
Ob 11. uri je sv. Peter za nekaj minut odpri nebeške za-tvornice dežja, ki je {povzročil veliko zmedo in paniko med nami v avtomobilu. Smilili so se nam namreč naši nepokriti ročni kovčeki na levi strani avtomobila in zadej, ker so bili naenkrat vsi premočeni. Na predlog ministrskega tajnika smo


"Tiftalav"
vraizoat krasno icrO v petih dcjanjih lUlttttffllltlllVtltllllllltflllllllltlllllllllllMtllllllllltlttlVIltlllHCaUiltllllUlIllIllltl^
3
MATERIN
^ISUlUMIIIIIIIHi
V Slovenskem Narodnem Domu
St. Clair Avenue ' jn E. 64th St.
mokro prtljago spravili v notranjščino avtomobila; jaz sem imel častno nalogo svoj kovček celo pestovati, toda to neprijetno delo je trajalo samo četrt ure, ko je ponehala deževna ploha.
Vedno prebrisani in šaljivi minister pravil < Janez iz Podturna) a je zatem prevzel Častno delo, da je vse tri kovčeke po-lpžil na svoja stara mesta. Pri tem je pa za svoj kovček določil prostor ob strani avtomobila, mojega je pa privezal zadej k velikemu gumijastem obroču poleg številke avtomobila. Svoje delo je pa izvršil bolj slabo, kar je povzročilo neljube posledice. '	,
Ker se je zatem pričel oglašati že pajek v naših želodcih, je nekdo izmed nas predlagal, da hi malo "polunčali." Predlog je bil žal odklonjen z opombo, da bomo imeli južino v mestu Dubois, Pa. Namesto prigrizka so prišle na dnevni red neke vrste grozdne kapljice.
Hipna prememba zraka in vročine je zatem skoro vse oku-pante nekako gftnamila, da smo malo zadremali v avtomobilu. Najbolj je dreto vlekel ali smrčal minister pravil; a smo ga kmalu zbudili s posebno brizgalko za zrak za kolesa; revež je bil ves pikast in Črn po obrazu kakor kak Črni murn.
Ob 11:30 smo dospeli na krasno cesto z divnim razgledom po oni dolini kakor v starem kraju. To je nas navdušilo, da smo enoglasno zapeli ono znano narodno "Stoji, stoji Ljubljanca!" Menda se je. v onih hribih tedaj prvič čula kaka slovenska pesem? ^
Kmalu zatem se nam je pripetila prva nesreča. Nad vse skrbni šofer Frank je vprašal, če je ie moj kovček zadej? Pogledamo skozi okno — pa ga ni bilo, ampak se je^kakih S čevljev po tleh vlekel, privezan za debe)o vrv. Kakor bi trenil, ae je zatem avtomobil ustavil. Vsi smo se podali mi lice nesreče in vzel se je protokol ogledovalne komisije vseh ministrov. Skoro tretjina pokrova mojega kovčeka je bila že zdrgnjena in raztrgana, ker ae je več milj vlekel po tleh. Drugega se ni pokvarilo, ali* kaj izgubilo, kakor samo trije beli ovratniki so bili blatni. Škodo bo moral povrniti minister pravil, ker je moj kovček slabo v ozadje av*
tomobila privezal.
Ker se je v avtomobilu kadilo tobak kakor v kaki turški kavarni, nam je naenkrat uži-galic zmanjkalo. To nevarnost je hotel odstraniti ministrski tajnik s tem, da je ravno opoldne stopil v Clairion, Pa., v neko prodajalno po škatljo žve-pfank. i Zkpm trgovec .i na. je pa izročil že vse obžgane žveplenke, ki so smrdele kakor dihur, ali je imel pri njih kak maček nekaj opravka.
0b 1:20 pop. srao» dospeli v Reynoldston, ob 1:50 pa v Dubois, torej še 10 minut pred napovedanim časom za kosilo. V bližini Duboisa se prostirajo krasne farme in njive s samim zeljefn kakor na ljubljanskem Posavju. Srečni ljudje ondi, ker imajo lahko vedno dosti kislega zelja na razpolago; pri nas ga moramo pa za pondeljke drago plačevati!
Obedovali smo v Duboisu v nekem grškem restavrantu; toda kislega zelja niso imeli na razpolago in ne svinjskih rebrc. Naš Janez izpod Turna je bil tako lačen, da je naročil kar dvojno porcijo. Najbolj mu je diial neke vrste "pudding," ka-koršnega še v svojem življenju ni nikdar okusil; imena onega okusnega "puddinga' 'gotovo še danes ne zna!
(Konec prihodnjič)
VAŽNO l	VAŽNO I
Naznanjam Vsem onim, ki se letos zanimajo za grozdje, in ki mislijo kaj naprošati, da naj se pri meni zglasi jo. Zdaj je nastopil čas prešanja. Pri meni že teče mošt is lepega kalifornijskega grozdja.
JERNEJ KNAUS, 1052 ft. 62nd St.
CLEVELAND, O.
OHIO THEATER Eaclid Aye. Cleveland, O.
V Ohio gledališču so pričeli telfoči teden kazati senzačno kino sliko "Deset zapovedi" (The Ten Commandments), koje so v New Vorjku predstavljali neprestano 10 mesecev. V Clevelandu se letošnjo sezono ne bo te slike nikjer drugje videlo. Predstave se prično popoldne fn zvečer. V kinu nastopajo najboljši filmski igralci.
"Deset zapovedi" igra je povzeto iz starih egipčanskih časov. Tako lepih aiii ie niste videli v tem martu!
prekmurje.
Predgovor.
Te črtice o Prekmurju so snetek različnih predavanj in nagovorov, ki sem jih imel v Prekmurju z namenom, da se ohrani in okrepi pri prekmurskih Slovencih narodna zavest in zavest skupnosti z drugimi Slovenci in Jugoslovani vobče. Zato omenjam nekatere reči, ki so drugim Slovencem vobče znane, n. pr. črtice o knrantan-skih Slovencih. Prekmurci niso imeli narodnih šol, ampak samo madžarske, niso imeli izobraževalnih društev, sploh ni-kakih narodnih zbirališč. Nihče jim torej ni mogel in tudi ni smel kaj takega povedati. Celo vsak naročnik knjig družbe sv. Mohorja je bil politično sumljiv, tako da je že težko bilo dobiti poverjenika za to družbo; kajti poverjenik je bil pravi narodni mučenik. Narodno delo med prekmurskimi Slovenci je bilo silno otežkoče-no, skoro da onemogočeno. Ze klic "Živio!" se je preganjal kot veleizdaja.
Madžari so zabranjevali vsak stik prekmurskih Slovencev z drugimi Slovenci in so godili misel, da so prekmurski Slovenci v narodnem^ziru nekaj popolnoma posebnega, sli-čni sicer Slovencem, a ne isti narod z istim jezikom, ampak z nekim posebnim starim "Vendskim" jezikom. Pri madžarskem ljudskem štetju 1. 1890. so še bili šteti Slovenci v svoji rubriki z napisom Slovenci ali Vendi. Leta 1910 so jih dejali v rubriko "Druge narodnosti", v kateri so šteti tudi cigane. Tako so hoteli zbrisati sled Slovencev.
To miselnost posebne prekmurske "narodnosti" je zastopala celo ogrska delegacija na mirovni konferenci v Parizu 1. 1919. Njen izvedenec za Prekmurje, srednješolski profesor Aleksander Mikola v Budimpešti, rojak iz Puconc v Prekmurju, je povdarjal t« misel, da bi dokazal, da Prekmurje etngorafski ne spada k Jugoslaviji. Profesor Mikola izdaja sedaj iredentistični list "Domovino" v prekmurščini z madžarskim pravopisom, ki se prodaja zlasti v Monoštru (Sv.
cela vrsta malih državic. Tako nahajamo v.8. in 9. stol. pri alpskih Slovenih slovensko kneževino Karantanijo, v nižave rimske Panonije sta kneževala slovenska kneza Pribina in Kocelj, v Posavju in Primorju najdemo države, ki so se imenovale hrvatske, in južno od njih druge, ki so jih nazivali srbske. Najjužnejši del Slo-venov so podjarmili mongolski Bolgari, ki so pa prevzeli s'o-venski jezik podjarmljenih Slovenov, ter tako ustanovili zopet novo slovensko kraljestvo, ki se je zvalo bolgarsko.
Bolgarska, srbska in hrvatska državna tvorba je ohranila kljub vsem sovražnim navalom svojo državnost, četudi včasi samo po imenu. Sloveni v Karantaniji in Panoniji pa so zgcdaj izgnbili svojo politično samostojnost.
2. Karantenski Slov enci.
V začetku 8. stoletja je bila v Karantaniji s središčem v današnji Koroški slovenska samostojna vojvodina. H Karantaniji ie spadal svojčas tudi srednji in severni del štajerske. Med letom 743. in 748. je prosil slovenski karantanski knez Borut nemške Bavarce, da bi mu pomagali odbiti Obre ali Avare, ki so hoteli zasužnjiti Slovence. Bavarci so mif pomagali; zato pa je postal od njih odvisen in je moral z Bavarci vred priznati nadoblast frankovskih kraljev. V poroštvo svoje zvestobe je dal Borut svojega sina Gorazda 1n nečaka Hotimira kot talca na bavarski dvor.
Gorazd in Hotimir sta se na Bavarskem seznanila s krščansko vero ter postala navdušena kristjana. Po očetovi smrti, okoli 1. 750., je vladal v Karantaniji vojvoda Gorazd prvi krščanski slovenski knez, ki je pri svojem triletnem vladanju, kakor njegov naslednik Hott-mir, uvajal krščansko vero med karantanskimi Slovenci. Krščanski misijonarji so prihajali zlasti iz Solnograda, kjer je bil sedež nadškofije tudi za Karantanijo. Južno-slovenski kraji pa so dobivali svoje krščanske blagovestnike od oglejskih patriarhov.
S svojo odvisnostjo od Bavarske so prišli karantenski
Gothardu) in v Radgoni. Tudi Slovenci 1. 788. naravnost pod v Ameriki izhaja, odkar je frankovsko oblast Karla Veli-Prekmurje jugoslovansko, enak kega, ki je tega leta pridružil
list "Slobodna reč" v madžarskem duhu za tamkajšnje prekmurske rojake. Dočim so tedaj prej hoteli Madžari prekmurske Slovence enako utajiti ali vsaj skriti med "druge" narodnosti, in jim niso izdajali niti enega lista in ne dali niti ene šole, jim izdajajo sedaj kar več glasil v prekmurščini! V Ljubljani dne 4. junija 1921.
M. S.
1. Jugoslovani ali Sloveni.
Današnji Jugoslovani: Bolgari, Srbi, Hrvati in Slovenci so bili še v 6. stoletju po Kr. en narod z imenom "Sloveni". Naselili so se ob Donavi in si osvojili Balkan do Jadranskega morja. Ko so odšli Lango-bardi v Italijo, so se od 1. 568. dalje začeli Slovenci naseljevati po današnji domovini Slovencev. Zasedli pa so veliko več sveta, kakor ga imajo danes. Zavzeli so porečje Skve, Drave, Mure in Rabe. Bili so tedaj v naši Kranjski, Istri, Goriški, Benečiji do laljamenta, pa celi Koroški, v delu Tirolske nekako do Toplaškega polja, v delu Solnograške, po celi Štajerski, v delih Gornje in Nižje Avstrije ter na zapadnjem Ogrskem proti vzhodu in severu do Donave, kjer so prišli skupaj s čehoslovaki.
Vsi ti Sloveni med črnim, Egejskim in Jadranskim morjem ter v alpskih deželah in na zapadnem Ogrskem so bili narodnostna celota, ki je govorila več ali manj isti jezik. Toda do tvorbe kake skupne države ni prišlo. Namesto skupne politične enote se je razvila
Bavarsko svoji državi. Pod nadzorstvom frankovskih kraljevih namestnikov pa so vladali še naprej domači slovenski knezi kakor Inko, Pribislav, Semika, Stoj mir in Etgar.
Franki so raztegnili svojo oblast tudi črez druge Slovene, vzhodno in južno od Karanta-nije. L. 818. se je pritožil Lju-devit, ki je bil vojvoda na hrvatskem Posavju, pri frankov-skem kralju Ljudoviku Pobožnem zoper nečloveško postopanje kraljevskega namestnika, furlanskega mejnega grofa. Ker ni ničesar dosegel s pritožbo, se je uprl naslednjega leta ter pričel vojno zoper Franke. Za zaveznike je dobil velik del Slovencev in srbske Timočane. Tako so se 1.
819.	in 820. združili Slovenci, Hmati in Srbi prvikrat v skupno politično organizacijo. Uspeh te organizacije sicer ni dolgo trajal, pa zanimivo je, da se je to že takrat poskušalo, kar se je po 1100 letih izvršilo, namreč ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno državo 1. 1918. Upor se ni posrečil Slovenci so se morali že 1.
820.	zopet udati. Ljudevit se je držal še do 1. 822. Ko je bil zavratno umorjen, je bil upor strt.
Ta ponesrečen upor je imel zlasti za 81ovence slabe posledice. Franki so začeli mesto domačih knezov nastavljati nemške grofe. Karantenski Slovenci so zgubljali vedno bolj svojo politično samostojnost; med ljudstvom pa se je začelo ponemčevanje, tako da so se Slovenci izgubili v bolj odda-
ljenih, ne tako gosto naseljenih krajih, kjer so se vrinili Nemci.	/
Ostanek slovenske samostojnosti v Karantaniji je bilo ustoličenje karantenskih ali koroških vojvod po slovenskem kmetu na slavnem Gosposvet-skem polju pod Krnsko goro, severno od Celovca. Habsbur-žan Emest Železni je bil zadnji koroški vojvoda, ki se je dal 18. marca^l414 ustoličiti po staroslovenskem običaju.
3. Panonski Slovenci.
V	času, ko so karantanski Slovenci že izgubili svojo politično neodvisnost, so se politično osamosvojili panonski Slovenci, ki po prebivali na zapadnem Ogrskem in na štajerskem do Drave niže Maribora. Politično samostojnost jim je pridobil knez Pribina. Ta je naj prej gospodoval v Nitranski pokrajini nad današnjem Slovaškem. Moravski knez Moj mir ga je okoli 1. 836. napadel in izgnal iz. Nitre. Pribina je ubežal črez Dona\ o k Ratbodu, grofu Vahodno marke med Donavo in Dravo. Tu se je dal poučiti v krščanski veri t ar krstiti v cerkvi sv. Martina v kraju z imenom Traismauer na Nižjem Avstrijskem. Ker se je Pribina z Ratbodom kmalu spri, je odšel s svojim 3inom naprej k Bolgarom, potem pa k Ratimiru, ki je gospodoval med Savo in Dravo, nazadnje h grofu Savinjske marke, Sala-honu.
Okoli 1. 840/pa je dobil Pribina od frankovskega kralja Ludovika Nemškega v fevd velik del Panonije s središčem ob reki Zali, ki se izliva v Blatno jezero. To ozemlje je segalo na vzhodu do Donave, na seve-rozapadu nekako* do Rabe, na zapadu do Karantanije, na jugu pa do Drave nekako od Maribora do njenega izliva v Donavo.
V	tem času so bili torej združeni panonski Slovenci tokraj in onkraj Mure v eni državi. Nekateri cela, mislijo, da sta Pribina in njegov naslednik gospodarila tudi v panonski Hrvatski. Glavno mesto slovenske panonske države je bil pri-bitno grad ob Blatnem jezeru, ki se je imenovalo Blatograd, Moosburg, Szalavar. Pribina je veliko storil za razširjenje krščanstva. L/ 8501 mu je posvetil solnograški nadškof Luit-pram cerkev Matere božje, ki jo je dal sezidati v svojem glavnem mestu. Pri tej slavnosti je bilo 14 slovenskih in 17 nemških plemenitašev. V Blato-gradu je dal postaviti še drugo cerkev sv. Adrijana (V Prekmurju sta dve vasi, ki se imenujeta Adrijanci, oziroma ena Odranci, kar je isto ime^v drugi izgovorjavi,) in tretjo sv. Janeza Krstnika. Drugi kraji, kjer je dal sezidati cerkve, so tile: Zalaber ob Zali (Sala-piugin), Ptuj (ad Bettobiam), Pečuh (Ad quinque ecclesias), Kisek (Guns, ad Keisi). Mogoče je tudi, da je kraj, ki se v virih imenuje "ad Businiza" sedanja Pesnica na štajerskem, "Lindolveschiricum" pa Lendava v Prekmurju. (Po šema-tizmu sobotišče škofije, je bila županija v Sobotišču (Szom-bathely, Sabaria, Steinaman-ger) že 1. 840, torej v Pribino-vem času.
Po Pribinovi smrti (1. 861) je vladal njegov sin Kocelj. Tudi ta je veliko storil za razširjenje krščanstva in dal sezidati mnogo cerkva n. pr., kakor se misli, v TurnišČu, Sv. Nedelji, v Rogačovcih in v &elu v sedanjem Prekmurju. L. 864. in 866. je bil pri njem solnograški nadškof Adalvin, ki je posvetil več. cerkev, delil zakrament sv. birme ter poslal več potrebnih duhovnikov.
L. 867. sta potovala sv. Ciril in Metod z Moravije v Rim. Ko sta šla skoz panonsko vojvodi-no, ju je Kocelj sprejel z velikim veseljem ter se trudil, da bi ju pridobil za svojo deželo. L. 869. je poslal poslanec k pa-
pežu Hadrijanu s prošnjo, da bi mu poslal Metoda za škofa. S papeževim dovoljenjem je nato škof Metod z velikim uspehom deloval nekaj let med panonsKimi Slovenci. Uspeh je imel zlasti raditega, ker je pridigoval slovenski, čital sv. evangelij in opravljal sv. mašo v slovenskem jeziku. Prej v Panoniji delujoči nemški duhovniki so le za silo govorili slovenski in so se zdaj umaknili pred Metodom in njegovimi učenci. Jezik v katerega sta prestavljala sv. Ciril in Metod sv. pismo in v katerem sta opravljala daritev sv. maše, še imenuje s tehničnim izrazom starocerkvenorlovanski jezik. Slavni jezikoslovec Miklošič, panonski Slovenec, rojak U Ljutomera, je trdil, da je bil to jezik oanonskij Slovenov. Bolj občno pa je mnenje, da je bil to jezik macedonskih Slovenov okoli Soluna.' V3ekako je bil tak jezik, da so ga Panonci lahko razumeli, kakor je še dandanes macedonskosloven-sko narečje jako podobno pa-nonskoslovenskemu narečju. Važno pa je dejstvo, da so bili panonski Slovenci (prekmurski in štajerski) med Donavo, Rabo in Dravo deležni staroslo-venskega bogoslužja in staro-s. ovenske cerkvcne kulture.
Po Koceljevi smrti okrog 1. 874. pa je vsled nemškega vpliva izginilo slovensko bogoslužje in je bila uničena tudi politična samostojnost panonskih Slovencev. Mimogrede (n. pr. 1042. — 1052.) so še bili prekmurski in štajerski panonski Slovenci združeni pod enim vladarjem. Sicer pa sb prišli štajerski panonski Slovenci pod nemške oblastnike, ogrskim panonskim Slovencem so zagospodovali najprej Nemci, potem pa Madžari. Vendar se je ohranil med štajerskimi Slovenci (Prleki) čut skupnosti s prekmurskimi Slovenci, Zanimali so se za Prekmurce štajerski panonski Slovenci, med njimi zlasti Božidar Raič in Anton Trstenjak, ki sta dozdaj največ spisala o prekmurskih Slovencih. Temu čutu skupnosti je dal izraza tudi dr. Anton Korošec, panonski Slovenec od sv. Jurija pri Ljutomeru, ki je kot podpredsednik ministrskega sveta pisal izvedencu za Prekmurje 25. februarja 1919 iz Belgrada v Pariz: "Pišem, da Te pozdravim in zopet zaprosim, da nam rešiš našo Prlekijo tokraj in onkraj Mure, našo Veliko Prlekijo". (Od časa, ko je bil dr. Korošec bogoslovec v Mariboru, je društvo mariborskih bogoslov-cev "Slomšek" vzdrževalo stalni stike s prekmurskimi bogo-slovci. Na dr. Koroščevi pri-miciji so bili 3koraj vsi sedaj narodno delujoči prekmurski Župniki.	>
4. "Koridor" med Jugoslavijo in češkoslovaško.
Panonski Slovenci so imeli še svojo politično samostojnost, ko so bili Madžari še vedno ob izlivu Donave, šele 1. 890. ali 892. so prišli Madžari prvikrat na Ogrsko. Takrat jih je povabil vzhodnofrankov-ski vladar Arnulf na pomoč v bojih zoper češkoslovaške Mo-ravane. Madžari so prišli ter požigali in pustošili po Moravi in Panoniji L. 895. ali 896. pa so se stalno naselili v ogrski nižini ob Tisi in Donavi.
Odtod so se ščasoma potisnili kakor klin med čehoslovM-ke in panonske Slovence. Od nasprotne strani pa so se vrivali v to ozemlje Nemci, tako da so si Nemci in Madžari končno podali roke preko grobišč panonskih Slovencev. Madžari so slovenske prebivalce v Panoniji deloma pobili, deloma pregnali, deloma zasužnjili. Zato je izginjal slovenski ži-velj in slovenski jezik južno od Donave vedno bolj in bolj. Le med Rabo in Muro ter med prt-tokoma Mure, Kučnico ob štajerski meji, in Krko, severovzhodno od Dolnje Lendave, se
je ohranil slovenski jezik do današnjega dne. Tu so prekmurski Slovenci, ki so a panonskimi Slovenci štajerskega Murskega polja in Slovenskih goric (Prlekije) potomci slovenske Panonije.
Severno od Prekmurja, med Rabo pri Monoštru (Sv. Gothardu) in Donavo pa so se v 16. stoletja priselili ob Donavi Slovaki iz Nitre in Trenčina, južno od njih do Rabe pa zlasti Hrvati, Bošnjaki itd. k ostankom panonskih Slovencev. Razen nekaj Slovakov južno od Donave se ti Slovani (Jugpslovani) smatrajo za Hrvate. Pravi se jim tudi Beli Hrvati (Wasser-kraten). Ti Hrvati tvorijo narodnostne otoke med Nemci in Madžari, so si ohranili svoje posebne jugoslovanske šege in ravade ter so ponosni na svoj hrvatski jezik. (Johann von Csaplovics piše v svoji knjigi "Croaten und Wenden in Un-gern, Pressburg, 1828, str. 27: "Bcy alien dem sind die Kroa-ten auf ihre Sprache sehr eifer-suchtig; und heirathet auch ein Weib in ein hienzisches (deutsches) Haus, so laesst sie sich nicht herab, die Sprache d«s Hauses zu studieren; son-dern die ganze Farn^e muss ihr zu Liebe Croatisch lernen. Mehrere sind zwar auch der deutschen Sprache machtig, aber um alle$ in der Welt lie-ben žrS sich nicht den Religion-sunterricht in deutscher Sprache gefallen". To je bilo seveda pred sto leti. Vendar so še zdaj precej narodni, kakor pripovedujejo prekmurski duhovniki, ki so pri njih delovali.) Kljub temu, da znajo navadno vsi še nemški in madžarski, si ne dajo vzeti svojih hrvatskih pridig. Nekdaj so imeli ti novi naseljenci tudi duhovnike - glagoljaše s starosloven-skim bogoslužjem. Nemci in Madžari so jim zatrli glagolico. Hrvatske pridige pa so si ohranili do danes. Te pridige imajo ali rojeni Beli Hrvati ali prekjmurski Slovenci in Slovaki; pa tlidT madžarski duhovniki so se ponekod toliko naučili, da so jim pridigovali hrvatski. Slovstva imajo malo. Imajo svoje hrvatske molitvene knjige ter kak katekizem in Razlaganje katekizma", koledar od f. 1864. naprej, n. pr. "Kalendar sv. Familije" 1. 1905.
^E dobiva vaš otrok pravilno hrano, bo zrastel \✓ v močnega in zdravega. Eagle Mleko je bilo poglavitna hrana že 63 let ter je vzredilo na tisoče otrok v močne in zdrave moške in ženske.	*
Ce ne veste, kako uporabljati Eagle Mleko, nam pošljite ta oglas, in mi vam bomo poslali navodila glede hranjenja, Knjigo za otroke ter razna druga dragocena navodila zastonj.	2
THE BORDEN COMPANY
BORDEN BUILDING NEW YORK
PSI POŽRLI TRUPLO.
Pred kratkim so bili prebivalci mesteca čačke na Hrvatskem priče strašnega dogodka. Marija Žigič, rodom iz Like, je živela že delj časa v čačku s svojim štirinajstletnim sinom Dušanom, za katerega je skr bela na ta način, da je služila v neki kavarni. Ker je bilo njuno življenje vsled gmotnih razmer zelo težko, se je mata odloČila poslati sina k mizarju Mi-loševiču, da se nsuči mizarstva. 9. pr. m. je odšla skrbna mati na Moravo, da opere sinovo perilo, ker bi moral sin drugi dan nastopiti pri Mrloševiču službo. V bližini ni bilo žive duše in zato nihče ne ve, kako je Marija padla v vodo in utonila. Policijski pisar Živkovič je takoj prispel na kraj nesreče in sestavil protokol. Nato je odredil, naj utopljenko prepeljejo v oblastno bolnico, kjer bi se drugi dan izvršila obdukcija njenega trupla. Drugi dan pa je bila nedelja in zato so obdukcijo preložili na ponedeljek zvečer. Ob določenem času sta prispela v bolnico pisar Živkovič in mizar Miloševič. Koliko pa je bilo njuno začudenje, ko jfma je upravnik bolnice Radojevič sporočil, da je bila obdukcija že danes zjutraj. Pisarju se je zdel ta odgovor ^'sumljiv in zato je takoj obvestil svojega šefa. S tem naj bi bila zadava reešna, toda istega dne ob 10. zvečer se je vrnil sin pokojne Žigičeve k svojemu gospodarju ter mu ves razburjen povedal, da so prej-šno noč psi raztrgali in požrli
truplo njegove matere, čim je deček končal svojo strašno izpoved, sta hitela oba k pisarju Živkoviču, nato pa vsi trije k upravniku bolnice, kjer so zahtevali truplo, pač pa je priznal, da je bilo po krivdi čuvarja mrtvašnice prejšno noč raztrgano. Obljubil je, da hoče paznika kaznovati.
Pisar ni vedel, kaj mu je početi in zato je prosil predstoj-no oblast navodil. Obenem je takoj odredil, da trupla ne smejo pokopati, dokler ne dovolijo oblasti. Ze drugič se je zdelo, da je zadeva končana, toda naenkrat je prihitel od nekod sin ponesrečene matere, ki ga je ta dogodek tako pretresel, da ni vedel, kje se ga drži glava. Telo njegove matere so bolničarji naglo odnesli na pokopališče, kamor sta hitela tudi mizar Miloševoč in mladi Dušan, ker nista imela več časa obvestiti pisarja Živkoviča. Grob je bil nov in globlji, nego običajno, krsta, ki je bila dobro zabita z dolgimi žeblji, je ležala na sveži zemlji. Miloševič je poklical dve priči, da bi bili navzoči, ko odpre krsto. Ko je dvignil pokrov, so vsi prisotni v nepopisnem strahu odstopili. V krsti ni bilo trupla nego samo bel oglodan človeški okostnjak, na katerem je visel tu in tam še košček mišičevja. Oelo staremu grobarju, ki ne polna strahu, je padla lopata iz rok. V tem je prispel pisar Živkovič, in ko so ugotovili, v kakšnem stanju je truplo, so spustili krsto v zemljo.
Tisti hip, ko so hoteli zasuti jamo, so prispeli upravnikovi uslužbenci z zahtevo, naj se truplo takoj prepelje nazaj v bolnico. Pisar se • tej zahtevi ni uklonil. Nazaj grede.so obvestili o strašnem dogodku tajnika glavarstva, ki je takoj odredil komisijo treh nezainte-resiranih zdravnikov. Truplo so še isti dan odkopali in pregledali. Na temelju protokola in izjave treh prič je glavarstvo uvedlo proti upravniku bolnice kazensko postopanje.
JOS. KLEPEC
Insurante — Resi Estate — Loaaa 215 N. Chicago St. Phone 5768
JOLIET, ILL.
Edino slovensko podjetje t< vrste.
Zavaruje hiše in pohištva. Prodaje hiše in lote. Pošilja in pogojuje denar. Javni notar za Ameriko in stari kraj. Se priporoča Slovencem in Hrvatom.
New-Yorško
GROZDJE
Starim odjemalcem, kakor tudi drugim rojakom naznanjam, da bom tudi letos razpošiljal newyorško grozdje. Ako ste torej namenjeni napraviti si kaj grozdnega soka in ako hočete imeti res dobro pijačo, tedaj je v vašo korist, da mislite na newyorčana, ker ta najbolje odgovarja našemu okusu in se iz njega tudi največ dobi. Med našimi rojaki raste zahteva po tem grozdju od leta do leta. Zato je potrebno, da mi svojo zahtevo sporočite še pred trgatvijo, da se bom vedel ravnati. Za letos se obeta prav dobra kapljica. Prijaviti se čim prej.
JOSEPH VOGRIČ,
Box 8, Sta. D. New York, N. Y.
POZOR SLOVENCI! Naprodaj imam hišo v slovenski naselbini B'urgettstown, Pa. Hiša, ki je narejena za trgovino ima vsega skupaj 4 sobe in veliko tlakovano klet. Zraven hiše je dobra voda in štala za dva konja in garaža za eno mašino. Lepa prilika za trgovino, ker v tej naselbini še ni slovenskega trgovca. V bližini je ena tovarna in več premogovnikov. K. S. K. Jednota ima svoje krajevno društvo tukaj. Z malimi stroški se hišo lahko preuredi tudi za privatno stanovanje. Do Pennsylvanija železniške postaje je 12 minut.
Za nadaljna pojasnila pišite na lastnika,
Štefan M. Jenko, Boz 216.	Bulger, Pa.
(Advertis. 38-41)


NAJVEČJA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA
V	Zjedinjenih državah je vedno pripravljena postreči društvom vseh Jednot, trgovcem in posameznikom za vse vrste tiskovine.
NAJNIŽJE CENE
TOČNO POSTREŽBO
LIČEN IZDELEK
dobite vselej v naši tiskarni. Mi tiskamo "Glasilo K. S. K. Jedndte" in mnogo drugih časopisov v raznih jezikih. 28 letna skušnja tiskarstva je naša učiteljica.
AMERIŠKA
DOMOVINA
i j
V	svojem lastnem poslopju
6117 St. Clair Ave.
CLEVELAND, O.
nyr

GLASILO K. S.K. JEDNOTE
nn *
cutuujn& ona
i
official oboah
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATBOUO UMU ' v ti th«
UNITED RATES Of AMERICA. . k? and ia the iatanat rf
OFFICE: tli T M. Oafc Ar«.
Rudolph IH.
CLSVELAND. OHO.
0 ZDRUŽENJU NAŠIH PODPORNIH ORGANIZACIJ.
Jednot. Vsakdo .i lahke m« predstavlja, da ateist m katoMan n« moreta ipadati k enemu in istem društvu; da je poleno mnenje repuhHkaacev, demokratov in progresivcev povsem dru-gači* od mnenja socialistov, komunistov m cek) boljševikov. In nobena izmed naših podpornih organizacij noče svoje ustave, principov ter načel premeniti. Radi tega naj oni gos^d zdru-ževalni odbornik čaka še leta in leta in vlefie usodno verigo združenja do smrti. Vi boste ostali v svojem taboru, mi pa * svoiem
Načela in ustavo K. S. K. Jednote in S. N. P. Jednote smo doslej že zadosti pojasnili. Omenimo naj še ustavo J. S. K. Jednoto ki je v resnici nepristranska in demokratična. Pri J S K Jednoti je dosti vnetih katoličanov in tem se nikdar ne meče polen pred noge; tako tudi ne onim, ki se za vero dosti ne brigajo Enako je tudi glede političnega nasiranja. Baš vsled teh razlogov se ni hotela J. S. K. Jednota združiti s S. N. P. Jednoto na minuli konvenciji in se tudi nikdar ne bo.
Z mimo vestjo lahko trdimo, da bo naša K. S. K. Jednota še naprej hodila po svoji začrtani poti; istotako bo delala S. N. P. Jednota in tudi J. S. K. Jednota; torej bo združenje vseh slovenskih podpornih organizacij v Ameriki za vselej nemogoče.
I. Z.
V	št. 202 glasila največje slovenske podporne organizacije (S. N. P. J.) smo čitali izpod peresa nekega desetletnega člana združevalnega odbora dotične Jednote precej obširen dopis o združenju naših slovenskih podpornih organizacij.
Takoj v začetku dopisa zatrjuje dotični odbornik, da se vprašanje združenja naprednih?! Jednot in Zvez vleče v javnosti kot veriga že več kot deset let. Ob sklepu onega dopisa pa čitamo sledečo izjavo:
članstvo SNPJ. želi v združeni organizaciji mir in Je toliko razsodno, da ve, kai je ootrebno za ohranitev miru in ne bo nikdar dovolilo v združenje na podlagi pogodbe, ki bi jo diktirali razni demagogi radi osebnih interesov, in noče oropati nikogar svojih verskih prepričanj, enako mero pa tudi zahteva za svoje svobodomisetao in socialistično prepričanje. Zato ker so naši nameni iskreni in vedno vseskozi pošteni pod našim okriliem. so sedaj združene štiri organizacije, in naš namen je, da ne mirujemo prej, dokler ne bodo združene vse slovenske podporne organizacije, nkliučivši tudi Kranjsko slovensko katoliško jednoto. Potem gre naš cilj dalje za združenjem vseh jugoslovanskih podpornih organizacij v Ameriki.
V	resnici ta komplicirana združevalna veriga se vleče že leta in leta in se bo morda še vlekla do sodnega dne.
Precej debel člen te verige se je odtrgal šele minuli teden na XII. redni konvenciji J. S. K. Jednote v Lorain, O., ko je delegacija združenje ovrgla s petšestinsko večino glasov. S tem je združenje med S. N. P. Jednoto in J. S. K. Jednoto enkrat za vselej splavalo po vodi, kajti J. S. K. Jednota ne odobrava združevalne pogodbe vsled tehtnih razlogov. Označena Jednota » je pač pri volji sprejeti S. N. P. Jednota v svoje okrilje, ne pa naobratno.
Ker je avtor onega dopisa omenil tudi našo K. S. K. Jednoto, katero želijo priklopiti pod svobodomiselno in socialistično S. N. P. Jednoto (kakor trdi sam pisec), prihajamo danes s tem članom na plan, da se onemu odborniku srce pomirilo in da bo bolj lahko spal glede našega združenja.
Pri tem nastane glavno vprašanje: "Ali je sploh združenje vseh naših podpornih organizacij mogoče T*	, Na to mi odgovarjamo, da ne. Čemu ne? 1. Zato, ker se dela med organizacijami nekako prvenstveno razliko.
Ze takoj v začetku onega dopisa omenja Mr. Fr. A. združenje naprednih?! Jednot. S tfen* deli naše podporne organizacije v dve vrste: Našo Jednoto imenujejo ti napredni možje nazadnjaško, dasiravno je bila prva slovenska podporna organizacija v Ameriki ki je odprla pot številnim drugim Jednotam. Tekom svojega 31 letnega poslovanja je navzlic svojega nazad-njaštva?! izplačala že največ podpore. Torej mi v tem prednja-čimo drugim, kar nam dokazujejo številke in naša zgodovina. Mi se držimo naše ustave, naših principov in načel kakor se držijo Združene države svoje ustave Že celih 135 let in se je bodo držale še leta in leta. Mi smatramo naša načela za umest-jia, nam prilagodna in prava; menda najbolj naprednjaška S. N. • P. Jednota pa sploh nima svojih pravih principov. Jtaj nave^ demo tukaj znano Molekovo resolucijo, ki se glasi tako-le:
"Slovenska narodna podporna jednota je ustanovljen* na svobodomiselnem temelju.
"Ta teaeH jednote mora ostati nespremenjen, dokler ga ne ©vržejo tri redne kt»nve*ije po vrsti s tričetrtinsko večin« navzočih • delegatov in odbornikov ali po članstvo s tričetrtinako večino oddanih glasov pri treh referendumih, toda od enega referenduma do drugega mora poteči najmanj tri leta časa.	\
"Jednota jamči članom svobodo verskega, filozofičnega, etičnega in političnega prepričanja."
Kaj je pravzaprav svobodomislec ? Na strani 682 v velikem Websterjevem besednjaku (Webster Monarch Dictionary) tiskan leta 1915, čitamo sledeče pojasnilo:
"Freethinker: — One, vvho professes to be free from the common modes of thinking in religious matters; a deist; an unbeliever; a skeptic; one who discards revelation." "Skeptic-ism: — unbelief."
Te vrstice jasno dokazujejo, da se na podlagi ustave S. N. P. Jednote sili vse njeno članstvo k bogotajstvu ali ateizmu. To je glavni princip in jedro označene Jednote, koje se tudi temeljito izvršuje. V Jednotinem glasilu so na dnevnem redu samo brezverski in bogatajski članki; napadi na vero, cerkev in duhovščino.
S takimi člani, oziroma s tako Jednoto se naša K. S. K. Jednota ne more bratlti, ker se zaveda ustavno ji zajamčenega svobodnega verske*ga naziranja, katero najdemo v ustavi Združenih držav. Dotični amendment k ustavi odločno prepoveduje blatenje ih zaničevanje kakega verskega prepričanja. Pri N. P. Jednoti delajo pa proti ustavi Združenih držav.
Nad vse čudna je zadnja točka Molekove izjave: "Jednota jamči članom svobodo verskega, filozofičnega, etičnega in političnega prepričanja." Ce je n. pr. kak član gorioznačene Jednote katolik, pravoslaven ali protestant, Čemu mu veleva Jednotina ustava, da mora biti brezverec, ateist (svobodomislec) in čemu žali glasilo one Jednote veliko število njenih članov katoličanov z neprestanim blatenjem svete vere?
Tudi glede političnega prepričanja je pri S. N. P. Jednoti nekaj narobe. Dobro vemo, da je med njenim članstvom pretežno število republikancev in demokratov; oni desetletni član Združevalnega odbora pa odločno zatrjuje v svojem dopisu, da S. N. P. Jednota zahteva enako mero za svoje socialistično prepričanje. Kot povsem politično nevtralna, bi ne smela blatiti Ae republikanskih, ne demokratskih in ne socialističnih strank.
Pri naši K. S. K. Jednoti imamo dosti republikancev, demokratov in progresivcev; da bi pa morali na podlagi združevalne pogodbe naenkrat postati socialisti — to se ne bo izvršilo. Tudi to vaše'početje je v nasprotstvu z ustavo Zdruienih driav.
2. Združenje sedaj obstoječih slovenskih organizacij tore; najbolj ovirajo razni principi, temelji in ustav«
Šentklairski paberkL
(Piše urednik.)
Cortlandstreetski uredniki v New Yorku hirajo na duši in telesu.
Za telesno hiranje je odgovorna prohibicija: (kotliček in munšajn).
Za duševno hiranje pa znani slovenski pogrebnik ali naš elevelandski kralj Matjaž, ki je dne 12. sept. A. D. 1924 brezplačno pokopal bivše glasilo neke Jednote, kar bo zga-
gsrja spravilo ob pamet «
Kar se je enkrat posrečilo, se je posrečilo tudi v drugič. Med naziranjem delegacije naše Jednote 1. 1914. v Milvvaukee, Wis. in med naziranjem delegacije neke druge Slov. Jednote v Lorain«, O. 1. 1924 ni bilo nobenega razločka; povsod se je z veliko večino glasovalo za lastno Jednotino glasilo.
*
Nič ni pomagala "Resna beseda "članlcarja v najbolj kritičnem času. čeravno je "G. N." kumovsl ob rojstvu one Jednote, so resni delegatje XII: konvencije staro glasilo pokopali, ker se je "G. N." preveč zavedal svoje profitarske dolžnosti pri izdaji neke jubilejne številke. Tedaj se je izneveril svojim gentlemanskim obveznostim napram Jednoti. Slavna delegacija je vsled tega po svoji preudarnosti določila svoje lastno glasilo.
• .
Pravijo, da je petek v obče nesrečen dan tedna, osobito pa še petek pred 13. v mesecu. Ta petek (12. sept. 1924) si bodo gotovo dobro zapomnili gospodje pri "G. N." ker po 1. jan. 1925 ne bodo več smeli ob četrtkih tiskati glasila druge najstarejše slov. pod. Jednote v Ameriki.
*
Ko je dospela v New York brzojavna vest o sklepu konvencije na ta nesrečni petek, je bilo pri "G. N." določeno 3 mesečno uradno žalovanje. Vsa kuča na Cortlandt St. vihra še danes v črnih zastavah na poldrogu. Zgagar se je same jeze vpisal v družbo treznosti. Prisefel je tudi, da ne bo več blatil naše Jednote, gl. ursdnikov in slov. duhovnikov, kajti število tedenskih naročnikov pri "G. N." se bo po novem letu zmanjšalo za 9000 tako tudi blagajna za letnih $9000.
— That counts!
•
V Lorain u še ne pomnijo tako zanimivega in zgodovniake-ga pogreba, kakor se je ondi vršil , minuli petek, ko so neko glasilo na slovesen način pokopali v erijgkem jezeru. Na čelu sprevoda je zmagoslavno jahal naš kralj M*tja£; sledili so mu vae oproda z njegovim ad-jutantom na čelu. Urednika bivšega glasila je peljal naš slavnoznani Martin Krpan s svojo koliUco. (Krpan se mudi sedaj na St. Clairju. V nedeljo je nastopil v Slov. N. Domu) Zemeljski ali telesni (časnikarski) ostanki bivšega glasila dotične Jednote so polivali v črni rakvi, katero je peljal
šofer znanega licensiranega po-grebniškega zavoda "A. G. in Sinovi." Nad krsto je visel velik venec iz bodečega trnja in svežih kopriv z napisom "Mene tekel ufarsin" v starem asirskem jeziku, v slovenščini pa: "Naj v nemiru počiva!" Za krsto je silno plakalo 26 najetih nigrov, katere je vodil Jo-štar iz New Yorka. Najbolj žalostne komade je ob mrtvaškem vozu igralo na kranjske harmonike 26 izbornih igralcev ob spremijevanju klarinetov in 26 bobnarjev. Ko so spustili časnikarske ostanke pokojnega glasila v jezero, so se po brzojavnem naročilu za ^ minuti ustavili vsi tiskarski stroji na Cortlandt Str. v New Yorku; oddanih jc bilo tudi 26 salv iz bezgovih pušk, (za vsako leto pokojnika ena salva). Rakcv z. bivšimi glasilom je odplavala po erijskem jezeru proti slavni Niagari; od tam gre dalje po erijskem prekopu, nakar dospe po reki Hudson na pomol ob Cortlandt St. Blagopo-kojno glasilo bodo položili k večnemu počitku v pritličje po slopja na Cortl. St. ZA dostojen spomenik bo razpisana ko-lekta med v^e uslužbence G. N."
Med vsemi slovenskimi listi v Ameriki je zgagarski dnevnik v New Yorku najbplj ne-značajen in najbolj lažnjiv. V zadnjem njegovem uvodniku "Nevaren prostor" se na farizejski in lažnjiv način hvali, kako je vedno -iitatelje svaril pred nakupovanjem delnic raznih podjetij in družb. Med tem omenja tudi delnice neke slovenske tovarne avtomobilov (menda Adria Motor Corporation?) Brezznačajen urednik "G. N." pravi: "Mi smo dosti svarili, dosti pisali." Ali so pri "G. N." morda že pozabili, da se je baš v predalih tega dn^p-nika naredilo prvo brezplačno reklamo za označeno podjetje. Čitali smo kar po pol strani velike reklamne članke, kjer se jc hvalilo in priporočalo označene avtomobile. . Celo slike delničarje iz Littlefalls, N. Y. sliko avtomobilov, sliko tovarne in predsednika dotične kor-poracije ste priobčili. Danes pa'trdite, da ste ljudstvo svarili. V resnici znate svoje čita telje "blufati". Vi ste pričeli prvi delati reklamo za ono podjetje in danes pravite, da ste ljudstvo svarili. To je direktna laS in brezznačajnost.
Enako se jc godilo tudi z re klamo za pok. J. Republ. Zdru ženje. "Gl. N." je isto najbolj priporočal, zdaj pa udriha po onih, ki so zapravili ves mili joadolarski fond. To je doslednost in značajnost listn slov. delavcev v Ameriki!?
URADNA NAZNANILA.
.
IZ URADA GL. PREDSEDNIKA K. S. K. JEDNOTE.
Urada« naznanilo ia opomin vsem prizadetim.
Od duhovnega vodje, Rev. Luka Gladek, sem prejel nilo, da od nekaterih krajevnih društev še sedaj ni prejel poročila, je li članstvo Qpravilo velikanočno dolžnost za leto 1924 ali ne. Vpraša me, kaj naj mu je z dotičnimi društvi storiti.
Ker se je častiti gospod duhovni vodja obrnil do mene za pojasnilo, kaj naj naredi v tem slučaju in ker sem kot predsednik Jednote odgovoren, da se pravila spolnujejo in vpoštevajo, zato tem potom opozarjam in opominjam vse one tajnike in tajnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ki še niso poslala poročila č. g. duhovnemu vodju, da to izvršijo in sicer najkasneje do 1. oktobra t. 1.
Vsak član ali članica, ki se ni skazal pri tajniku ali tajnici da je opravil velikonočno dolžnost, naj to nemudoma stori. Pri tem ni izjeme. Vsak član je dolžan storiti to dolžnost, kakor je dolžan plačati svoje mesečne asesmente in prispevke.
Dolžnost vsakega društvenega tajnika in tajnice je, da akoj obvesti vse one člane in članice, ki se še niso izkazali, da so zadostili pravilom.
Kakor hitro imajo vsa spričevala na rokah, naj pošljejo poročilo č. g. duhovnemu vodju. Vsi tajnik} in tajnice, ki ne bodo do 1. oktobra, 1924 poročil poslali na urad duhovnega vodja Jednote, bodo odgovorni za posledice, ki znajo vsled tega nastati.
Vsakega posameznega člana dolžnost je, da zadosti pravilom Jednote, brez opomin j evanja, brez priganjanja. Odločno se torej zahteva od vseh onih, ki še dosedaj niso izkazali, da so opravili velikonočno dSlžnost, da to izvršijo in društveni tajniki in tajnice morajo poročila poslati na urad duhovnega jdje kakor omenjeno najkasneje do 1. oktobra t. 1. Člani in članice na potnih listih, če še niso izkazila poslali tajniku ali tajnici njihovega društva, naj pišejo in pošljejo spričevalo naravnost na duhovnega vodja, Rev. Gladeka. Naj služijo te vrstice vsem prizadetim v zadnji opomin, kajti kdorkol ine bi zadostil verskim dolžnostim, se bo proti njemu postopalo v smislu Jednotinih pravil člen XIV., točka 119.
ANTON GRDINA, glavni predsednik. V Clevelandu, O., dne 14. septembra, 1924.
Največja knjiga na svetu.
Neka lekarna je dala narediti knjigo, da bo vanjo vpisovala priznanja in zahvale svojih odjemalcev, ki so ozdravili od njenih krogljic, praškov in tink-tur. Knjiga meri na visočino 2 m, na širokost 1 m, debela pa j« 40 cm.; njena teža znaša 517 kg. Najbolj čudno je pa to, da so to knjigo naredili na Svedakem, as pa v Ameriki.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE.
PREMEMBE ZA MESEC AVGUST, 1924. Pristopili.
K društvu sv. Štefana, št. 1 Chicago, 111., 25488 Katich John, roj. 1907, R. 17, $1000. Spr. 2. avg. Dr. šteje. 237 čl.
K društvu sv. Družine, št. 5 [La Salle, Ul, 25439 Kožar Mihael, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 3. avg. Dr. šteje 136 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 8 v Joliet, 111., 25440 Lu-žar, Anton, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 20. avg. Dr. šteje 108 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 12 v Forest City, Pa., 25441 Pant-zar John, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 10. avg. Dr. šteje 232 čl.
K društvu sv. Roka, št. 15 v Pittsburgh, Pa., 11576 Hlebec Marija* roj. 1908, R. 16, $1000; 11577 Koritnik Frances, roj, 1888, R. 36, $1000. Spr. 22. avg. Dr. šteje 149 čl.
K društvu sv. Vida, št. 25 v Cleveland, O., 11578 Stefanich Marija, roj. 1907, R. 16, $1000; 11579 Stefanich Ivana, roj. 1882,' R. 42, $1000 ; 25442 Stefanich Stanislav, roj. 1906, R. 18, $500 ; 25443 Gruden Frank, roj. 1885, R. 39, $500 ; 25444 Cerkvenik Rudolph, roj. 1884, 10, $1000 ; 25445 Stefanich Frank, roj. 1872, R. 52, $250; 25447 Stefanich Anton, roj. 1898, R. 26, $2000. Spr. 3. avg. Dr. šteje 473 čl.
K društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 v Joliet, 111., 25446 Skoff Anton, roj. 1903, R. 16, $J000. Spr. 3. avg. Dr. šteje 468 Čl.
K društvu Marije Device, št. 33 v Pittsburgh, Pa., 25448 Balkovec Peter, roj.. 1885, R. 39, $1000. Spr. 3. avg. Dr. šteje 145 čl.
K društvu Vitezi sv. Florija-na, št. 44 v So. Chicago, 111., 25449 Prijatelj Alojz, roj. 1908, R. 16, $1500. Spr. 3. avg. Dr. šteje 200 čl.
K društvu sv. Frančiška, št. 46 v Nevv York, N. Y., 11580 Paulin Frances, roj. 1888, R. 36, $500. Spr. 8. avg. Dr. šteje 97 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 56 v Leadville, Colo., 11581 Smo-lich Marija, roj. 1907, R. 17,! $1000; 11582 Zeleznikar Eva, roj. 1902, R. 23, $1000 ; 25450 Fabjan Anton, roj. 1908, R. 16, $1000 ; 25451 Kenik Alojzij, roj. 1907, R. 17, $1000 ; 25452 Zeleznikar John, roj. 189«, R. 28, $1000. Spr. 14. avg. Dr. šteje 168 čl.
K društva sv. Cirila in Meto-
da, št. 59 v Eveleth, Minn., 11583 Klun Agnes, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 10. aVg. Dr. šteje 224 čl.
K društvu sv. Lovrenca, št. 63 v Cleveland, O., 11584 Jer-nejčič Ana E., roj. 1908, R. 16, $1000; 11585 Bobnar Ana, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 13. avg. Dr. šteje 255 čl.
K društvu sv. Janeza Krstnika, št. 65 v Milvvaukee, Wis., 25453 Kokalj John, roj. 1897, R. 27, $500. Spr. 10. avg. Dr. šteje 175 čl.
K društvu sv. Antona Pado-vanskega, št. 72 v Ely, Minn., 11585 Lushnik Ana, roj. 1908, R. 16, $500. Spr. 4. avg. Dr. šteje 114 čl.
K društvu Marije Pomagaj, št. 78 v Chicago, 111., 115§7 Perko Ana, roj. 1908, R. 16, $1000; 11588 Ovnicek Marija, roj. 1899, R. 25, $1000. Spr. 21. avg. Dr. šteje>33 čl.
K društvu Marije Sedem Žalosti, št. 81 v Pittsburgh, Pa., 11589 Bahorich Angeline, roj. 1908, R. 16, $1000; 11590 Sta-resinic Ana, roj. 1898, R. 27, $1000. Spr. 17. avg. Dr. šteje 190 čl.
K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 85 v Lorain, O.,
11591	Ursič Rozalija, roj. 1907, R. 18, $1000. Spr. 10. avg. Dr. šteje 72 Čl.
K društvu sv. Srca Marije, št. 86 v Ročk Springs, Wyo.,
11592	Plemel Margaret, roj. 1908, R. 16, $1000; 11593 Pau-kovič Marija, roj. 1905, R. 19, $500. Spr. 10. avg. Dr. šteje 66 čl.
K društvu sv. Alojija, št. 88 v Mohawk, Mich., 25454 Plos Jakob M., roj. 1904, R. 20, $1000. Spr. 8. avg. Dr. šteje 28 Čl. •
K društvu sv. Petra in Pavla, št. 91 v Rankin, Pa., 25455 Beg Pavel, roj. 1908, R. 21, $1000. Spr. 10. avg. Dr. šteje 103 čl.
K društvu Friderik Baraga, št 93 v Chisholm, Minn., 25456 Medvesh Alojzij, roj. 1908, R. 16, $1000; 15467 Pernat Frank, roj. 1908, R. 16, $1000 ; 25458 Verant Joseph, roj. 1887, R. 37 $1500. Spr. 10. avg. Dr. šteje 192 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 110 v Barberton, O., 25459 Sterle Frank, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 17. avg. Dr. šteje 77 čl.
K društvu sv. Ane, št. 120 v Forest City, Pa., 11594 Slapni-čar Frances, foj. 1907, R. 17, $1000; 11595 Hodnik Marija, roj. 189«, R. 28, $2000. Spr. 17. avg. Dr. Šteje 218 čl.
K društvu sv. Ane, št. 123 v Bridgeport, O., 11596 Velka-vrh Katarina, roj. 1883, R. 41, $1000. Spr. 17. avg. Dr. šteje 73 čl.
K društvu sv. Roka, št. 130 v De Kalb, 111., 25460 Kaisher Matthevv, foj. 1903, R. 16, $1000. Spr.' 12. avg. Dr. šteje 9 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 144 v Sheboygan, Wis., 25461 Turk Joseph, roj. 1890, R. 34, $1000 ; 25462 Mickelson Frank, roj. 1880, R. 44, $1000. Spr. 5. avg. Dr. šteje 166 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 146 v Cleveland, O., 11597 Boker Jožefa, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 7. avg. Dr. šteje 149 ČL
K društvu Marije Pomagaj, št. 147 v Rankin, Pa., 11598 Horvath Marta, roj. 1896, R.
28,	$1000. Spr. 10. avg. Dr. šteje 63 čl.
K društvu sv. Ane, št. 150 v Cleveland, O., 11599 Planinšek Margareta, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 17. avg. Dr. šteje 112 čl.
K društvu sv. Mihaela, št. 152 v So. Deering, IU., 25463 Sokolič Nikolaj, roj. 1895, R.
29,	$1000. Spr. 13. avg. Dr. šteje 71 čl.
K društvu Kraljica Majnika, št. 157 v Sheboygan, Wis., 11600 Cernevsek Antonija, roj. 1908, R. 16, $500; 11601 Re-penšek Marie, roj. 1907, R. 17, $500; 11602 Mervar Margaret, roj. 1891, R. 33, $500. Spr. 19. avg. Dr. šteje 117 čl.
K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 160 v Kansas City, Kans., 11603 Kostelec Ana, roj. 1904, R. 20, $1000;
11604	Kovač Pavlina, roj. 1898, R. 26, $500. Spr. 3. avg. Dr. šteje 35 čl.
K društvu Marije Magdalene, št. 162 v Cleveland, O.,
11605	Vrh Marija, roj. 1908, R. 16, $1000; 11606 Hren Kristina, roj. 1908, R. 16, $1000; 11607 Petkovšek. Jennie, roj. 1908, R. 16, $1000; 11608 Krall Frances, roj. 1908, R. 16, $1000; 11609 Hace Pauline, roj. 1906, R. 18, $1000; 11610 Za-lokar Uršula, roj. 1906, R. 19, $1000. Spr. 12. avg. Dr. šteje 450 čl.
K društvu sv. Mihaela, št. 163 v Pittsburgh, Pa., 11611 Klokocki Ana, roj. 1907, R. 17, $2000; 11612 Simunič Jaga, roj. 1883, R. 41, $1000; 11613 Bagut Barbara, roj. 1880, R. 44, $1000; 11614 Perovič Marija, roj. 1876, R. 48, $500 ; 25464 Cucek John, roj. 1908, R. 16, $2000 ; 25465 Laslavič Joseph, roj. 1896, R. 28, $1000. Spr.
15.	avg. Dr. šteje 287 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 168 v So. Bethlehem, Pa., 11615 Vurosič Helena, roj. 1908, A.
16,	$1000; 11616 Vurosič Marija, roj. 1902, R. 22, $1000; 11617 Talober Ema, roj. 1902, R. 22, $1000; 11618 Varosič Katarina, roj. 1880, R. 44, $1000. Spr. 23. avg. Dr. šteje 77 čl.
K društvu sv. Ane, št. 173 v Milvvaukee, Wis., 11619 Centa Cecilija, roj. 1885, R. 39, $250. Spr. 13. avg. Dr. šteje 38 čl.
K društvu Marije Pomagaj, št. 184 v Brooklyn, N. Y., 11620 Balantič Apolonija, roj. 1902, R. 22, $1000. Spr. 8. avg. Dr. šteje 11 čl.
K društvu sv. Štefana, št. 187 v Johnstovvn, Pa., 11621 Gal« Johana, roj. 1893, R. 32, $500. Spr. 6. avg. Dr. šteje 17 čl.
Pristopili v razred "C;" 20 letna zavarovalnina
Kdruštvu sv. Vida, št. 25 v Cleveland, O., 59 Fortuna Frank, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 3. avg. Dr. šteje 473 čl.
K društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 v Joliet, 111., 60 Berg Frank, roj. 1903, R. 21, $1000 ; 61 Marolt Štefan, roj. 1886, R. 38, $500. Spr. 3. avg. Dr. šteje 468 čl.
K društvu sv. Petra, št. 30 v Calumet, Mich., 62 Kump Ivan, roj. 1899, R. 25, $1000. Spr. 10. avg. Dr. šteje 205 čl.
K društvu Friderik Baraga, št. 93 v Chsiholm, Minn., 63 Plut Matthevv, roj. 1908, R. 16,
"■sa&iggraic
rirana v Joliotu,
hjl
Sehreatae* .kthm«*. o*kk. uui*
oj ♦ .. ' 5Wkjl 121.43% Od astanoritve d* L avgust«, i»24 naša podpora $2.366.247.09. . . „ . GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Aatoa Grdina, 1053 East 82nd St- Clevelmrf ohi-L podpredsednik: Matt Jerman, \j2 Mich^in Ave., PuSkTSi. podpredsednik: Aaton Skubic, P. O. Aurora, Minn.	-
Glavni tajnik: Joaip Zalar, 1004 N. Chicago St, JoikTuL Pomožni tajnik: Steve G. Vertin. 1004 N. Chicako St, JoU*. IIL Blagajn k: John Grahek, 1012 li. Broadway, J olietllL
Duhoviti vod ja :Rev Luka Gladek, 305 So.Second St., Steelton, Pa. Vrhojrni zdravnik: Dr joa. V. Grahek, R. 303 AmoTstS. Ba^k Bldg «00 Grant St at Sizth Ara., Pittsburgh, Pa	^^ ^^ *
_ ^ ^ ^	NADZORNI ODBOR:
Frank Opeka, 26— lOth St., North Chicago, IIL John Jerich, 1840 W. 22nd St, Chicago, IIL John Germ, 817 East "C" St, Pueblo, Colo. John Zulich, 8428 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio. Martin Shukle, 811 Ave. -A", Eveleth, Mira.
. ______POROTNI ODBOR:
John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave, Laurium, Mich. Martin Kremesec, 200« Coulter St, Chicago, IIL A	j
Frank Trempush, 42—48th St„ Pittsburgh, Pa. •
PRAVNI ODBOR: John Decbman, Box 529 Forest Clty, Pa. John murn, 42 Halleck Ave, Brooklyn, N. T. John Batkovich, 1201 So. S. Fe Ave, Pueblo, Colo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Iran Zupan, 8117 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio. Telefone Randolph 628.
Vaa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago 8t, Joliet, IU, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase ia naročnino ee na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 8117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
$1000. Spr. 10. avg. Dr. Šteje 192 cl.
K društvu Presvetega Srca Jezusovega, št. 172 v VVest Park. O, 64 Hosta Frank, roj. 1907, R. 17, $1000 ; 65 Hosta Anton, roj. 1905, R. 19, $1000. Spr. 23. avg. Dr. šteje 73 čl. Člani z dvema certifikati; dosmrtna zavarovalnina.
K društvu sv. Barbare, št. 92 v Pittsburgh, Pa., 4233-A Skacan Magdalena, roj. 1890, R. 34, $1000 ; 6150-A Flajnik Barbara, roj. 1890, R. 34, $1500. Spr. 11. avg. Dr. šteje 90 čl.
K društvu sv. Genovefe, št. 108 v Joliet, IU., 1771-A Zalar Marija, ro;. 1885, R. 39, $1000. Spr. 18. avg. Dr. šteje 154 čl.
K društvu sv. Ane, št. 120 v Forest City, Pa., 6171-A Ker-žič Johana, roj. 1894, R. 30, $1000. Spr. 17. avg. Dr. šteje 218 čl.
Suspendovani. zopet. sprejeti.
K društvu sv. Janeza Krstnika, št. 14 v Butte, Mont., 23927 Mihelič Rudolf, R. 16, $1000. Zopet spr. 18. avg. Dr. šteje 171 čl.
K društvu sv. Janeza Krstnika, št. 20 v Ironwood, Mich., 24303 Soštarič Štefan, R. 40, $500. Zopet spr. 17. avg. Dr. šteje 90 čl.
K društvu sv. Alojzija, št. 42 v Steelton, Pa, 1925 Težak Josip, R. 40, $1000. Zopet spr. 15. avg. Dr. šteje 244 čl.
K društvu Marije Sedem Žalosti, št. 81 v Pittsburgh, Pa, 4534 Zeleznik Ljuba, R. 32, $1000. Zopet spr. 20. avg. Dr. šteje 190 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 112 v Ely, Minn., 2639 Sajatovič Marija, R. 43, $1000 ; 8367 Sajatovič Ivan, R. 52, $1000. Zopet spr. 23. avg. Dr. šteje 63 čl.
K društvu Marije sv. Rožnega Venca, št. lSl' v Aurora, Minn., 21363 Mežnar Franc, R. 20, $1000 ; 21675 Vlajnič Ivan, R. 30, $1000. Zopet spr. 25. avg. Dr. šteje 107 čl.
K društvu sv. Mihaela, št. 152 v So. Deering, HL, 22174 Krunič Nikolaj. R. 40, $1000. Zopet spr. 18. avg. Dr. šteje 71 čl.
K društvu Kraljica Miru, št. 167 v Thomas, W. Va., 8650 Bratenič Helena, R. 26, $500. Zopet »pr. 20. avg. Dr. šteje 8 čl.
K društvu Marije Pomagaj, št. 176 v Detroit, Mich., 25219 Pleše Joaip, R. 18, $1000 ; 25022 Bahor Josip, R. 23, $250; 25276 Puhek Matija, R. 80, $500. Zopet spr. 13. avg. Dr. šteje 35 čl.
Prestopili.
Od društva sv. Janeza Krstnika, št 14 v Butte, Mont., k društvu sv. Roka, št. 113 v Denver, Colo., 20126 Sifrar Ivan, R. 28, $1000. Prest. 14. avg. 1. dr. šteje 171 čl, 2. dr. šteje 72 & . „
Od društva sv. Petra, št. 30 v Calumet, Mich, k društvu sv. Jožefa, št. 103 v Milvvaukee, Wis, 3435 Kondeš Neža, R. 44, $1000. Prest. 2. avg. 1. dr. šteje 205, 2. dr. šteje 138 čl.
Od društva sv. Alojzija, št. 42 v Steelton, Pa., k društvu Marije Vnebovete, št. 181 v Steelton, Pa, 5448 Radočaj Marija, R. 31, $500 ; 2088 Petrič Marija, R. 36, $1000; 1$41 Pe-trašič Ana, R. 39, $500. Prest. 7. avg. 1. dr. šteje 244 čl, 2. dr. šteje 40 čl.
Od društva sv. Cirila in Metoda, št. 59 v Eveleth, Minn, k društvu sv. Štefana, št. 1 v Chicago, 111, 24610 Anzelc Adolf, R. 16, $1000 ; 23436 Anzelc Alojzij, R. 16, $1000; 4540 Anzelc Alojzij, R. 44, $1000. Prest. 25. jul. 1. dr. šteje 224 čl, 2. dr. šteje 237 čl.
Od društva sv. Janeza Krstnika, št. 60 v Wenona, 111, k društvu sv. Štefana, št. 1, Chicago, IU., 7710 Cernič Ivan, R. 43, $1000. Prest. 17. avg. 1. dr. šteje 47 čl., 2. dr. šteje 237 čl. ; .
Od društva sv. Janea Krstnika, št. 60 v Wenona, 111, k društvu Marije Pomagaj, št. 78 v Chicago, 111, 2375 Cernič Terezija, R. 36, $500. Prest. 21. avg. 1. dr. šteje 47 čl, 2. dr. šteje 233 čl.
Od društva sv. Janeza Evangelista, št. 65 v Milvvaukee, VVis, k društvu Kraljica Majnika, št. 157 v Sheboygan, VVis, 7698 Zagožen Terezija, R. 29, $500. Prest. 13. avg. 1. dr. šteje 175 čl, 2. dr. šteje 117 čl.
Od društva Marije Sedem Za-^ losti, št. 81 v Pittsburgh, Pa, k društvu Dobri Pastir, št. 183 v Ambridge, Pa, 2400 Csurnej Marija, R. 45, $1000. Prest. 6. avg. L dr. šteje 190 čl, 2. dr. štej«; 10 čl.
Od društva sv. Družine, št. 109 v Aliquippa, Pa., k društvu Marije Pomagaj, št. 176 v Detroit, Mich, 1JH60 žitnik John, R. • 35, $1000; 4299 Žitnik Frances, R. 25, $500. Prest. 13. avg. 1. dr. šteje 28 čl., 2. dr. šteje 35 čl.
Od društva sv. Srca Marija, št. 111 v Barberton, O, k društvu Marije Pomagaj, št. 78 v Chicago, 111, 9010 Terlep Marija, R. 16, $1000. Prest. 21. avg. 1. dr. šteje 106 čl, 2. dr. šteje 233 čl.
Od društva sv. Roka, št. 113 v Denver, Colo, k društvu sv. Jožefa, št. 7 v Pueblo, Colo, 9062 Trontel Marija, R. 18, $500. Prest. 31. avg. 1. dr. šteje 72 čl, 2. dr. šteje 509 čl.
Od društva sv. Roka, št. 132 v Frontenac, Kans, k društvu av. Barbare, št. 74 v Springfield, III, 3765 Jakše Kristina, R. 29, $1000 ; 5045 Jakše Franc, R. 32, $1000. Prest. 10. avg. 1. dr. šteje 53 čl, 2. dr. šteje 59 čl.
Od druitva sv. Družine, št. 136 v VVillard, Wis., k društvu
sv. Barbare, št 74 v Springfield, 111, 23803 Petkovšek Ivan, R. 20, $1000. Prest. 10. avg. 1. dr. šteje 74 čl, 2. dr. šteje 59 čl.
Od društva sv. Srca Jezusovega, št. 166 v So. Chicago, IU, k društvu Vitezi sv. Florijana, št. 44 v So. Chicago, IU, 25060 Koshctz Bartholomae, R. *55, $250. Prest. 21. avg. 1. dr. šteje 45 čl, 2. dr. šteje 200 čl.
SuspendovaitL
Od društva sv. Jožefa, št. 2 v Joliet, 111, 24294 Nemanič Ivan, R. 26, $1000. Susp. 23. avg. Dr. šteje 468 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 7 v Pueblo, Colo, 19256 Papež Mihael J., R. 19, $1000. Susp.
15.	jul. Dr. šteje 509 čl.
Od društva sv. Barbare, št. 23 v. Bridgeport, O, 22904 Hočevar Josie, R. 16, $1000. Susp. 19. avg. Dr. šteje 56 čl.
Od društva Marije Device, št. 33 v Pittsburgh, Pa, 24397 Vancaš Anton, R. 35, $1000. Susp. 3. avg. Dr. šteje 145 čl.
*Od društva sv. Petra in Pavla, št. 38 v Kansas City, Kans, 24762 Schaffer Josip, R. 17, $1000 ; 23833 Pintar Anton, R. 38, $1000. Susp. 21. avg. Dr. šteje 113 čl.
Od društva sv. Alojzija, št. 42 v Steelton, Pa, 24264 Gornik Franc, R. 32, $1000. Susp. 17. avg. Dr. šteje 244 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 56 v Leadville, Colo, 9603 Josone Timney Pavlina, R. 16, $500. Susp. 14. avg. Dr. šteje 168 čl.
Od društva Vitezi sv. Mihaela, št. 61 v Youngstown, O, 12443 Marovič Mile, R. 30, $1000. Susp. 17. avg. Dr. šteje 111 ČL.
Od društva Marije Vnebovzete, št. 77 v Forest City, Pa, 23845 Vavtar Josip, R. 37, $1000. Susp. 20. avg. Dr. šteje 153 čl.
Od društva Marije Pomagaj, št. 78 v Chicago, IU, 9126 Wi-zoreck Ana, R. 16, $1000 ; 4089 Senica Katarina, R. 26, $1000; 3592 Stonich Cecilija, R. 32, $1000. Susp. 21. avg. Dr. šteje 233 čl.
Od društva Marija Zdravje Bolnikov, št. 94 v Sublet, Wyo, 10506 Egnaček Štefanija, R. 34, $1000 ; 23509 Egnaček Kas-per, R. 35, $1000 ; 24772 Gren Mihael, R. 40, $1000. Susp. 10. avg. Dr. šteje 40 čl.
Od društva Marija sv. Rožnega Venca, št. 131 v Aurora, Minn, 24936 Hodnik Antont R.
16,	$1000; 8077 Hodnik Anton, R. 45, $1000. Susp. 25. avg. Dr. šteje 107 čl.
Od društva sv. Roka, št. 132 v Frontenac, Kans, 5471 Hro-mek Neža, R. 34, $1000; 18703 Hromek William, R. 37, $1000. Susp. 25. avg. Dr. šteje 53 čl.
Od društva sv. Ane, št. 134 v Indianapolis, Ind, 9580 Cen-don Amalija, R. 24, $500; 4215 Klobučar Ana, R. 29, $1000. Susp. 20. avg. Dr. šteje 51 čl.
Od društva sv. Cirila in Metoda, št. 144 v Sheboygan, VVis, 20973 Kronovšek Kocjan, R. 20, $500. Susp. 24. avg. Dr. šteje 166 čl.	*
Od društva Presvetega Srca Jezusovega, št. 172 v VVest Park, O, 24646 Nosan Anton, R. 27, $1000. Susp. 23. avg. Dr. šteje 73 čl.
Od društva Marije Pomagaj, št. 176 v Detroit, Mich, 25383 Puhek Josip, R. 21, $500 ; 25384 Puhek. Frank, R. 24, $500; 25432 Jedinak Ivan, R. 24, $1000. Susp. 13. avg. Dr. šteje 35 čl.
Odatopili
Od društva sv. Družine, št. 5 v La Salle, IU, 516 Jurešič Ivan, R. 48, $1000. Odstop. 18. avg. Dr. šteje 136 Čl.
Od društva sv. Roka, št. 15 v Pittsburgh, Pa, 24374 Silipe-ter Avgust, R. 35, $1000. Odstop. 17. avg. Dr. šteje 149 čl.
Od društva av. Genovefe, št. 108 v Joliet, BI, 9570 Rozina Marija, R. 18, $1000. Odstop. 3. avg. Dr. šteje 154 čl.
Od društva Marije Pomagaj, št. 119 v Rockdale, IU, 9779 Jurašič Ana, R. 23, $1000. Odstop. 11. avg. Dr, šteje 40 ČL
Od društva sv. Ane, št. 127 v VVaukegan, IU, 11036 Kukar Marija, R. 18, $1000. Odstop.
24. avg. Dr. šteje 141 čl.
Od društva sv. Janea Krstnika, št. 143 v Joliet, BI, 18667 Metesh Leo R, R. 19, $1000. Odstop. 25. avg. Dr. šteje 34 čl.
Od društva Presvetega Srca Jezusovega, št. 172 v VVest Park, O, 24010 Hosta Anton, R. 16, $1000 ; 24358 Hosta Franc, R. 16, $1000. Odstop. 23. avg. Dr. šteje 73 čl.
septembra. 1924.
——
Od društva sv. Martina, št 178 v Chicago, ni, 25080 Jelenič Andrej, R. 40, $500. Odstop. 10. avg. Dr. šteje 18 čl.
Zvišali zavarovalnino.
Pri društvu Vitezi sv. Florijana, št. 44 v So Chicago, IU, 24959 Spudič Marko, R. 29, z $1000 na $2000. Zviš. 3. avg.
Pri društvu Marije Čistega Spočetja, št. 85 v Lorain, O, 10273 Novak Antonija, R. 32, z $500 na $1000. Zviš. 1. avg.
JOSIP ZALAR, glav. tajnik.
Finančno poročilo KMJ. za mesec avgust, 1924.
Asesment it. &-24.
Dr. St. Plač. na ases. 8-24
Smrt.
Poik. C. bol. pod. Odpravnina
I.......-...........$
2....................
3_________________
4...«...............
5....................
	7....................
	8...................
10....................
11....................
12....................
1	3....................
1	4.................„.
1	5....................
16...................
17....................
20...................
21....................
23....................
24..................T.
25.......„...........
2	9....................
3	0...................
3	2....................
3	3..................
38....................
39....................
40..................
4	1...................
4	2...................
4	3....................
4	4...................
4	5....................
4	6....................
4	7....................
4	9..................
5	0....................
5	1...................
5	2....................
5	3....................
5	5....................
5	6....................
5	7....................
5	8...................
5	9....................
80....................
61...................
62....................
6	3..................
6	4....................
65....................
70... 71... 72... 73... 74... 75... 77... 7a.. 80... 81... 83... 84... 85... 86... 87 . 88... 90... 91.. 92... 93... 04... 95... 67...
01... 03... 04... 05... 08... OS-IO... II.. 12... 13... 14... 15.. 18... 19... 20... 21... 22... 23... 27... 28... 30... 31... 32. 33... 34... 35... 36... 39. 40... 43... 44... 45... 46... 47... 48... 50... 52... 53... 54... 56... 57... 58... 60... 61... 62... 63.. 64... 65... 66... 07... 68... 69... 70... II.., 72... 73.., 74.. 7?.., 76... 77.., 78... 79.. 80-81.. 82..
519.28	.......................
766.03	.........................
230.54
260.51	.....3 1,000.00..
.....................J$ 87.00
..$ 200.00
781.60
183.92 31.13
189.70 399.35 93.98 396.65 250.59
167.00
45.91
190.49
169.69 142.07
8.52 1,039.07 708.85 472.57 127.44 216.67 190.23 22.94
i67.56
51.01
397.90 177.«6
325.17 109.79
126.51 168.43
87.77 487.81,
75.02
216.70 337.82 180.97
384.07 256.64
142.91
511.52 109.16 173*3 37.04
367.25
306.50 248.95
65.78 143,12
9.98
248.01
51.33
136.25
87.92 238.78 324.88 323.30 318.05
23.52 104.32
137.93 171.35 68.57
60.34
168.18
154.04
450.69 94.74
142.26 51.39 97.66
174.30
290.08 112.76
97.94
197.07 60.04
16425
211.53
153.05 154 82
99.95 188.50 38.20
62.84 296.20
52.70 64.47 125.73
190.08
84.85 10.38
230.15 134.81
36.93 97.68
180.63 .
161.70 73.57 37.50 41.81
223.76 76.19 201.32 88.95
150.09
1,000.00
.........66.66
1,000.00.. 1,000.00
38.00
50.00........5550.00
19.00
500.00.. sobiob.'.'
34 i. 58
100.00........
200.00
23.00
21.00 132.00 67.00 11.00
202.00
84.50 33.00
100.00
1,500.00 350.00..
100.00
263.50
200.00
25.00
256.00 84.00 35.00 .10.00 31.00
140.00 45.00
200.tt)'l) >?
100.00..
1,000.00 200.00..
100.00.. 100.00
... 1,000.00........ 200.00
95.00
10.00 28.00
24.00
14.00 29.00
19.00 36.00 39.00 61.00
100.00 100.00 100.00
100.00..
80.00
47.00 106.00 20.00
1,000.00
500.00
8	5-------
8	6.........
105.04
181.21 ......................
20.82
274.01 _____________________
127.70 .........................
30.92 ........................
79.42 ........................
40.21 584.08
473.22 ........................
143.33 .........................
89.94 69.84
12.26 ........................
184.78 ........................
110.00 28.83 58.99
143 20 ..................—
74.08 /.........................
26.68 70.00 » 26.26
36.P* .....................
14.8
66.95 60.10 20.13 31.00 23.68 25.79
6.83
.. 100.00 50.00..
100.00
50.00
......................
46.00
61.00
25.00 30.00
23.00
87.00 128 00
15.00 15.00 12.00
36.00


ML
24.792.64 ......S11.Q21.74........$2.500.00........$2.499.50.......^50.00
_____________.$3,209.135.81
.424,792.64
.. 3,833.91 $ 28,626.55 51,237.762.36
»tanek 1. avgusta 1924 .....................................
PREJEMKI TEKOM MESECA AVGUSTA 1924.
Prejeli od društev ...................—..................................
Obresti ......... aMBriM^^^^H
IZPLAČALI: Posmrtniae
Poškodnine	^ ____... JL • . ________
Cent*. bolniške podpore .........m.................................—
Odpravnin« ...—...—-------------------------------------------
Upravni stroški —______________________________—------------
Preostanek 31. avgusta 1924 ---------------------------
KUPLJENE OBVEZNICE: $10,000.00 City of Waukegan, Lake Coihity, Illinois, Docket No. 613. — 6% obresti. Joliet, III, 1. sept. 1924
..$11,021.74 2,500.00
2.499.50 550.00
3.098.51	$
19,667.75
_______________.$1,218.094.61
Improvement,
JOSIP ZALAR,
gl. tajnik.
Finančno poročilo mladinskega oddelka K. S.
K. Jednote za mesec AVGUST 1924.
Dr. št.
, 1	...
2	...
3	...
4	...
7	...
8	... 11	... 12	...
13	...
14	...
15	...
16	... 17	... 20	... 21	... 23	... 25	...
29	...
30	... 33	... 38	:..
40	...
41	...
42	...
43	...
44	...
45	...
46	...
47	...
49	..:
50	...
52	...
53	...
55	...
56	...
57	...
58	...
59
60	... 61	... 62	...
63	...
64	...
65	...
69	...
70	... 72	...
74	...
75	...
77	...
78	... 80	... 81	...
84	...
85	...
86	...
87	...
88	... 90	...
92	...
93	...
94	...
95	... 98	...
101	...
103	...
104	... 108	...
109	...
110	... 111	... 112	... 113	... 116	... 118	...
119	...
120	... 122	... 12»
127	...
128	... 130	... 181	...
132
133	...
134	...
135	... 186	...
139	...
140	...
143	...
144	...
145	...
146	...
Plačana
..........$
svota.
29.55 45.25 9.05 3.45 37.05 10.65 9,30 24.00 2.40 9.85 9.70 1.20 .60 9.75 1.80 6.15 27.45 61.35 5.40 11.55 17.35 5.40 7.85 39.10 1.50 8.25 3.30 1.50 7.20 4.50 26.50 20.25 26.10 3.60 19.70 9.75 1.65 17.40 3.45 15,20 3.00 35.25 16.50 14.45 1.20 3.00 16.50 5.55 1.65 16.20 10.80 6.45 19.35 1.95 7.35 8.55 10.20 .75 5.10 .85 27.90 2.10 6.00 3.45 5.10 10.05 10.05 5.70 8.10 17.55 10.85 3.45 7.35 7.20 1.65 2.70 14.10 .75 6.90 11.70 2.10 2.85 11.40 1.05 1.50 5.50 3.45 7.35 4.80 1.20 1.20 21.75 7.65 21.55
147
148
153
154
156
157
158 160 161 162
163
164
165
166
167
168
169
170
171
172
173 176 180 185 187
15.15 5.85 15.15 1.35 6.00 16.05 2.10 2.70 3.75 23.05 33.70 3.45 2.40 3.30 .30 1.95 21.75 1.80 3.75 15.45 .30 .60 3.15 ;.i5 2.55
Skupaj........................$1181.45
Preostanek 1. avgusta 1924 ............$35,539.70
Prejeli od društev.. 1,181.45 Obresti .................... 302.63
$37,023.78
Izplačali:
Posmrtnine ......*...........$ 40.00
Za prestop med člane
in članice ................ 51.75
\jpravni stroški .......... 135.00
Skupaj izplačali..........$226.75
Preostanek 31. avgusta 1924.........$36,797.03
Joliet IlU, 1. sept 1924.
Joaip Zalar, gl. tajnik.
ZASTAVE, BANDERA, REGA
LUE in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J.
izdeluje ' EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ara. Chicaao. IIL
NAČIN PRODUCIRANJA OGNJA.
Celo dandanes divjaki napravijo ogenj s tem, da drgnejo dva suha kosa lesa. Naši dedi so napravili ogenj hitreje s tem, da so rabili kresilo in kre-silni kamen, katerega načina se še sedaj poslužujejo nekateri manj civilizirani narodi. V Združenih državah se porabi vsak dan 4,000 milijone vžigalic, kar pride okoli 37 vžigalic na vsako osebo v deželi, medtem, ko pride v Evropi komaj 14 vžigalic na osebo. Pri proizvajanju rabimo tukaj najboljše načine, ki možni v današnji dobi. Tudi izdelovanje zdravil je tako popolno kot le mogoče. Trinerjevo zdravilno grenko vino je pripravljeno z največjo paznostjo. Ves surov materija! je preiskušen, predno se ga rabi za Trinerjeva zdravila, vsi oddelki so pod oskrbništvom in nadzorstvom skušenj ve-ščakov. Pred nekaj časom je pisal Dr. Kenner v "Therapeu-tic Recordu": "Trinerjevo zdravilno grenko vino je izbor-na preparacija. J". 'aU right' kot je vsaka druga stvar, ki pride iz Trinerjevih laborator-jev." Ce trpite na slabem teku, slabi prebavi* napenjanju, giavobohh, slabem spancu ali drugih znakih pokvarjenega želodca, poskusite Trinerjevo zdravilno grenko vino! Ce ga pa ne morete dobiti od vašega lekarnarja ali trgovca, tedaj pišite na Josoph Triner Com-pany, Chicago, IU. (Advertis.)
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
Slovanski naseljenci v Ame-' nesrečil abiturijent Emanuel riki. "Ruskij Vestnik", ki izha- j Kusy-Dubrav.- — V pondeljek
ja v čikagu je prinesel zadnje dni nekaj člankov o slovanskih naseljencih v Ameriki in o njih preteklosti. Zlasti podrobno govori lisf o Jugoslovanih in o čehoslovakih. Po statističnih podatkih pri ljudskem Štetju v Zedinjenih državah 1. 1920 so našteli čez 408.000 Jugoslovanov, za katere je smatrala do-tična komisija Srbe, Hrvate in Slovence. Velika večina Jugoslovanov dela v Ameriki v tvorniških podjetjih. Jako dosti jih je pa zaposlenih tudi pri rudarski industriji. Priseljenci
je šel tretjič s kladivom in klini gori, zvečer ga ni bilo na zaj v Aljažev Dom. V sredo pride oskrbnik to povedat ^ Mojstrano. Nemudoma gre re šilna ekspedicija, — Mojstran-čani, pozneje še Jeseničani in Ljubljančani, — iskat ponesrečenca. — Danes, 15. avg. opoldne, izvem, da so ga našli mr-I tvega v steni. Hotelir Rabič ga je svaril, naj ne zabija klinov sam, ampak naj vzame seboj kakega tovariša za slučaj, če si n. pr. zlomi nogo, pa odgovoril je mladi pogumni doktor,
iz Dalmacije so čislani kakor Goričan, da on pleza previdno, izborni mornarji in služijo sko- spremljevalec pa bi ga v par raj na slednjem trgovskem pa- dneh zapustil, robrodu. Kulturna stopnja ju- j Pomenljivo je, kaj sem go-goslovanske veje v Ameriki je vori^o Dr. Klem. Jugu in nje-znatna. Tam izhaja 46 perio- govih predrznih turah z Janko dičnih listov, od teh je 6 dnev- Mlakarjem, ko je le-ta prišel
nikov. Hrvatje imajo 19, Slovenci 14, Srbi pa 13 časnikov. Tudi v verskem oziru so razdeljeni: Slovenci imajo 38, Hrvatje 26, pravoslavni Srbi pa 23 cerkva. — češkoslovaški emigrantje v Ameriki so prišli tja še preje in v večjem številu. Kakor izkazuje statistika ljudskega štetja iz 1. 1920, je živelo več kakor 1,242.000 Čehov in Slovakov, ki so češčino in slo-vaščino proglasili za 3voj materinski jezik. V razliko od ostalih Slovanov niso Čehi in Slovaki naseljeni samo po velikih mestih in selih, ki jih redno po svoje nazivajo. Njih glavna zaposlenost je poljedelstvo in pa kvalificirano rokodelsko delo. Izborno izučenega delavstva je med Čehi veliko število. Kulturna stopnja češkoslovaške manjšine v Ameriki je priznano velika in statistični ameriški podatki jih stavijo v znanju čitanja in pisanja precej za Angleži in Skandinavci. češko časopisje v Ameriki je rtarega izvora in je doseglo znaten razmah, zakaj tu izhaja 81 čeških ter 40 slovaških periodičnih listov, med temi je 15 dnevnikov, češkoslovaška manjšina v Ameriki pa ni samo prosvetni faktor, temveč se tudi političnem življenju v Zedinjenih državah odlikuje, kar po sodbi ruskega lista najbolj dokazuje dejstvo, da je več kot 400 oseb češkega izvora, ki so bili poslanci v kongresu ali pa zavzemajo drugače odlično državno dostojanstvo.
"Slovenec", f Stolni kanonik Jožef Erker. 19. avg. je po dolgoletnem bo-lehanju in prav kratki smrtni bolezni umrl pri svojem bratu dekanu Erkerju v Kočevju stolni kanonik g. Jožef Erker, zla-tomašnik. Bil je kaplan v
pred 14 dnevi iz Vel. Kleka k meni v družbi s Cilenškom. Janko je rekel: "Jaz ne poznam osebno mladega Dr. Juga, berem pa v "Plan. Vestni ku" spise njegovih plezalnih tur. Jaka, zapomni si, on se bo kmilu ubil."
Podpisani pristavim svoje osebno mnenje; "Omne nimi-nm nocet" — ne pretiravati, — vse kar je prav. To naj bi veljalo tudi pri turistiki.
Dr. Jug je iz Solkana. Študiral je v Italiji in v Parizu Zadnje tri tedne je bil v Aljaževem Domu, od koder je delal plezalne ture čez Cmir, Stenar, Suhi plaz, Nastaljek, Spik itd.
—	V triglavsko steno je sedaj zabijal kline in po svoji poti delal iz kamenja piramide, da .zaznamuje svojo pot. Padel je iz velike višine, ker je glava vsa razbita in truplo zelo poškodovano. — V .mrakifcao ga pripeljali na Dovje v mrtvašnico/
Jakob Aljaš.
četrta letošnja nesreča na Tri|iaw.
V nedeljo, 24. avgusta t. 1., so zopet Skalaši v dveh partijah plezali po severni Triglavski steni. — Pri prvi skupini ste v začetku bili tudi dve gospodični, pa ste se skesali in vrnili. Dvs Skalaša pa sta priplezala pod zelenim snegom že blizu vrha, kar eden — Vladimir To-polovec, studiosus juris na ljubljanski univerzi, sin višjega revidenta državnih železnic
—	omahne, pade čez steno in sc ubije, drugi pa ves zbegan do vrha pride. O drugi skupini na severni steni se še nič ne ▼e.
Tretja skupina, 20 tovarišev pokojnega Lenarčiča, katerega jc meseca aprila pri Urbanovi špici kamen ubil, je šla skozi
Cerknici, škof. dvorni kaplan Kot, da postavi spominsko plo-in tajnik, stolni vikar, semeni-1 ščo Lenarčiču, ški spiritual in 27 let stolni ka- V soboto so svarili v Moj nonik in župnik. S pokojni- ( strani Skalaše, naj ne gredo v kom je legel v grob duhoven ! saverne stene, ker je mokra in po Srcu božjem, ki je tiho a foliko bolj nevarna, pa Skalaši
vstrajno delal v vinogradu Gospodovem. Bil je bistrega duha in blagega srca. Znan je bil kot pisatelj rubricist po svoji knjigi Enchiridion. Stolni kapitelj je izgubil enega svojih najuglednejših članov, ljubljanska škofija enega svojih najboljših duhovnov.
Tretja letošnja nesreča na Triglavu.
Dovje, 15. avgusta. Danes, 15. avgusta, so našli ljubljanski Skalaši na severni triglavski steni ponesrečnega Dr. Klemen ta Juga« Pred tednom je šel v Aljažev Dom v Vratih, odkoder je hodil zabijat kline v triglavsko severno steno (100 metrov) z namenom, da bo naredil novo1 pot in sicer desno od orede severne stene navpično proti Bambergovi poti, kjer je jako huda strmina. Bolj na desno sc je pred dvemi leti po-
so se smejali. —
Zadnjič, ob nesreči dr. Juga, sem prijazno svaril Skalaše, pa nič ne pomaga. Štirje med njimi so bili letos preveč koraj-žni!
Jakob Aljaž.
Strašen roparski umor. V
noči od 22. do 23. avg. so dose-laj še neznani ropanji vdrli v hi$o Fr. Klenovška vulgo Cvek v vasi Matovec, župnija Bo-'tanj ob Savi. Domneva se, da so bili trije; dočim sta dva vlomila skozi okno v družinsko sobo ter z revolverji v rokah napadla moža in ženo,'je tretji straži] pred hišo. Na zahtevo, da se jima izroči denar, je gospodar planil pokonci, a še predno se je zavedel, mu je že eden od roparjev porinil nož v spodnji del trebuha, nakar je ubeial na {aroato. Nato sta roparja počela ženo da-
viti in pretepati, ni izročila vsega 2G00 Din. — Istotako so tudi hlapca, ki je medtem pritekel na pomoč, povezali in pretepli. Ko so še nato vso hišo preiskali in še pokradli nekaj krač in blaga, so izginili brez sledu. Prestrašena žena je takoj nato začela iskati moža ter ga šele proti jutru našla mrtvega pod hruško kakih 10 m za hišo. Orožniki so pridno na delu, toda do sedaj še brez uspeha.
Krvava rodbinska drama. V vasi Končane pri Kopru je živel premožen kmet Ivan Kozlo-vič. Imel je 25 letno hčerko edinko Karolino, ki se je pred nekaj meseci poročila s fantom iz domače vasi Ivanom Maršičem. Maršič je bil na zelo slabem glasu, a dekle govoricam in svarilom ni hotelo verjeti. Maršič je upal, da mu bo tast takoj po poroki prepisal celo kmetijo. Tast je pa to odklonil in rekel, da odda posestvo šele ob smrti. Maršič se je začel vsled tega prepirati z ženo in tastom in pokoja ni bilo več v hiši. V pondeljek zvečer je Maršič povabil ženo na izprehod. Ker je bila videla, da je vzel s seboj revolver, sprva ni Hotela iti, a končno jo je pregovoril. Očeta in mater je skrbelo za hčer, zato sta odšla tudi onadva za mladima. Maršič je kmalu obrnil pogovor na posetvo in prepir se je zopet vnel. Tako so dospeli do ko-perskega pokopališča. Tam je Maršič nenadoma potegnil revolver in ustrelil najprej ženo, nato pa še taščo in tasta. Končno je pognal še sam sebi krogi v glavo. Na mestu so ostali mrtvi Karolina in Ivan Maršič ter tašča, a stari Kozlovič je bil težko ranjen in ni nade, da bi okreval. — O Maršiču so ljudje govorili, da je ubil in oro pal neko staro ženico iz Trušk.
Smrtna kosa. V Sežani na Krasu je 15. avg. umrl živino-zdravnik, trgovec in posestnik Peter Pirjevec. Pokojnik je bil širom Krasa znatna oseba. Radi odločnega riaifljdnega mišljenja so ga Italijani po okupaciji odpustili iz službe. — V Prebenegu je umrl 26 letni Anton Rapotec, bivši občinski tajnik v Dolini.
Prepir radi dedščine. V Zidanem mostu so se sprli po domače Mlakarjevi zaradi dedščine. Med prepirom je sunil eden domačih Mlakarja z nožem v prsi, tako da je bil v par minutah mrtev. Ker še niso ugotovili, kdo je morilec, so zaprli vse, ki so bili takrat v Mlakarjevi družbi.
V	Sostru pri Ljubljani je umrl najstarejši mož v župniji Janez Kocjančič, ki je bil že v 93. letu. Bil je obenem starosta delavcev v Vevški papirnici, v kateri je delal od njenega početka, postal ondi strojnik in bil vsled tega daleč naokoli znan kot "mašinfirar". Izmed 8 otrok so živi še trije, žena mu je umrla pred 7. leti. Užival je skromno pokojnino, krepak in čvrst skoro do zadnjega, edino posluh mu je opešal pred par leti:
Smrtna kosa. V Kočevski Reki pri Kočevju je preminul posestnik Anton Ozvald, rodom iz Babnega polja. Pred kakimi 15 leti se je priselil s svojo družino na Kočevsko Reko, kjer je kljub vsem neprilikam ohranil svojo narodnost in tudi družino vzgoji v narodnem duhu.
V	Kranjski gori je umrla 20. avgusta zvečer za pljučnico županova soproga gospa Juli-jana Lavtižar.
Ponesrečen delavec. 36 letni tovarniški delavec Ivan Berce na Savi pri Jesenicah se dne 17. avg. obuval na oknu svojega stanovanja. Zgubil je ravnotežje in padel s prvega nadstropja na cesto. Pri padcu si je zlomil tilnik in je obležal na mestu mrtev. Prva pomoč za prizadete po povodnji in toči. Belgrad, 22. Avgusta. Kme-
dokler jima tijski minister dr. Kulovec je denarja — 4anes odredil novo pomoč za
kraje, ki so trpeli vsled toče in povodnji in to kot prvi obrok večjih kreditov, ki jih bo minister Kulovec stavil na razpolago. Ta prvi obrok fnaša štiri milijone kron in 59 vagonov žita. Od tega pride za ljubljansko oblast k 400.000 in štiri Nagone žita, ravnotoliko za mariborsko oblast. Delilo se bo samo tistim krajem, ki so največ trpeli in niso dosedaj še nič dobili. V kratkem bo minister razdelil še druge in nadaljnje obroke.
Proga Ormož — Murska Sobota. Prometno ministrstvo namerava to progo, ki je zgrajena samo do Ljutomera, podal j-, šati do Veržeja.
Ameriški gostje v Zagrebu. V Zagrebu se mudi g. B. C. Michelson, sin glavnega urednika "New York World-a," ene ga izmed največjih ameriških listov. G. Michelson bo v Ameriki predaval o naši državi.
Umri je dne 22. avg. v Rogaški Slatini na Štajerskem 65 letni posestnik in trgovec Anton Spolan iz Kompolja pri Do-brepolju. — V Ljubljani je umrl v 41. letu starosti Anton Verčič, vlakovodja juž. žel. v pokoju.
Evharistični shod v Ribnici. Nad vse upe veličastno se je izvršil dnel6j»in 17. avg. evh. shod v Ribnici. Že v soboto popoldne se je začela Ribnica opravljati v slavnostno ^obleko. Raz strehe so zaplapolale zastave, hiše so se ovile v vence in cvetličje. Ob 8 zvečer je začelo slovesno zvoniti in ribniški trg je bil do zadnje hiše bajno razsvetljen, dočim je godba od Nove Štifte napravila pohod po trgu. Posebno je očarala ljudstvo prekrasna monštranca iz električnih raznobarvnih luči na pročelju cerkve. Cele množice so do zadnjega kotička napolnile ob 9 prostrano cerkev, ki ni mogla sprejeti vseh udeležencev, ko se je izpostavilo sv. Rešnje Telo, in je ostala napolnjena skozi celo noč in celo naslednjo nedeljo. Naravnost ginljivo pa je bilo, ko' so k polnočnici prihajale procesije s svečami in pojoč, in že oddaleč sta jih pozdravljala vfeoka razsvetljena zvonika. Posebno velika je bila procesija iz Dolenje vasi, ki jo je pripeljal g. Skulj. Nad 6500 vernikov je bilo pri sv. obhajilu o polnoči in v nedeljo dopoldne. Orkestralna maša je še poviševala slovesnost. Žali-bog je dež v nedeljo preprečil slavnostno.procesijo, a kljub temu ostane slavnostni dan v neizbrisnem spominu.
Biserno poroko sta obhajala ▼ Smihelu pri Žužemberku Janez in Marija GlobokVr, oče in mati gosp. Janeza Globokarjs, trgovca in gostilničarja v Smihelu. Poročena sta bila 22. avgusta leta 1864. Leta 1866. je moral jubilant v vojsko na Laško, kjer si je nakopal hudo bolezen, ki ga je tlačila celo naslednje leto. Vkljub temu je dočakal izreden jubilej, šestdesetletnico svoje poroke. Mati je še Čvrsta in zdrava, očeta pa tlači visoka starost.
.—--o-
Proslava desetletnice smrti dr, Ivanoczyja.
V nedeljo dne 17. avgusta t 1. je obhajalo prekmursko ljudstvo na slovesen način petletnico osvobojenja in desetletnico smrti svojega velikega rojaka dr. Ivana Ivanoczyja, dekana in kanonika v Tišini. 2e ko so zapeli prvi jutranji zvonovi, so se začele' zbirati od vseh vetfev pisane množice ljudstva na prijaznem hribu okrog bele cerkve Sv. Benedikta v Kančovfcih. Prihajali so s cvetjem in venci starci, možje, žene in dekleta, mladeniči, otroci, dijaitvo, tambura-fti, požarniki. Proti 9. uri je izgledal hrib kot velikansko mravljišče, v katerem je kar
zginila procesija iz nad 4 ure oddaljene Tišine, 1500 Bogo-jinčarjev itd. in nad katerim je plapolalo osem okrašenih narodnih trobojnic. Proti 10. uri je množica narasla na 6000 glav in se razgrnila okrog pro-povednice pred cerkvijo ter poslušala krasno pridigo gospoda župnika Baše iz Bogojine. Po pridigi je opravil g. narodni poslanec prof. dr. Hohnjec v z zelenjem in cvetjem okrašenem šotoru pred cerkvije slovesno sv. mašo. Po maši so od-
zastopniki oblastev, duhovščina, organizacija in del naroda
na bližnje pokopališče k grobu dr. Ivanoczyja, kjer je zapel pevski zbor pod vodstvom beltinskega nadučitelja Spragerja par primernih j>es-mi. Narodni poslanec Jožef Klekelj je v izbranem daljšem nagovoru orisal življenje svojega nekdanjega župnika dr. Ivanoczyja, njegovo velikodušno in požrtvovalno delo za svoje slovenske rojake, njegovo trpljenje in preganjanje s strani mažarskih oblasti, njegovo vztrajnost in ljubezen do naroda in njegovo vzgledno veliko otroško -ljubezen do svoje priproste mamice tudi v poznih letih. Omenil je, da je Ivanoc-zy rajše pustil visoka častna mesta, samo da je mogel biti pri svoji materi in delati za slovensko ljudstvo. Omenil je ustanovo požrtvovalnega Iva-noczyja za vzgojo duhovnikov v slovenski škofiji in njegove velike denarne žrtve za slovenskega bolnega duhovnika, samo da bi mogel ta še naprej delati za slovensko.ljudstvo. Po nagovoru so položili zastopniki župnij, organizacij, društev in pa posamezniki mnogo-brojne vence iz domačih cvetlic na grob velikega dobrotnika prekmurskih Slovencev in narod je kar obsipal gomilo s cvetjem. Ker pokopališče ni moglo sprejeti tako številnega naroda, se je slavnost nadaljevala zopet na livadi pri cerkvi. Po dveh primernih deklamaci-jah je narod nagovoril narodni poslanec dr. Hohnjec, ki se je v vznešenih besedah spominjal prekmurskega slovenskega prvoboritelja in vzpodbujal ljudstvo, naj ohrani svojo krščansko in slovensko zavest, naj ohrani dr. Ivanoczyjev duh in časti njegov spomin, ker kdor prednikov ne časti, jih vreden ni. Gospod poslanec je izročil še pozdrave Prek-murcem v imenu nove vlade in Slovenske ljudske stranke. Nato je po pozdravu gospoda srezkega poglavarja1 iz Murske Sobote v imenu oblasti domači g. župnik Faflik v ognjevitih besedah opisal zlasti brezpri-merno veliko otroško ljubezen Ivanoczyja do matere in pozval zbrani narod, da postavi svojemitv ljubezeni do naroda in matere, v delu in trpljenju za narod velikemu rojaku primeren nagrobni spomenik in istočasno skromen spomenik njegovi materi, ki počiva poleg njega. Hvaležen narod se je pozivu takoj z veseljem v zelo razveseljivi meri odzval. Sledilo je več lepih pesmi tambu-raške točke in nastop Orlov. Ljudstvo se ni moglo dovolj na-gledati lepih točk in ni vedelo, ali naj da prvenstvo točnim izvajanjem Orlov ali Oslic ali ljubkemu nastopu deškega ali dekliškega naraščaja, ki je tako lepo točno med petjem izvajal najrazličnejše vaje, ni vedelo, ali naj se bolje divi Ba-šovim Orlom iz Bogojine ali Kleklovim iz črensovc ali onim iz Beltinc ali Žižkov. Vse je bilo presenečeno kakor nad prostimi vajami tako zlasti nad kraano posrečenimi živimi slikami še mladega prekmurskega Orla. Med telovdabo in po njej je raznašal vetrič zvoke domoljubnih pesmi in tamburic daleč do sosednih hribov in ljudstvo se je pod plapolajoči-mi trobojnicami okoli svojih voditeljev v bližini groba svojega zagovornika in dobrotni-
ka tako dobro počutilo, da je pozabilo utrujenost od dolge poti, pozabilo, da je že davno minilo poldne, ena, druga ura: še je hotelo slišati rodoljubno besedo iz ust svojih voditeljev in dpmoljubne pesmi iz zvenečih grl domače mladine, še je hotelo gledati svoje sinove in
stvori! maso, slično jelly-ju. Dajte. 2 ali 3 velike žlice z mlekom 8—10 unč kot pijačo.
Ob 9. zjutraj —Sok ene oranže.
Ob 11. zjutraj,—Mehko kuhano jajce, pomešano z drobci starega kruha ali pa veliko žlico nastrgane poved ne, pomešane s kruSnimi drobci ter omočene z govedinim sokom. Požirek mleka. Piškot prepečenca ali otrob ali pa star kruh in surovo maslo. , Ob 3. popoldne.—Janječja, kokošja ali goveja juha z riiem ali drobci starega kruha, pomešanimi v juho. Cus-
hčere v orlovskem kroju, toda ^taft tf^Mvšto pujinš, kuha-
nebu se je zdelo dovolj in dalo lepo uspeli prireditvi, k ije ni kalilo nič, svoj blagoslov z rahlim dežičem. Nerada se je 6000 glava množica razšla na svoje domove, ko je tako sijajno pokazala, da tudi na najsevernejši meji naše lepe očet-njave bije hvaležno slovensko srce, da živi tu prekmurski rod, ki je bil in je slovenski in v katerem se živi in bo živel krščanski slovenski Ivanoczyjev duh.
"S".
SMEŠNICE
1
Kebrovo leto v Ribnici.
Letos, ko je hroščevo leto, je bilo od županstva strogo ukazano, da mora vsak posestnik na svojem posestvu pokončava ti hrošče. Ukaz županstva se je dokaj stA>go izpolnjeval. Po vaseh so sklenili možje: "Kar leze inu gre, nad kebre mora vse."
Koncem meseca maja pa je bilo po ribenški dolini huda nevihta s točo, ki je naredila občutno škodo na polju in vrtovih. Pa so v nedeljo po jutranji maši ljudje tarnali ter tožili eden drugemu, kdo je hujše prizadet po toči. V družbi treh pa se oglasi eden:
"E možje, vsaka nesreča je k eni sreči. Koku so jih pa kebri fasali; vse je dol zbilu, de ne bo trejba vranča več trest."
"Imaš prou, tud' to je sta pritrdila druga dva.
ne češplje, pečeno jabolko alf pa kuhana jabolka.
Ob 6. zvečer.—Pšenični zdrob kuhan dve uri. Dajte eno do treh velikih žlic z mlekom. Ča£o mleka. Prepeče-viec ali star kruh s surovim maslom.
Doraščujoča doba v življenju deklice je čas, ki dela vsakj materi-velike skrbi. To je najbolj nevarna doba v življenju deklice. To je čas, ko je njeno duševno stanje prav posebno in ki tvori tudi temelj za dušeslovno krizo. To je čas, ko je tudi njeno zdravje bistvene važnosti. Zdravje deklice v tej dobi je prav poseben pobrem za mater. Vsaka mati se mors pečati s tem. Zgraditi mora zdravej svoje hčere ter ojačiti njene telesne sile, da jo varno prevede skozi to težavno dobe.
če ima deklica dosti pravilne hrane, se ne more njen sistem uspešno ustavljati zahtevam narave v tej dobi. Taki otroci bi morali imeti po dvakrat na dan Eagle mleko poleg redne hrane. Razredčite dve veliki žlici Eagle Mleka s yA čaše mrzle vode. Številni ga imajo rajši z ginger-ale-om, grozdnim sokom ali stepenim jajcem. Rsbi se ga tudi pri raznih kuhanih jedilih.
čitajte te članke vsak teden skrbno ter jih ohranite za poznejšo uporabo.
res,
Pritožna knjiga.
Natakar: "Gospod šef, v restavraciji je cel kraval, gostje hočejo vdreti naravnost k vam. Kaj naj storimo?"
Šef: "Nesite jim pritožno knjigo."
Natakar: "To smo že storili. Pa vse nič ne pomaga
Sef: "Nesite jim še dve. To bo pač dovolj."
harmonike
Predno se odločite kupiti harmoniko, pišite po cenik največji slovenski trgovini in izdeloval-nid harmonik v Združenih driavah in gotovo boste zadovoljni kakor so bili že vsi drogi, kateri so že naročili.
LUBASOVE
harmonike imam tudi vedno v zalogi po najnižjih cenah.
Importirane harmonike na eno, dve ali tri vrste, pripravne za mlade fante, od $4.00 do $45.00.
piane gramofone
kakor tudi popoln« zaloga roi
in plošč. Pri meni boste dobili vsak
muzikalični Inštrument, mali ali veliki, za nizko ceno. Blago razpošiljam po celi
Ameriki.
Se uljudno priporočam rojakom.
ANTON MERyAR
Music House, »»21 8T. CLAIR AV«. CLEVELAND. OHIO.
Nenavadna perutnina.
Mož je hotel narediti svoji ženi veselje in ji kupil papigo ki je znal prav lepo in mnogo govoriti.
Pošjje jo po postrežčku ženi domov in gre dalje po svojih poslih.
Zvečer pride domov in žena mu prinese za večerjo ocvrtega ptiča.
"Kakšno cvrtje pa je to?" vpraša mož.
"I, saj si mi sam poslal zjutraj onega zelenega ptiča," od govori žena.
"Za božjo voljo," se razburi mož, "to je vendar papiga, ki je znala govoriti."
Ono: "Zakaj pa ni črfcnila nobene besede!"
ČLANEK 84.
Nadaljni seznam dijete bo odgovarjal vsem potrebam normalnih zdravih otrok. Ni namenjen materam skrajno delikatflib otrok, ki trpe na kroničnih prebavnih motenjih. Taki slučaji so posamezni in nenormalni ter zahtevajo zdravniško pozornost.
Od 15 do 18 mesecev — Štirje obedi na dan.
Ob 7. zjutraj.—Zdrobljen oves, proso ali zdrobljena koruza. Vsako je treba .kuhati po tri ure en dan pred uporabo. Ko je živilo dokuhano, mora biti tako gosto kot redek lep. Precediti ga treba in kakorhitro se shladi, bo
1 x ZAHVALE.
•vrv o* s? *	- -
Sugarit, M., 18. avg., 1924. Mr. Anton Mervar, izdelovalec harmonik, Cleveland, O. Cenjeni rojak:
Vam naznanim, da sem dobil harmonike in me veseli, da ste jih naredili glih po moji volji, lepe glasove in močne v basih, glih kakor sem jih zahteval. Vaše delo in okraski se mi jako dopadejo. Jaz sam nisem verjel, da ste zmožni tako lepe harmonike narediti, in zato se vam prav lepo zahvaljujem. Priporočal vas bom tudi vsem tukajšnjim prijateljem, da ste vi mojster v izdelovanju harmonik.
Naznanite mi tudi, če ste v redu prejeli ves poslani vam denar.
Ostajam s pozdravom vaš prijatelj in rojak x
John Sušanj.
n.
Village, Ark., 28. avg., 1924. Dragi mi rojak Anton Mervar: Naznanjam vam, da sem sprejel vašo harmoniko in sem z isto jako zadovoljen. Imel sem že vsake vrste harmonike, pa mi ni bila nobena tako povo-lji kakor mi je ta. Torej hvala vam za postrežbo. Hvaležen sem tudi Mr. Gregor Janešu, ki me je nagovoril, da naj od vas harmoniko naroČim, in tisto karto mi je dal, ki sem vam jo pisal. Torej se vam še enkrat zahvaljujem in ostanem vaš prijatelj, jaz
Anton Kec.
ra.
Renton, Pa., 29. avg., 1924. Dragi mi prijatelj:
Najprvo bodite pozdravljeni in vam sporočam, da sem dobil vaše harmonike in se vam le-po zahvalim, ker sem prav zadovoljen ž njimi. Prav lepo pojo in sp lahko nanje igra. Tako delo je vredno vse pohva-
le.
Bodite pozdravljeni
Peter Kosmač (Advertis.)	Box 27.

-r
Zaključni katoliški shod v Forest City. Pa.
(Konep.)
Po dovršenem govoru Jedno-tinega predsednika brata Anton Grdina je Miss Vida Oeoiin v imenu mladinskega oddelka v krasnih besedah pozdravila na-> vzoče glavne Jednotine uradnike, častito duhovščino in navzoče zborovalce, nakar je pevsko društvo "Naprej" zapelo Jednotipo himno, jubilejno himno ali koračnico in želo zato buren aplavz.
Zatem je bil pozvan k besedi zborovalcem * gotovo najbolj znani govornik, bivši večletni Forestcytičan, brat »Josip Zalar, glavni Jednotin tajnik. Ni torej čuda, da ga je občinstvo s tako burnim ploskanjem pozdravilo !
Brat Zalar je govoril zbranim kot svojim nekdanjim prijateljem, faranom, sobratom in sodelavcem. Spominjal se je onih let, ko je pred 24 leti vihtel lopato in kramp v tamoš-njem premogovniku, kjer je prestal prvo skušnjo iz življenja mladega izseljenca v Ameriki. Kaj živo se je spominjal 21 let nazaj, ko so začeli v Forest City graditi cerkev; tedaj je ves čas opravljal službo tajnika pri cerkvenem odboru. Za cerkev je veliko storil pijonir naselbine, Mr. Martin Muhič, ki je še vedno čil in zdrav. Govornik je hvalil lepo slogo in napredek najbolj v iztočni slovenski naselbini države Penn-sylvanije. Zdaj imajo zgrajeno že drugo cerkev, lepo župni-šče in krasen mirodvor na prijaznem hribčku. Manjka še nekaj — slovenska farna šola, kar upa, da jo bodo zavedni faran? sčasoma zgradili pod marljivim vodstvom župnika, Rev. Jevnika. K sklepu je^e omenil lepo slogo in napredek med lokalnimi druStvi naše Jednote. Ce bodo taipoši}ji sobratje in sosestre vedno tako vneti za društveno življenje in odkritosrčni, bodo lahko dosegli še večji napredek, ki bo v celo-. kupno korist. Brat Zalar je izračunal, da so vsa tri lokalna društva (št. 12, 77 in 120) od začetka do danes izplačala že $142,000 skupne bolniške podpore in posmrtnine. To je v resnici lepa svota!
Zatem so govorili ^ledeči štirje duhovniki: Rev. Manley, is-ski župnik, Rev. Mihelič, župnik bližnje slovaške cerkve, Rev. Halicki, poljski župnik cerkve sV. Srca Jezusovega in Rev. Zoldat, ruski unitarni pravoslavni župnik.
Rev. Manley je v angleščini izražal priznanje in pohvalo prirejevanju katoliških shodov, ki navdušujejo ljudstvo do lepega in krepostnega življenja. Naglašal je tudi velik pomen katoliških društev, kajti dandanes hočejo nekateri 100 odstotni našemljeni Amerikanci (Ku-klusovci) uničiti našo vero in tu živeče inozemce. Pri letošnjih volitvah moramo biti zelo oprezni, da ne pridejo K. K. K. na čelo vlade.
Rev. Mihelič je zatrjeval, da katoliški shodi izobražujejo ameriške Slovence, ker se jim pojasnuje izvrševanje dolžnosti do cerkve, domovine in naroda.
Rev. Halicki je v poljskem jeziku pozdravil navzoče v imenu svoje fare. Bodril je vse Slovane k slogi po poljskem geslu: "V Jednoti je sila." Dalje je Slovencem čestital na tolikem uspehu v vseh zadevah napredka in je želel naši K. S. K. Jednoti, da bi se kmalu podvojila.
Rev. Zoldat je govoril v ruskem narečju, katero smo skoraj docela razumeli. Šteje si v posebno čaat, da so ga povabili na ta shod. Tudi on govori o Slovanih bratih in izraža priznanje Slovencem, ker so priredili tako veličasten shod-
Nato je navzoče pozdravila pestra Paulina psoUn, tajnica a »v. Ane, št. 120 K. S.
K. Jednote v imenu označenega društva in v imenu vsega slovenskega ženstva iz Forest Citjr. Ka jako lep in podučljiv način nam je zatem razložila namen in dolžnosti slovenske žene in matere napram svoji družini.
Kot poslednji govornik na odru je bil pozvan urednik "Glasila," brat Ivan Zupan. Veseli ga, da se nahaja v obče-znani slovenski naselbini Gozd nega mesta (Forest City) velike ii) ponosne države Pennsyl vanije. Rojakom iz te našel« bine čestita iz treh razlogov: 1. ker imajo slovenskega župana, 2. ker imajo v svoji sredini prvega rojaka Slovenca, ki je imel kot predsednik neke ta-mošnje banke pravico podpisovati se na ameriških bankovcih in 2. ker se v Forest City nahaja prvo društvo (sv. Jožefa, U. 12), ki je iz cele Pennsyl-vanije edino pristopilo k naši K. S. K. Jednoti že ob njenem rojstvu. Dalje čestita društvu št. 77 povodom njegove 20 letnice.
Govornik je dalje razlagal geslo naše Jednote: "Vse za vera, dom in narod." Ce smo ameriški Slovenci verni, to ni nobena sramota kakor to trdijo naši naprednjaki. V cerkev so radi hodili vsi slavni ameriški možje od generala in predsednika Washingtona do sedanjega predsednika, in vendar so bili ti možje v urad izbrani od večine ljudstva. Pokojni predsednik Jefferson je dal nekoč nekemu mladeniču sledeči nasvet: "Časti Boga, spoštuj očeta in mater; ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe, svojo domovino moraš pa še bolj goreče ljubiti!" V teh besedah je zapopadeno tudi geslo naše Jednote. In če skušamo 51ani K. S. K. Jednote po tem geslu živeti, nas zato naši nasprotniki zaničujejo. To ni značaj pravega ameriškega gentlemana!
Kot časnikar je govornik apeliral na navzoče, da naj marljivo zasledujejo in podpirajo katoliške liste. Protiverski listi so strup za naš narod! Ni pa dovolj, da jih samo podpiramo z naročnino; treba je tudi javno nastopiti z lepimi članki, o-brambnimi dopisi in drugim gradivom.
Predsedatelj je zatem preči-tal došle brzojavke kakor sledi:
Joliet, 111., 23. avg., 1924. Želim vam dosti uspeha pri važnem delu za napredek našega slovenskega naroda. — John Grahek, glavni blagajnik K. S, K. Jednote.
Pbilo sadu na vašem katoliškem shodu vam želi in vas iskreno pozdravlja, Steve G. Vertin, pomožni tajnik K. S. K. Jednote, Joliet, 111.
Pozdravljeni katoliški Slovenci 1 Bog daj, da bi vaš shod obrodil dosti koristnega za vašo naselbino in našo dično Jednoto! Živeli! — John Zulich, glavni nadzornik K. S. K. Jednote, Cleveland, O.
Cenjeni zborovalci in zboro-vp.lke katoliškega shoda! Kličem vam: zborujte navdušeno! Le krepko naprej. V duhu sem z vami. Vse za vero, dom in barod in za našo K. S. K. Jednoto!
Za društvo sv. Vida, št. 25 K. S. K. Jednote, Cleveland, O., Anton Strniša, predsednik. -
Vsem tem so zborovalci navdušeno trikrat zaklicali: "Živijo in Slava!"
Zatem je predsedatelj, brat Jno Dečman preči tal sledečo resolucijo ali izjavo, katero so prisotni zborovalci z velikim navdušenjem odobrili. (Op. uredništva. Dasiravnp je bila ta izjava že priobčena v št. 36 "Glasila," isto še enkrat tukaj navajamo, ker j# velepomem-bna.) Izjava se giasi:
"Ili, dne 24. avgu*ta, }924, na katoliškem shodu v Forest City, Pa., zbrani člani in članice f£. 9. K. Jednote in far^ni fare sv. Jožefa, slovesno izjavljamo, da odobravamo prirejanje katoliških shodov, kakor je današ-
"GLASILK. 8. K. ^OTp." t?.
nji in kakor so se vršili v preteklosti po mnogih naselbinah za probujo katoliške zavesti, za Ojačenje medsebojne zveze in za večjo ter močnejšo Jednoto
V	to svrho se pridružujemo naši častiti slovenski duhovščini za skupni nastop v javnosti, da se mi z duhovščino vred in duhovščina z nami vred bori za katoliške pravice nas vseh.
Mi hočemo svoje pravice kot katoličani v svobodni deželi združenimi močmi braniti.
Mi hočemo nastopiti proti vsaki publiciteti ali napadanju od strani gotovih časnikov, ki sramotijo našo sveto vero, sveto cerkev, njene voditelje duhovnike ali pa lajike.
Mi, Slovenci smo bili vsi rojeni in vzgojeni kot katoličani in kot taki hočemo tudi ostati in ohraniti naše dragocene ver ske svetinje.
Mi najodloČnejše protestiramo proti temu. da se nas vsled našega verskega prepričanja zaničuje, ker se nam s tem kratijo ustavno zajsmčene pravice izvrševanja našega verskega prepričanja v naši svobodni novi domovini.
V	sličnih slučajih se bomo napram takim napadom borili vsi kot en mož, kot ena žena. Nastopili bomo v naših katoliških listih solidarno proti onim, ki blatijo našo duhovščino, našo katoliško Jednoto in naše voditelje.
Mi priporočamo, da naj se ob svojem času zopet prične s prirejanjem katoliških shodov širom Amerike še v onih naselbinah, kjer se taki shodi doslej še niso vršili in sicer pod pokroviteljstvom K. S. K. Jednote.
Mi priporočamo, da naj se to našo izjavo priobči v vseh katoliških listih.
Končno priporočamo, da bi se vsi ameriški katoliški Slovenci oklenili in držali edinole svojega katoliškega1 časopisja, našega javnega zagovornika in bra-nitelja, protikatoliškega in brejfoerskegia časopisja pa da bi se vsi ogibali.
Okrog 6. ure zvečer, pred zaključkom shoda so pevci dodali še krasno pesem v mešanem zboru "Savinjski dol," nakar se je predsednik, brat Anton Grdina iskreno zahvalil naselbini Forest City za tako požrtvovalnost povodom tako veličastno uspelega1 zaključka katoliškega shoda. V prvi vrsti gre zato hvala g. župniku, Rev. Jevniku, bratu Jno Dečmanu, bratu Martin Muhiču in drugim društvenim uradnikom in uradnicam. Sijajnega nastopa mladinskega oddelka v današnji paradi ne bo nikdar pozabil. Živela torej katoliška zavedna vrla naselbina v Forest City, Pa.!
Brat Dečman je zatem po opetovani primerni zahvali vsem navzočim ob 6. uri katoliški shod zaključil. Zvečer ob 9. ure se je vršil okusno okrašeni Muhičevi dvorani banket v počast gostom in zastopnikom društev. Tudi tu ss je čulo lepe govore in petje. Brat Zalar je v svojem govoru ponovno priporočal ustanovitev farne šole ter je obljubil v to svrho darovati skromen prispevek $25 za vogelni kamen!
Drugo jutro okrog 8. ure smo se s težkim srcem poslovili od prijaznih in gostoljubnih rojakov, v Forest City, Pa. Dolga in naporna je bila naša vožnja do tja (v avtomobilu), toda ob slovesu smo jim vseeno obljubili, da se še vidimo na onem prijaznem hribčku, če bo le mogoče!	I. Z.
-o-
Paul Jamate:
(Iz francoščine pre vel dr. B.)
Noel Dur je bi? ?rastel v sanjah o strojih. Bil je majhen, bolehen in slaboten in izgledal je, kot bi sc bila v njegovi glavi koncentrirala vsa energija njegovega telesa. Strastno se je bil poglobil v svoj inženjer-ski študij.
Svojo mladost je bil prebil
fredi delavskih »est, v senci
tvorpice, pri ra?bij#pjn k^div na železp, prj nočni rdečici fa-yačqic, pri 4iyjem vr^enjii 4i-namov, ki so §tyli v čistih in svetlih dvqra*ah. Sedaj pa je sam začel konstruirati, ukvarjati organizme i? kovi^, suknje svojih misli, rezervoarje sile, ki jih bodo mogli največji slabiči s ponorom uporabljati.
Toda njfcgovo poželjenje po stvar jan ju ni trajalo dolfro.
Njegova slabost je rabila protiutež deliijoče in ustvarjajoče energije. Duevno veselje mu ni več zadoščalo. Hotel je živeti in obvladovati skajtapje železnih mišic in dihanje pare v telesu velikanskih strojev. Vtelešeni nagon njegovega plemena, ki se je bil razvijal na vznožju plavžev in na dnu ru-dokopov, je spet prevzel vse njegovo bitje. .
Sicer je pa Noel Dur tudi hotel videti!
Nikakor ni hotel preživeti vsega svojega življenja za steklenim atelijem, sklonjen na risalno desko. Zatulil bi bil od bolesti, če . bi se ne bil znal premagovati, ko je mislil na ozki prostor, v čigar mejah so se šetali njegovi koraki dan na dan. čutjl je, da je veseljstvo tako dostopno, planet pa tako majhen za človeka tega stoletja, da bi se bil sramoval, te ne bi dirjal po prostoru z vso možnostjo, ki mu je bila dana.
In sanjal je o obzorjih...
Predvsem so se zanimale njegove želje za hitrost vlakov. Avtomobila ni maral, avi-jona tudi ne, nista mu bila dovolj mogočna. Sanjal je samo o brzovlakih, ki režejo brazde po kontinentih in prevažajo od mesta do mesta potnike, cel svet misli, kpndenzacijo volje rpdu, intenzivnost rodovitnih ponosov. Mogočne lokomotive, ležeče kot mačke na kompliciranem želeffju, je ljubil in jih hotel zavoje^ati. Brzdati jih je hotel kot .kopije, jih priganjati k napadu<na ^razdalje in dirjati po brezštevilnih deželah dan in noč,, brez ipreštanka. • i
Noel Dur je bil mož energije: udejstvil jc torej svojo željo.
Postal je strojevodja in okusil pijanost pokorščine materije. Vozil je-med glavnimi mesti Evrope aktivne množice, videl je bežat* pokrajine mimo svojč kabine na desni in levi. Hitel je naprej v različni razsvetljavi, divjal je skpzi kisla jutra in dospel v bohotno polne poldneve, hitel je naprej v večere in noči, med tu in tam redko posejanimi lučmi, pod zvezdami. Živel je v ritmu voznih redov, opazoval natančno črte svojih grafik, pazil na ogenj in skrbel za pravilho delovanje zaklopnic.
Ali ni bilo stroja, ki bi odgo-vr.rjal volji T Predstavljal si je z vsem prepričanjem svoje strasti velikana, ki bi bil bolj strašno masiven kot najbolj masivni componundi velikih ekspresov, žfvega velikana iz železa, ki bi žrl premog, pil vodo in bi bil bolj nagel in bolj blazno ; divjal v daljave kot vse do sedaj znane konstrukcije! '.*•'• -• .
Veliko je bilo njegovo veselje, ko jrzvedel, da ae bo zidal tak stroj, del je in poiskal njegove konstrukterje. Pomagal jim je pri delu. Dajal jim je nasvete iz svojih praktičnih zkušenj. Skratka, ogromna lokomotiva je bila dovršena po več kot enoletnem silnem trudu.
Sedaj jo je pa bilo treba preskusiti.
Noel Dur sam si je to upali akrov; Noben kurjač ga ni hotel s premij M. Za pobep denar ni hotel noben delavec na stroj. Kar se tiče inženjerjev, si niso upali ugovarjati toliki samozavesti. V svoji kabini bi torpj bil ob enem strojevodja in kurjač. Ne bi imel trenutka počitka. Eno bi bil s telesom stroja. Njegova pozornost bi se napela do blaznosti in spo-
znal bi najbolj vznemirljive f «voje*# življenja, da fvojj u$od* nasproti m njej;(»yo n«v4i|»enje
imelo, č§r<»vi}0 je *>iIo hladno, na s«bj npkfj stroga in Hsodnega.
DolpčppJ dan je prišel.
Vse je bilo pripravljeno: rdeče ognjišče, kotpl, šumeč od skrivnega življenja- Progo so fili utrdili, ovinke dvignili. Ni bilo vijaka na poskusni progi, ki ga ne bi bili pregledali.
Poposnp jc stopil Noel Dur k ogromnemu stroju in ga pomeril 8 pogledom od vrha do tal. Nato je zlezel v kabino, pogledal ro£aje in na dano znamenje spustil stroj iz tvorpice.
Veličanstveno je odsopihal. Komaj da so kolesa malo podr-sela. Zelezje je skoraj malomarno udarjalo, med tem ko se je začel gibati vep rdeč od odseva ogpja mali mož, srce lokomotive. Odpeljal se je počasi kot navadno. Ko je pa zapazil, da je zunaj, izven mesta, se mu je zahotelo po hitrosti. Radoval se je, da je bil na krovu tega tytja, ki ga je tako veselo in lahko nosilo. Užival je svoje življenje do skrajnosti, tako globokp je bil navdušen v svojem srcu.
In hitrost j« raatla, rastla. ..
Polja so hitela mimo, se zavračala drugo za drugim. Vasi, kolodvori so izginjali. Obzor je bil okrogla črta okoli njegovega začaranega stroja. Dvigal se je vedno znova pred svojim lastnim begom in Noel Dur ni več mogel razlikovati potankosti. Povsod je bila ravnina, enolična ravnina. Komaj da je včasih jeklen stresljaj na-značil prehod čez reko, komaj da so mostovi z udarcem prerezali enakomerno smrčanje pare.
In Noel Dur je silil še naprej.
Njegova delavnost se je po-desetorila, ker je' čutil, da ima razna opraVlla. Pazil je na signale, urejeval pristop pare m natanko gledal na svojo pot " Hit^st je vVdno rastla.
Ko pa je hotel pred nekim ovinkom voziti bolj počasi, je Noel Dur opazil, da ni več gospodar svoje hitrost). En ročaj se ni več dal premikati. Naglo je iskal vzrok nereda. Bil je zadnji trenutek* a najti ga ni mogel. Vendar je prevozil ovinek brez nesreče.
Tu pa je postal strojevodja nemiren. Hotel je dati nasprotno paro in vstaviti za vsako ceno, udušiti plamen, ki je lizal cevi kotla. Vse zastonj. Vse se mu je vstavljalo. Ogenj sc je šc bolj razpalil. Pošastni stroj je vozil vedno hitreje.
Večer je bil tu. Noel Dur ni nikoli imel enskih občutkov kot v mehkem objemu nočnih vrtincev. Ali je bila to končno odločna revanša materije, ki jo je tako rad brzdal, poniževal in podjarmil svojemu ponosu slabotnega človeka?
Pokrajina je lila mimo njega kot nočna reka, kot hudournik brez obrežja, brezkončen in jemajoč vid. Noel Dur je gledal samo še na progo pred seboj, ki sta jo razsvetljevala žarometa. Ni vec znal čitati svoje karte, ni več spoznal niti ovinkov, niti ramp. Ni več vedel, kam ga nese. Zaprl je oči. čakal je. . . .
Ko so naslednji dan odstranjevali ostanke razbite lokomotive, so našli truplo moža, grozno obžgano in razmesarjeno.
Umrije bil vsled pretiravanja svoje strasti.
NAPRODAJ JA farma za živinorejo in mlekarstvo. Farma obsega 163 le^i y prijazni dolini; obsega lepa gospodarska poslopja; na inti je fina pitna voda, mnofo sadnega drevja, vse pptrpbttiae fn orodje, 18 glav živine, par ktmj io vsi pridelki. Cm	Farma •« nahaja
blizu vasi, kjer so že Slovenci naseljeni. Trg je blizu. Potit* na; M**kY Murdock,
Ceoperstovn, N. Y. ,_Udyerti#.)
Pred ognjem in tatovi
—|>IIIwI«1 mM*, ^ '	pregled
ps odstrižete obrestne kupone na svojih bondih. Nafti uradniki so vam z veseljem na razp<
so nafte varnostne Skrinjice vedno varne. V njih lahko hranite vse svoje vrednostne papirje, zavarovalne police, zemljiške prepise, bonde in sploh vse, kar je vredno hraniti. Iste so vam vedno dostopne med uradnimi urami od 9. dop. do 3. pop. proti mali najemnini zs $3 ns leto. Ključe hranite vi, tako da brez vaftega ključa Skrinjice nikdo ne more odpreti.
Tudi so vam ns razpolago brezplačno privatne sobice, kjer lahko brez motenja in vmešavanja od strani drugih ledate svoje pspirjs sli
veseljem na razpolago pri posvetovanju
radi nakupa vrednostnih papirjev, kojih obrestna mera je višja od ns-
HMHMMHMlMflBaMMaSr^' ' tm
vsdtoih vlog in kojih varnost vam ne bo nikdar delala skrbi.
V vseh denarnih zadevah obrnite se z zaupanjem do kapital in rezervni sklad znaša več kot f 74Q.MM.00.
nas. Nai
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO IN CLINTON ST*. it JOLIET, ILL. Wm. Redmond, preds.	Cbss. G. Pearcs, kasir.
Joseph D und a, pomoi. kasir.
NAZNANILO JN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem* žalostno vest, da mi je po dolgi bolezni preminul moj ljubljeni soprog, g. x
Matija Petkovšek
v starosti 5S let. Doma je bil iz Bevk pri Vrhniki. V Ameriki je bival 24 let. Tukaj zapušča soprogo in več sorodnikov, v starem kraju pa 4 brate in tudi več sorodnikov. Pogreb sc jc vriii v petek 12. septembra 'ns Ca!vary pokopališču pod vodstvom po-grebnika Josip žele.
Na tem mestu se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem, ki so ga obiskali ze časa bolezni in ki so me tolažili ob r.ri bridkosti ter za, darovane .venep., Hvala, tvkii društvu Carniola Tent, št. 128S of the Maccabees ter tfrulfvu sv. ViSa. it. 25 K.S K. Jednote in posebna hvala pa našemu pogrebniku 2eletu, ki ga je tako častno spravil.
Naj mu sveti večna luč!
\ ,	Helen-i Pctkoišek, soproga.
Cleveland, O., 13. septembra, 1624.
ZASTONJ
zidate cerkev, šole ia druge ust.movr, ako no znate rabiti tiska!" — Tako ie pevdaril pa]>ei Piy X.
KAJ SE TO PRAVI?
To »e pravi, da tud* mi SloTrnei. (Mamo in irt»«jrm'> uilnnj xa nal« Svlo. ako tc*a dna ar bo »j.rrmljal močan in cUter kaluitaU fi»«V. Zato Uri to in niroUjte d<rt>r* katoUik« 1UU. En tak lin t. ki t>i ga noruJa imeti vaakm slovanska kita ic:
"Amerikanaki Slovenec in Edino«t."
Stane letno samo $4.09
Pošljite ua "A. S. ia Ed." >1.00 in dobivali boste list tri nesece na poafcušnjo!
"AVE MARIA"
fr--
J« pdinl kIovcrkM naboCnf list v AmrrU.i. Izhaja rivnkrat na mrs««. I na£a najlepie caboin« £lan*-e in raxnot»re aaaimivr lepe raiprave. Kjer ni alnvenakefa duhovnika je ta Ust pridicagr rojakom v naselbini. Let io stane saino 12.50.
POŠLJITE NA "AVE MA

KNJIGARNA "EDINOST" JE NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA AMSBIK1. PIŠITE PO CENIK!
Tiskarna ritd. 1 »deluje
EDINOST" jr nt nes edina stoveasča katoliška tiskarna v Aaae-tiskarska d. la in se priporoma katoliškim druitvam v stklstJuKt.
Za p*iasaita pliUe na:
'Mkaoski Slovenec in Edinost"
IBit WEST 22nd STJUUBT.
CHICAGO, ILL.
A. GRDINA iti SINOVI
PBVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CLEVELANDU, O.
1053 E. 62nd ST.
Odprto daa ia nož Telelon: Eandolph 1881
nim delom in ugledom dvignil in na ia način ustvaril velik del vašega premoženja. A v priznanje za vse to niste čutili potrebe, da javno zanikate in končate to podlo hijensko obrekovanje neomadeževanega imena mojega pokojnega moža, katerega ni bilo tu, da bi branil sebe in svojo družino.
S svojim hinavskim priznanjem prihajate sedaj po treh letih, ko rabite ime Anton Bur-garja, da ga rabite za ščit, izza katerega uprizarjate zlobne napade. Dokler je bil moj pokojni mož še živ, toliko časa ste ga porivali v ospredje, da vas brani in pere. Da ste ga obdržali pri sebi, ste mu obljubovali vsakovrstne nagrade ter ga tako držali, da ni šel drugam, kjer bi zaslužil dosti več, delal dosti manj in bil bi vsled tega še danes živ in zdrav pri svoji družini. Kakor pa sedaj izkušnje kažejo, ste mislili drugače, kakor ste govorili.
Iz vsega tega mi je sedaj jasno, da vam je bil pokojni A. Burgar samo za predmet čitfut-skega izkoriščanja in kot tak imel vrednost za vas le toliko časa, dokler fte imeli od njega profit. Kakor hitro pa je prenehal profit, ni bilo pri vas ne prijateljstva, ne človekoljubja, ne usmiljenja, ne plemenitosti, ne priznanja.
Stokrat mi je žal, da vas pokojni Burgar ni poznal tako dobro, kakor vas sedaj poznam jaz.
Zato najodločnejše protestiram,^ da se na tak hinavski način nosi na dan ime mojega mp-ža in s tem izrablja njegovo ne-omadeževano ime. Sedaj mu dajete jlavno priznanje, da slepite javnost in se kažete kot človekoljuben in poštenjak, do-čim ste dopustili, da so vaši ljudje tri leta hijensko glodali njegov zadnji značaj in omadeževali njegovo dobro ime.
V dejanju ste se izkazali, kdo in kaj ste. Burgar je za vas itak samo uslužbenec, odkar je mrtev. Zato itittmte pravice, da ga kličete za pHčO, in to tem manj, ker iz vas govori samo hinavščina in zlobnost.
Zato zahtevam, da v bodoče pustite mojega pokojnega moža pri miru in ne oskrunjate več njegovega spomina, ker ste se izkazali za nevredhega njegovega zaupanja v vas in sramotno nehvaležnega za njegovo žrtvovanje v vaš prid.
Mrs. Fanny Burgar,
Brooklyn, N. Y.
(Za vsebino tega spisa uredništvo ni odgovorno)
-o-
Neprostovoljna samoznačba.
Živinski trgovec telegrafira 3voji ženi: "Ker današnji vlak ne vzame bikov s seboj, pridem žele jutri."
SVOJI K SVOJIMI
Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom
Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z oblak« za moške b otroke i v zalogi Imam tudi ve
Hko izbero čevljev za ženske, sprejmem tudi naročila sa nove moške obleko po meri JOHN GERM, Slovenski trgovec. 817 East C. St Pneblo, Csls
mov naselni5ki zakon.
Po novem nssetaiškem rskonu so gotove osebe k vzete iz kvote, a nekatere ps taisjo prednost v kvoti, Postopanje zs dobavo potrebnega dovoljenja je povsem drugsSno od prejšnjega. Kdor teli koga dobiti iz starega kraja, ali želi sem potovati t$s ia se zopet vrniti, ns) se obrne ns mene ts pojasnila ln potrebne spise. Rojski v Zapsdnl Peansjrl-vsniji najboljše storijo 6e pridejo osebno k meni™ Uradne ure v pissrni od 9. do S. Zvečer in ob <nedel)sh pa .:

— 57th St
pa na domu, 206
ANTON ZBAiNIK,
eftsr.
it*


ZA SLABO PREBAVO
pomanjkanje teka ter apleino oslab
vzemite
tbelost,
SEVERA'S BALZOL.
Splošna tonlka sa moika i ženske.
Pomaga naravi s tem da želodec in jetra bodo pričela s svojim normalnim poslovanjem in prebava bo zopet postala redna.
Cees 60 in M eeetsv.
Vprašajte svojega lekarnarja.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
TRAKULJE SE NE MORE
UMORITI.
Ako poskusite umoriti trskuljo v životu, tedaj si ne morete pomagsti, ds ne bi škodovali samem sebi. Najboljše sredstvo zs odpravo tega demona, ki umori na. stotine ljudi, je rabiti prabo zmes, ki jo napravi tako boiano, ds se nemore več upirati za izhod in počasi odpade ven.
Veliko mož, žen in otrok trpi in se zdravijo zs razne bolezni med tem ko je njih. prava bolezen trakulja. Pravi znamenja so drobci trakuije v odpadkih. Podob, na znamenja ao: o* motica, slsb tek, zguba teže, smrdljiv dih, rumena koža, bolečine v delih teless, hrbtu in nogah, plszenja v trebuhu in želodcu, ki se včasih bzdl-guje v grlo. Bolnik nima volje do dela in ne zs življenje, nobena ambicije in in je melankoliCen. želodec postane veCkrat kisel in hrana noče doli po grlu. Omedlevični napad se tu in tam pojavi vsled trakuije. Pripetilo se je zelo, da je trakuljs zlezls v sapnik in zavabila bolnika. Rešite se tegs parazita predno vas umori. Naročite si dovolj Lsxtsn zdravila za $10.48 pri Laxal Med. Co., 145 Laxal Bldg., Box 963, Pittsburgh, Pa. še danes ker jutri je lahko prepozno. Za zsvarovanje zavoja pošljite 25c. več.	(Adv.)
DOMAČA ZDRAVILA.
V zalogi*Anam jedilne diftave, Knaipnvo ^jMmencv«* kavo iS importirana domača sdrsvUa, katere prtporeCa Mgr. Ksajp v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK
Pišits po brezplsčni cenik, v katerem je nakrstko popisana vsska rastlina sk kal ss rabi.
IMPORTIRANE KOSE
m DRUGO ORODJE IZ JUGOSLAVIJE.
Kose Is earsntirsneca Itsjer-.ksffs jekls S rintkoas M vt* Jsk. >4. 1«. za. ia »• peleev
dolge -------it.H
< kos s rlnikl po _ 1.7»
Srp sa k lepa ti _ .S«
K lepilno orodje ............l.ti
Brusni kamen "Berruao" _ .60
Moti k* _ .se
Rihetea sa -epo, s » Hlwi _ 1.1»
Pilite po brezplafiai oenlk. Blago poiUjaa
math. pezdir
Bos 772. t: City Hali Sta. New York, N. Y.
IMAM 7 ZALOGI ti NAD 11 LET
PRAVE LUBASOVE
tri In itiri-vrafne, dve, tri in štirikrat, nemško in krsnletoe uglašene kakor tvdi kromatične in ps kovčeke. Harmonike eo najboljšega dela in spremljeos e saporo sa zapreti.
Imsm v zalogi tudi le rabljene harmonike vsakovrstnih Izdelkov po nizkih cenah.
Imam v zalogi tudi STARO-KRAJSKE IMPORTIRANB NA ROKO KOVANE KOSB po $1M komad, 6 skupsj sU več naročenih po $1.25 s poštnino vred. Imam ns zslogi tudi klepalne orodje dvoje vrste, BERGAMO brusilne kamne itd. po nizkih censh.
ALOJS SKULJ,
PL, PteeMia, N. f.
asj-
¥0.
PRI VSAKI PRILIKI
če Vara je treba poslati denar v staro domovino bodisi r Dolarjih, Dinarjih ali Lirah, če potrebujete nasvete za potovanje v domovino in nazaj v Ameriko,	%
če hočete rešiti kako zadevo v starem kraju, ulo-žiti ali dvigniti denar, ali
če se odločite V>še prihranke tukaj obrestonosno naložiti, bodite svesti, da Va< bo domača Banka in ljudje, kateri poznajo Vaše potrebe bolje poslužili, kakor stranski; iz tega lahko posnamete da se za-morete v vse htakih prilikah zaupno obrniti na
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St.	New York, N. Y.
Zadnja leta smo mi razposlali grozdje našim rojakom na vse strani Združenih držav. Vsak odjemalec ali naročnik je bil z našim blagom in z našo postrežbo popolnoma zadovoljen. Ce torej poslujete s staro, sku-Šeno in ugledno tvrdko, vam nikdar ne bo žal.
Pišite ali brzojavite nam za cene grozdja; doba raz-pošiljatve je sedaj tukaj. Grozdje razpošiljamo samo na debelo.
BAKULICH PREDOVICH CO.
California Fruit Bldg. SACRAMENTO. CALIF.
iiiimminmtimimiimimiHiiiiiuimiMiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiš
(• * »'	.'a*'»a* . • •
Važtio, pametno in
pravilno
ippgi • ■•
ravna oni, ko svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (municipalne) ter šolsks bonde in bohde občesna-nih korporacij, ki mu donfcšajo od 5% do 6% obresti na loto. • Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenjajo vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate.
Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom.
Skoro vse bonde, katere lestaje K. S. K. J. smo jih MI prodali ▼ popolno zadovoljnost. Pišite nam zs pojasnila, da vam dopošljem ponudbene cirkularje.
A, C. ALLYN 6c CO.
71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.
Efttablishod 1857
ALI DOSTE TO JESEN POSLALI KAJ DENARJA V EVROPO?
V tem slučaju se vam bo izplačalo, če pridete v našo banko.
Celih sedeminšestdeset let že vodimo bančne posle; pretežni del tega časa smo smatrali za nekako posebnost pošiljanje denarja v razna mesta Evrope.
Ker smo v zvezi s svetovnoznanimi bankami vam damo vedno lahko najnižje cene pri pošiljanju denarja v inozemstvo. Zgla-site se torej pri nas!
Premoženje te banke znaša fl2.000.0WV00
Za s
(Nadaljevanje)
"Vem, da vam je hudo," je pisala nadalje, "ker nimate denarja, a ravno zaradi tega, mislim, da bi se moral na kak način gospodar prisiliti, da vam ne pridržuje več zaslužka. Saj odslužili ste se vendar davno že, in večni sužnji tudi ne morete ostati. Ganite se torej.
"Jaz sem si ta čas prislužila že nekaj, hvala Bogu, in lahko bi vam poslala nekaj denarja, ko bi se le ne bala, da se izgu bi ali pa pride v napačne roke. Ce bi dobil pismo gospodar ali pa kateri njegovih ljudi, Bog ve, če bi zvedeli vi kaj o denarju. Seveda toliko pa tudi nimam, da bi vam vsem pomagala, in preteklo bi pač še mnogo časa, predno bi prislužila toliko, da bi bilo za vas vse zadosti. Ne gre torej, da bi se zanašali name. Kaj dfugega bi bilo, če bi me doletela kaka sreča; na primer, če bi se bogato omožila; no potem vam že pomagam ter vas dam prepeljati vse semkaj, razen enega, ki vem, da ne bo hotel priti, to je Janez." '
Ko je Janez to slišal, je bil kar v zraku.
. "Kar pojdimo! Precej pojdimo za Tončiko," je kričal ter skakal in stopical, kakor vselej, kadar ga je kaj vznemirilo.
"O malo pa le še počakaj," reče France. "Saj tako hitro se menda ne bo še omožila. Sicer pa, če ima že izbranega kakega bogatina, ti itak ne bo nič pomagalo, če greš že tja ali ne."
"Jaz tudi mislim, da ne," potrdi Blaž. "Presneto neumna bi bila, če bi imela bogatega ženina, pa bi se obešala takemu na vrat."
Janez baš ni bil neumen, vendar pa je vzel Tončikine besede za golo resnico in se ni spametoval, da je vzela možitev samo radi tega v misel, da bi njega nekoliko podražila. Ravno tako ni vedel, da se France in Blaž norčujeta iz njega Začel se je torej togotiti, da mu je šinila vsa kri v lica, kolikor je je hranilo še njegovo, vsled dela in pomanjkanja izpiskano telo. \
Drugi so ga nekoliko časa gledali in se mu smejali, potem pa reče zopet Blaž:
"O ti si prava serjavica, ti! Ti bi sam sebe ugonobil od jeze, tak si."
"Kaj me pa dražiš! I--i,
kaj me pa dražite!"
"Kdo te draži r" vpraša Blaž. "More li kdo izmed nas kaj za to, če te Tončika ne mara?"
To je bilo Janezu preveč. Solze se mu vlijo jx> licih, in na glas. začne ihteti. Blaž je bil nagajiv in še bi ga bil cvelil nekaj časa, toda France, kateremu se je Janez v njegovi prostosti že smilil, se oglasi in reče:
"Janez, ne bodi vendar še-mast Ali ne vidiš, da se samo norčujemo? Tončika se bo mo-žila toliko brez tebe, kakor se boš ženil ti brez nje."
Te besede so nekaj izdale. Janez je bil takoj zopet vesel. On je bil sploh kakor vreme meseca aprila: zdaj dež, zdaj solnce, zdaj na jok, zdaj na smeh.
In ko mu je še Blaž priznal, da se je samo šalil, in da je ravno tistih misli kakor France, je bil takoj zopet ves srečen.
Manoelo Damasio se je bil proti našim znancem kar izpre-menil, odkar je vedel, da ima njih zadevo konzul v rokah. Približal se jim je večkrat ter prijazno nagovarjal Ob-jim je celo boljšo plačo jim odslej vsak teden sproti njih zaslužek. Bilje z njimi, da sta
^M
ni se hotel več ločiti od
Gospodar se je po ti tolažil, da jih je pridobil zase, in ds se preiskava dobro izteče zanj. A v tem se je varal temeljito. . Taka vnebovpijoča krivica, kakoršno so prenašali toliko časa naši ljudje, se ne pozabi kar tako. Sicer so prijaznost vračali s prijaznostjo, a kakor je bila gospodarjeva prijaznost le izsiljena tako je bila tudi njihova samo navidezna in zunanja. Sklenili so bili za trdno, da mu ne bodo prizanašali, in mu res tudi niso, ko se je pričela preiskava. Povedali so vse po pravici, kako je delal z njimi; povedali so, koliko časa so mu služili zastonj, kako jim je le malo slabe hrane dajal za ves trud, kako grdo so ravnadi pazniki z njimi, in kako neusmiljeno so jih pretepali, ko so hoteli storiti z begom konec svojemu nesrečnemu položaju.
Konzul, h kateremu so se bili zatekli, se je zavzel na vso moč zanje. Zadovoljil se ni s tem, da bi jih bil krvoločni gospodar, ki je pihal kakor gad, ko je videl, da se njegova prekanje-nost ni obnesla, odškodoval samo primeroma, temveč je zahteval, da j inj je dal vse, kar jim je šlo po natančnem računu. Iz posloval jim je celo odškodnino za udarce ob raznih prilikah, tako da se je torej tudi Jakobu izpolnila želja.
In tako je bil napočil veseli dan, ko so imeli naši reveži po toliko bridkostih in težavah nastopiti poteče ne že v preljubi domači kraj, pa vendar v kraj, kjer so bili precej bliže svojega doma. Odločili so se bili namreč, da se podajo za Tončiko. Kaj drugega jim tudi ni kazalo za zdaj. Akoravno so bili prišli do svojega zaslužka, vendar niso imeli toliko, da bi bili mogli domu. Morali so si torej poprej še kaj prislužiti, in ker jim je Tončika obetala, da jim preskrbi službo, ako pridejo k njej, ,so jo tem raje ubogali, ker jim je bilo tudi na tem, da bi bili zopet enkrat vsi skupaj.
Toda predno so se odpravili, so imeli izpolniti še žalostno dolžnost. Campa je bil oslabel tako, da ni mogel več vstati. Kakor se je prej boril zoper bolezen, tafco je šlo zdaj naglo h koncu, ko se ni mogel več dvigniti z ležišča Dvomil ni nikdo več o tem, da zatisne v kratkem oči. Zdaj še le, ko se ni mogel več ganiti, so se vzbudile tudi njemu želje, da bi mogel proč odtod. Milo se je oziral ^po drugih, ko so se odpravljali počasi iz tega kraja kakor bi jih hotel prositi, naj ga ne zapuste. In usmilili so se ga. Sklenili so počakati toliko časa, da ga pokliče Bog k sebi.
Pred smrtjo pa je bil deležen Campa Še te milosti, da se je mogel izpovedati. Blaž in France sta se bila podala v Rio novo kupovat sebi in drugim nekaj potrebne obleke. Tam sta bila stopila v cerkev, da bi malo pomolila, in naključje je hotelo, da sta naletela na duhovnika, ki je govoril slovenski. Prosila sta ga, da bi šel z njima k bolniku, kar je ta z veseljem storil. In tako je prejel Campa še tolažila za umirajoče. Od tistega hipa je bil popolnoma miren in hvalil je še samo Boga za milost, katero mu je izkazal. 2e drugi dan potem pa je izdihnil dušo.
Dasi je bil Campa sam svoj in se ni menil dosti sa druge, so vendar pretakali njegovi rojaki solze za njim. Saj je bil njih eden. Govorili so o njem in se čudili zlasti
ss jim je smilil, ko so se spominjali, kako se je še nazadnje, ko so ga že zapuščale moči, ter silil k delu. Bil je ta Čampa pravi vzgled slovenskega siromaka trpina, ki misli, da opravlja bogoslužno delo, ako se trudi čez svoje rao-in ne ve, da se je treba tudi tu držati prave mere.
Ko pa so mu bili izkazali zadnjo čast ter ga izročili naročja matere zemlje, odpravili so se nemudoma iz teh žalostnih krajev. Z njimi pa je šel tudi Hrvat Marko s svojimi ljudmi, kajti tudi on se je bil s pomočjo konzula izvil iz rok trdosrčne-mu gospodarju na veliko jezo njegovo.
DEVETNAJSTO POGLAVJE.
"Jaz hočem videti, čigava bo obveljala, ali moja ali tvoja. Ni vrag, da bi te ne omehčal! Saj sem še druge, pa ne bi tebe? Rajši vidim, da me male miši snedo, nego da bi ti, ti obvladala mene. Jaz ti tvojo trmo že preženem, le čakaj! Storila boš, kakor jaz hočem. Komarja boš vzela, ali pa gorje ti."
Tako je rohnel Gril nad svojo hčerko ter vihtel svoje pesti. Lojzika pa je molčala in pove-šala še globoke je glavo, k šivanju, nego je bilo treba.
"Jaz sem tvoj oče,- ti moja hči," je nadaljeval Gril po kratkem premolku, med katerim je bil z velikimi koraki premeril nekolikokrat sobo. "Ti imaš ubogati mene, ne jaz tebe, to je že božja zapoved tako."
"Ali vas mar ne ubogam?" si upa zdaj pripomniti Lojzika. 'Ali ne storim vse, kar hočete, kolikor je le v moji moči?"
"Zakaj se braniš vzeti potem Komarja 7"
"Oh, zato, ker tega storiti ne morem, in ker se mi ustavlja srce."
(Dalje prihodnjič)
POSLANO!
Odprto pismo g. Frank Sakser ju

V vašem listu G. N. se v šte-vilkj 210 pod poglavjem "Po, drobna analiza" omenja Ime mojega pokojnega ' moža Ant. Burgarja, češ, da je bil pri vas dolgo let uslužben, da je bil mož poštenjak skozinskoz, da ga je vsakdo spoštoval ter da mu ni mogel niti v privatnem, niti v javnem življenju nihče ničesar očitati.
Da pokojni Anton Burgar je bil skozinskoz značajen in pošten mož. To vem jaz kot njegova žena, to ve vsakdo, ki ga je poznal in ki sodi pošteno. Edini, ki tega noče priznati, ste vi in vaši ljudje.
Tri leta so potekla po Bur-garjevi smrti, a vi niste našli ne prilike, ne časa niti vredno, da pridete k njegovi udovi, ji izrečete svoje sožalje, ji spregovorite tolažilno besedo ter jo vprašate po njenih potrebah ter tako dejansko daste tisto priznanje pokojnemu Burgarju, katero je kot mož poštenjak in vaš dolgoletni vesten uradnik zaslužil.
Pa ne samo to! Da dobite nekako opravičbo za svojo nečedno brezsrčno početje, ste dopustili, da so vaši ljudje z vašo vednostjo trosi}! po New Yorku in po Brcoklynu vsakovrstne laži o pokojnem Burgarju ter ga dolžili vsakovrstnih nečednih in nepoštenih dejanj, češ,' da je delal za vaiim hrbtom, da si je na vai račun nagrabil velikansko bogastvo itd., ko vam je bilo vendar znano, da ste mu celo med vojno plačevali sramotno plačo od $26 tedensko in jasno vam je zato moralo biti, da si Burgar pri vaši plači ni mogel ničesar prihraniti. Resnici na ljubo bodi povedano, da bi jaz, udova z dvema nepreskrbljenima otrokoma, morala iti nazaj v
tovarno na stara leta, ako bi «i ne bila od svojega prejšnjega dela prihranila nekaj dolarjev. Dalje ste istotako dobro veje pok. Burgar narav-gani sa vil business,