GOSTILNIČARSKI UST Strokovno plašilo „Zveze gostilničarskih zadrug za mariborsko oblast v Celju1*. Uredništvo in upravništvo se nahaja na Dečkovem trgu štev. 2. Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske „Zveze11 dobivajo list brezplačno Štev. 6. V Celju, dne 20. juniju 1027. teto V. Interesi gostilničarstva in trgovstvi! so se začeli križati takrat, ko - se je uveljavil nesrečni novi pravilnik o gostilnah in ostafih obratovalnicah, ki je zanesel v našo gostilniško obrt konkurenco nekaterih trgovcev, ki so bili do sedaj in so deloma še danes upravičeni točiti alkoholne pijače stoječim gostom. In ker je temu tako, to je, da. se naši interesi križajo, potem ne moremo pripadati vsi eni in isti zbornici, ker je tej instituciji težko zastopati interese obeh stanov obenem. Treba bo, da se ločimo in hodimo vsak po svoji poti, pa tudi. če na sredini ob-nemoremo in poginemo. Boljše je, da častno propademo, kakor da še nadalje podpiramo in sodelujemo z istim stanom, ki hoče videti našo pogubo, ne da bi imel on od naše pogube bogve kako velike koristi. Takrat, ko se je nesrečni pravilnik o .gostilnah uveljavil in nam zasejal na vsakem vogalu po eno točilnico in upravičil tudi delikatesne trgovine, trgovine z mešanim blagom in špecerijo ter branjenje, da smejo tbčiti alkoholne pijače, se ni nihče zmenil za nesrečo, ki je zadela našo .gostilniško obrt. Ne oblasti, ne zbornica^ še manj pa trgovci in njih organizacije so polagale kakšno važnost na tako stvar, ampak se je do danes vedno ie ponavljalo, da je popolnoma pravilno. Ja se je postavila gostilničarjem konkurenca. Nobenega pomilovanja ni bilo za nas. Vse je odobravalo določila novega pravilnika hi nihče ni hotel slišati, koliko škodo trpijo naši gostilničarji p tako neupravičenimi določili tega pravilnika. Sedaj, ko se nam je že dolgo časa trajajoča krivica deloma popravila, je vse na nogah. Vsak trgovec in njegove organizacije hočejo prepričati oblasti in javnost, kako velika krivica in škoda se je prizadjala trgovskemu stanu, ko se je ukinilo točenje alkoholnih pijač po trgovinah, do česar suso bile po zakonu nikoli upravičene. Strokovno glasilo »Trgovski list«, ki bi moralo biti po naslovu »Časopis za trgovino, industrijo in obrt«, nepristransko^. ugotavlja v članku, ki ga objavlja v št. 60 z dne 28. maja 1927, da bo povzročilo striktno izvajanje odloka velikega župana mariborske oblasti, ki smo ga objavili v zadnjem našem listu, številnim podeželskim tr- t govcem ogromno škodo. Ni pa to glasilo, ki bi moralo zagovarjati obenem tudi interese obrtništva, kamor prištevajo tudi gostilničarstvo, nikoli ugo- | tavljalo, koliko škodo so trpeli do sedaj j naši podeželski gostilničarji, ko so jim ; odnesli trgovci na ta način precej za- ! služka, Kaj ni nas ta stvar prav nič Pogodila? Samo trgovci so sedaj žrtev nam deloma popravljene krivice brez povrnitve škode, ki smo jo toliko let ^ trpeli? Radovedni smo, kaj bi rekli trgovci, njih organizacije in »Trgovski ist*5 če bi začeli prodajati po naših gostilna^ cikorijo, kavo, sladkor, moko, mor, krompir itd. za dinar ceneje kakor trgovci in bi jim na ta način odvzeli vse odjemalce, kakor so nam odjemali do sedaj oni brez vsakega obzira nase goste in s temi tudi zaslužek. . e trpijo taki brezobzirni trgovci sedaj ogromno škodo zato, ker so investirali v svoje obrate za preurejeva-nje prostorov denar, ne moremo biti krivi mi, ampak oni samii, ker bi bili morali kot pravi trgovci uvideti, da se taka stvar ne bo dolgo držala, ker se s tem uničava gostilničarski stan. Ker pa niso hoteli tega prostovoljno uvideti, naj trpijo sedaij škodo, ki ni v nobenem slučaju tako ogromna, kakor jo slikajo. Svetovna vojna ni prizadjala ljudstvu toliko grozot, kolikor jih bo Zveza gestilničarshih zadrug mariborsbe oblasti v Celju. Št. 440/27. CELJE, dne 14. junija l927.\ Vabilo na odljorcrvo sejo »Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Celju« ki se bo vršila v sredo, dne 6. julija 1927 ob 13. uri (1. uri popoldne) v restavracijskih prostorih hotela »BALKAN« v Celju, Gosposka 7 s sledečim dnevnim pedems 1. Čitanje zapisnika zadnje odborove seje. 2. Poročilo načelstva. t 3. Poročilo tajnika in uprave »Gostilničarskega lista« ter v zvezi j s točkama 2 in 3 odobritev dosedanjega delovanja načelstva in tajništva. 4. Izdajanje neresničnih spričeval o zaposlenosti, na podlagi katerih se izdajajo potem osebne in točilne pravice, ker so oblasti uverjene, da so spričevala resnična. 5. Poročilo o delovanju in doseženih uspehih v zadevi odprave točilcev stoječim gostom in sklepanje o podvzetju nadaljnih korakov, da se uvede čimprejšnjo uveljavljenje izdanih odredb, s katerimi se je odpravilo točenje alkoholnih pijač v trgovinah z mešanim blagom, špecerijah in branjarijah. 6. Poročilo o udeležbi 111. avstiijske strokovne razstave. 7. Slučajnosti. Ker je dnevni red zelo važne vsebine in dalekosežnega pomena, se prosijo vse zadruge, da pošljejo na sejo zanesljivo svoje odbornike. Železniška zveza je tako ugodna, da se vrnejo lahko vsi odborniki že z večernim vlakom. Zvezni načelnik: Drago Bernardi i. r. prizadjala vojska stanov, ki se je pričela z uvajanjem točenja alkoholnih pijač po trgovinah v ogromno škodo gostilničarstva in tujskega prometa ter s tem v zvezi tudi v škodo vsemu narodnemu in državnemu gospodarstvu. Iz teh razlogov apeliramo na merodajne oblasti, naj nikakor ne ukinejo izdane pravične in na zakonu sloneče odredbe, s katero se je ugotovilo, da se trgovine z meš. blagom, špecerijske trgovine in branjarije ne morejo prištevati k obratovalnicam iz čl. 82 pravilnika o gostilnah in se je na podlagi te ugotovitve odredilo, da se j s 1. julijem 1927 zaprejo vsi taki obrati, ki bi s točenjem ne prenehali. Bom šel pa v Be*>sr«id. Vsak, kateremu tukajšnje oblasti prošnjo za dosego krajevne ali osebne pravice odklonijo, vidi rešitev v osebni intervenciji pri ministrstvih potom predstavnikov raznih politič. strank. To še ne diši toliko po korupciji kakor že udomačena govorica »Bom pristopil pa k tej in tej politični stranki, pa bom dosegel vse, kar hočem«. V korist ugleda naših državnih oblasti in države same bi bilo nujno potrebno, take misli o protekciji pri oblastih, ki se po ljudskem prepričanju zamorejo doseči potom predstavnikov raznih političnih strank, če je dotičnik pristaš dotične politične stranke ali pa če ob potrebi protekcije k isti pristopi, iz našega naroda iztrebiti na ta način, da bi se oblasti nikoli ne ozirale na razne osebne inter- vencije vplivnih voditeljev političnih strank. Vse, kar ima pritožujoča se stranka višji oblasti povedati, naj navede izčrpno v pismeni pritožbi. Na ta način bi se iz našega naroda iztrebila misel, da se pri oblastih ravna povsem nepristransko, tudi če pripada prizadeta oseba gotovi vplivni politični stranki ali pa če intervenira za njo vplivni voditelj te stranke. Nedavno se je nekdo baje izrazil, da se bo peljal osebno v Beograd, žrtvoval 10.000 Din in dosegel vse ono, kar so mu oblasti v Sloveniji odklonile. Mi smo se prepričali, da ni temu tako, ker ponuja dotičnik svojih 10.000 Din že precej časa enemu in drugemu, ali do danes mu jih še ni nihče vzel in tudi še ni dosegel onega, kar so mu naše oblasti odklonile. Uverjeni smo tudi, da ne bo tega nikoli dosegel ne z 10.000 Din in ne brez njih. K tej stvari spada tudi razno preklicavanje izdanih pismenih odlokov in to na intervencijo kakšnega strica ali znanca prizadetega. Če se odlok izda, mora biti poprej dobro premišljen in sloneti na zakoniti podlagi. In če sloni izdani odlok na zakoniti podlagi, se ga ne sme meni nič tebi nič na osebno intervencijo preklicati oziroma izvršitev istega začasno ustaviti od istega referenta, ki je odlok izdal. Na ta način pove dotični referent sam, da ni pravilno ravnal. RogaSka Slatina je od specijalistov priznana kot najboljša za mešanje z vinom, sadjevcem ali sadnim sokom. Pospešuje redno prebavo In povzroča tek. Prepovedi točenja alkoholnih pijač ob priliki prlobčitve vojnega razporeda in ob volitvah. Na zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani smo predložili ponovno vlogo, katero v informacijo našim članom naslednje dobesedno objavljamo: Pozivno na razne naše vloge, ki so v zvezi z ondotnimi dopisi z dne 3. septembra 1926, št. 10.811, potem z dne 12. oktobra 1926, št. 10.811 in 5. marca 1927, št. 1.581 si dovoljujemo predložiti naslovu ponovno prošnjo za posredovanje na pristojnem mestu, da bi se v bodoče ne izdajale več odredbe o prepovedi točenja alkoholnih pijač o priliki priobčitve vojnega razporeda vojaškim obveznikom in dajalcem živine in komore, kakor se izdajajo sedaj. Našo prošnjo opiramo na sledeče razloge: V nobeni do sedaj izdanih, v gornjem odstavku omenjenih odredbah ni politična oblast prve stopnje še navedla, na podlagi katerih zakonitih določil je predmetne odredbe izdala. Radi tega dvomimo, da bi take odredbe, ki se izdajajo ob takih prilikah, sploh slonele na zakoniti podlagi. Odredbe, izdane po § 54 o. r. o priliki naborov' vojaških novincev in vpoklica rekrutov v aktivno vojaško službovanje, ki se nanašajo samo na te mlade ljudi in ne tudi na ostalo prebivalstvo, smatrajmo za umestne, ker je to za vzdrževanje reda in miru pri tako razuzdani mladini žal'ibogi potrebno. Niso pa potrebne take ostre mere o priliki priobčenja vojnega razporeda starejšim vojaškim obveznikom in dajalcem živine in kamore, med katerimi se nahajajo modri možje, katerim so taki izgredi, kakor jih vpri-zarjajo mladi rekruti, nespametno in nespodobno obnašanje. Dokaz temu je, da se ob takih prilikah po mestnih ulicah niti ne opaža, da se vrši tako prioboenje vojnega razporeda. Sreski poglavar v Celju je z odlokom z dne 10. 8. 1926, št. Pov. M. Broj 224/1926, ki se nahaja v prepisu v ondotnem spisu št. 10.811 z dne 3. septembra 1926, motiviral odklonilno stališče naše vloge z dne 7. avgusta 1926, št. 647/26, katere prepis se nahaja tudi priklopljen ravnokar omenjenemu ondotnemu spisu, z ozirom na poziv velikega števila obveznikov in iz večih občin skupaj na eno zbirališče došlih obveznikov. Za ta slučaj .bi mu eventuelno pritrdili, da je imel celjski srezki poglavar prav, se bati izgredov, ker je število pozvanih vojaških obveznikov, dajalcev živine in komore presegalo število v Celju razpoložljive varnostne straže. Nikakor pa ni bila taka bojazen upravičena, izdati odredbo o prepovedi točenja alkoholnih pijač za dne 29. maja 1927, ko se je šlo za priobčenje vojnega razporeda vojaškim obveznikom in dajalcem živine in komore izključno le za one obveznike in lastnike živine In' komore, ki^ so pristojni v mestu Celju, katerih število ni presegalo števila v Celju razpoložljive varnostne straže, ki ima med drugim tudi nalogo, skrbeti za vzdrževanje javnega miru in reda tako, da se ne prikrajša pri dohodkih one davkoplačevalce, kateri te varnostne organe vzdržujejo. Iz vsega ravnokar razloženega in do sedaj izdanih odredb v tej zadevi se da sklepati, da se izdajo take nepotrebne prepovedi kar na podlagi nekega zastarelega šablona brez poprejšnjega osebnega prepričanja na licu mesta^ ali so take prepovedi sploh potrebne za vzdrževanje javnega miru in reda ali ne. Tudi v predvojni dobi so se vršila, taka pri občevanja vojnega razporeda vojaškim obvezni- kom. Takrat so bili boljši gospodarski !■ časi, ki so lažje dovoljevali se upija- i niti na tak način, da se je bilo resno bati kršitve javnega miru in reda. Vzlic temu se pa take odredbe niso nikoli izdale. Toliko manj so danes potreb ne tako ostre mere, ko ne dopuščajo slabi zaslužki takega pijančevanja, da bi se bito bati izgredov od strani starih vojnih obveznikov, katere tlačijo od vseh strani težka gospodarska bremena in niti od daleč ne mislijo na pijančevanje ter prirejanje izgredov, da bi na ta način preprečili mirni potek priobčitve vojnega razporeda. Dokaz temu je tudi to, da je bil za vzdrževanje javnega miru in reda na kraju pri občevanja samo en varnostni organ in še tega se je proti koncu odtegnilo. Kako pridejo tudi v Celje prihajajoči tujci do tega, da se jim odvzame možnost zajutrkovanja, katerim niti znano ni, da se vrši tu priobčitev vojnega razporeda. V nedeljo, dne 29. maja 1927, to je na dan, ko se je taka priobčitev vršila, je bilo v Celju izvanredno mnogo tujcev, ker so se udeležili telovadnega nastopa Sokolskega naraščaja. To društvo je naročilo v raznih restavracijah predpoManske zajutrke s pivom in vinom. Ker je ta prepoved izšla šele dan pred priobčit-vijo, ko so restavraterji in gostilničarji glede pijače in jedil za ta dan v Celje prihajajoče tujce in udeležence telovadnega nastopa Sokolskega naraščaja že vse potrebno razporedili, sta jim ostala pripravljena pijača in jedila neprodana. Vsled tega trpijo vsi ti gostilničarji ogromno škodo, katera se pri predpisih davkov gotovo ne bo upoštevala. Poleg popisanih krivic,' ki se godijo našim članom, se je pridružila tudi ta, da se je gostilničarje kar najstrožje nadziralo o upoštevanju izdane prepovedi, med tem ko ne moremo trditi, da hi se bilo gledalo v isti meri na prste tudi našim konkurentom — takozvanim točilcem stoječim gostom, ki kršijo obstoječe zakone na zakoniti način. Kakor se ni prizanašalo do sedaj v tem oziru celjskim gostilničarjem, tako se ni prizaneslo tovarišem iz drugih' mest in krajev naše mariborske oblasti. Znano je že-od. pamti,veka, da životarijo podeželske gostilne le od nedeljskega prometa. In če se še na ta dan prepove izvrševanje gostilniške obrti, ki je z davki najbolj obremenjena, potem se pravi, da se hoče ta stan naravnost ugonobiti. Kakšne koristi se v tem ugonabljanju enega prepotrebnega stanu vidijo, je nam uganka. Posebno pa če pomislimo, kako se favorizira od vseh strani naše konkurente, točilce stoječim gostom in delikatesne trgovine, ki šušmarijo našo pošteno gostilničarsko obrt. da lahko zavzemajo z največjo brzino misli naše prostore. Če je potrebna taka prepoved za našo Slovenijo, kjer so v veljavi določila § 54/2 o. r., potem ne moremo razumeti, kako se vzdržuje red in mir v ostalih oblastih naše domovine, kjer ni v veljavi obrtni red, ki predvideva danes te še določila, ki so v škodo in breme gostilničarskemu stanu, so pa razveljavljeni vsi oni predpisi, ki bi utegnili biti v našo korist in razbremenitev. Torej, če se lahko vzdržuje red in mir v drugih pokrajinah brez prepovedi točenja alkoholnih pijač ob takih nedolžnih prilikah, potem smo mnenja, da bi se to prav lahko izvršilo tudi pri nas brez kakršnihkoli komplikacij zastarelih §§ in davno neuporabljivega šablona. če bi bito to potrebno, kakor je n. pr. potrebno o priliki vojaških" naborov in vpoklica istih v vojaško službovanje, in sicer samo za take mladeniče, ki pridejo pri naborih in vpoklicih v poštev, M takim odredbam prav nič ne ugovarjali, kakor tudi v resnici ne ugovarjamo, ker vidimo, da so take mere za tako razuzdano mladino, ki je brez vsake olike in sramote, brezpogojno potrebne. Smatramo pa za šikano največjih davkoplačevalcev v državi, če se izdajejo take prepovedi o prilikah, ob katerih je to povsem nepotrebno in brezpomembno; v dakib sfučajih bi bilo potrebno, da se dotična oblast natančneje prepriča o (dani potrebi izdaje, take nepotrebne -prepovedi. Ista stvar je s tako prepovedjo o priliki.volitev v državni zbor, oblastne skupščine in občinske zastope. Popolnoma odobravamo, da se izda taka prepoved na dan vršitve volitev, ker če ima kdo tak značaj, da proda svoje prepričanje za 1 liter vina, potem se cd istega tudi lahko pričakuje, da povzroči z njegovim neotesanim vedenjem javni nemir in nered. Vsekakor je pa taka odredba umestna le na dan volitev, nikakor pa ne že dan,pred in dan po volitvah. Mislimo, da je to samo po sebi umevno in' ni treba_ še posebej razlagati in dokazovati, človek, ki nosi na prodaj svoje prepričanje, posebno pa za pijačo, ga zamore prodati le v pijanem stanju, nikakor pa ne v treznem. In če se prav upijani dan pred in dan po volitvah, nima na mirno in pravilno izvršitev ■ volitev nobenega vpliva, ker je bre^-dvomno na dan volitev trezen. Tridnevna prepoved pijač ob volitvah velja za celo državo enake. To je tudi povsem pravilno, da imajo državljani ene in iste države enake dolžnosti in pravice. Ne moremo pa razumeti, kako pridemo Slovenci do tega, da bi veljali za nas ob priobčitvi vojnega razporeda vojaškim obveznikom in dajalcem živine in komore drugi zakoni kakor veljajo za ostale državljane, ki nimajo smole biti rojeni Slovenci. Iz teh razlogov apeliramo na naslov, da se na merodajnem mestu zavzame, da se ne bo več prepovedovalo točenje alkoholnih pijač ob dnevih, ki so določeni za priobčitev vojnega razporeda vojaškim obveznikom in dajalcem živine in komore. 1 šota ko prosimo, da se skuša omiliti zakon, ki prepoveduje tridnevno točenje alkoholnih pijač o priliki volitev v državni zbor, oblastne- skupščine in občinske odbore na enodnevno prepoved, to je samo na dan, ko se vrši j o volitve. O podvzetib korakih prosimo obvestila. Nesrečno število 13 ali protestno zborovanje tožilcev. Po vseh hotelih celega sveta so odpravili njih lastniki sobe z nesrečno št. 13. To so storili hotelirji radi tega, ker so bili mnenja, da prinese ta številka nesrečo v hotele. Ravno iste številke, katero so hotelirji že davno zavrgli in izločili iz štetja kot nesrečno', iso sie poslužili stedaj polga-stilničarji, takozvani točiled stoječim gostom po čl. 82 pravilnika o gostilnah, pni prirejanju. protestnih zborovanj. Na zgodovinski dan točilcev dne 22. maja 1927 je sklical pripravljalni odbor ustanavljajoče se zadruge točilcev protestno zborovanje, da pustijo slišati merodajnim činiteljem svoj nemerodajni glas o zatvoritvi točilnic s 1. julijem 1927, ki bo ostal prav gotovo le med štirimi stenami male dvorane Celjskega doma v Celju, kjer se je to famozno protestno zborovanje ob navzočnosti 13 točilcev pod predsedstvom še nepopularnega gospoda Ota iz Primorskega, vršilo. Neresnico bi povedali, če bi trdili še dalje, da je bilo samo 13 navzočih. Velikanskega protestnega zborovanja točilcev stoječim gostom cele mariborske oblasti se je udeležilo poleg ravnokar popisanih 13 točilcev tudi sedem drugih radovednih poslušalcev in naš zvezni tajnik g. Komac, da je zamogčl na svoja lastna ušesa slišati, kako bodo točilci cele mariborske'oblasti, po številu 13, vračali milo za drago. Bilo je torej navzočih 21 oseb, od teh pa le 13 točilcev. Vpliva tako klaverno obiskano protestno zborovanje ni moglo imeti nobenega, ker so točilci že s tem pokazali, da si niso edini v zagovarjanju svojih interesov. Poleg neudeležbe jako n ei n t or esan t n ega protestnega zborovanja, prirejenega na inicijativo g. Ota, ki istotako ni domačin, ampak Primorec, kakor je bil njegov prednik Dalmatinec, so pokazali ti gospodje že na prvem sestanku razdiralne tendence. Neki mariborski zastopnik je precej močno udarjal po dalmatinskih kleteh in zahteval, naj bi se odpravile samo take točilnice, ki točijo dalmatinski pridelek in zabranilo točenje samo onim tovarišem, ki so premožnejši in izvršujejo poleg točenja pijač tudi drugo obrt ali trgovino. Prav po soci jalističn o. — Zaman smo čakali odgovora istotako navzočega rojaka Dalmatinca, da bo branit svoje in svo- jih sodeželanov interese. Mogoče radi tega, ker ni hotel ocl mariborskega zastopnika započeto razdiralno delo nadaljevati, ali pa se ni znal ali upal dobro odrezati. Točilci pravijo, da smo jim gostilničarji nevoščljivi, zato jih ' tako preganjamo. Stvar krushca je, gospodje! Ce bi bili vi na naših mestih, hi ne bili prav nič boljši od nas. Saj se zrcali v vaših lastnih vrstah ; največja nevoščljivost. Vaš maribor- ; ski tovariš zahteva zatvoritev dalma- ■ tinskih kleti, ker imajo znano več pr o- ! meta kakor on, ki toči dražjo, pa zato mnogo boljšo našo domačo kapljico. ; Torej če je nevoščljivost v prvi vrsti v vaših vrstah, zakaj bi mi mirno držali, da nam bodete potegnili kožo s telesa. Po končanem poročilu predsed- | stva in debati nekaterih navzočih, smo , se mogli prepričati, da niso ti gospod- : je o celi stvari prav nič informirani, j Klobasarili so skupaj nekaj, kar se | nam ne zdi niti vredno ponavljati. | Med drugim je trdil' neki zastopnik | mariborskih točilcev, da je veliki žu- j pan sam gostilničar in da ne more ra- i dl tega presojati nepristransko celega : položaja. Ce ne bo tem ljudem škodovalo drugo, bo škodovala govoranca tega govornika, ker je to izmišljotina, da bi bil veliki župan kot sodnik, obenem tudi gostilničar. Take organizacije se torej ne more smatrati resnim, posebno pa še, če taka obrekova- j n ja visokih funkcij onar jev predsednik j zborovanja ne le mirno posluša, am- • pafc še sam take stvari večkrat ponav- j Ija, namesto, da bi dal govorniku j. ukor. ! - \m ! Sestavljena resolucijo, ki ne bo j prav nič zalegla, je zbor trinajstih j trdno sklenil predložiti po deputaciji j trinajstih naravnost na višje mesto v j Beograd, ker vidi vrata velikega žu- i pana za točilce zaprta, ker je, po tr- I ditvi mariborskega zastopnika, veliki ! župan sam gostilničar. Neki točilec, ki bi tudi rad mnogo | dosegel pa nič žrtvoval, je pisal zboru J trinajstih, da mu je nemogoče se zbo- i rovanja udeležiti, ker ima ravno na | nedeljo toliko opravka, da mu je ne- ! mogoče od doma. Znal jie pa staviti na | zbor velike zahteve, češ, to in ono naj \ se tako Ib taka uredi, d" no njlnru bolj 'f prav, To je bil edini točilec z dežele, j ki je na to famozno protestno zb or o- j vanje sploh mislil. Izven par celjskih | in dveh mariborskih točilcev ni bil na j zboru navzoč nihče drugi. S tako i mlačnostjo članov bodoče zadruge to- | čilcev ne bo dosegel njih sicer jako j agilni in zavedni voditelj ničesar. — ; Čudno se nam zdi, da ne najdejo za | predsednika zadruge sposobnega čio- I veka med domačini, da si ga morajo ; sposoditi pri Primorcih, kakor so si ga prej pri Dalmatincih. Veliki župan ni hotel sprejeti v avdijienco niti zastopnikov dobro or- | ganiziranih čevljarskih zadrug, še. j manj bo upošteval povsem neupravi- j čene zahteve točilcev, ki gredo za tem. ! da se jim podaljša rok zatvoritve njih | paijzetjnov do 31. decembra 1927 in j oddaje mrzlih jedil poleg točenja i pijač. Kot preprego so poklicali na po- | moč tudi nekega akanitega in vztraj- ; nega kandidata gostilničarja po ime- j nu Toplak, kateremu se vzlic velikan- i skim naporom ni posrečilo priti v po- | sest osebne pravice za gostilničarsko j obrt. Ta gospod je zahteval odstranitev našega tajnika sprva z lepa, in ko je videl, da se mu nakana ni posrečila, je začel z neumestnimi opazkami na naslov našega načelnika gospoda Bernardija, posebno pa se je hudoval nad našim tajnikom g. Kuma-com, češ, ta dva sta tista, ki ne pustita svojega bližnjega živeti. Ce bi se pa bila gospodu Toplaku podelila osebna in krajevna pravica, za katero je zaprosil, bi bilo vse dobro. Tedaj bi bil tudi on danes proti točilcem, ker bi se šlo za njegov obstanek kot gostilničar. Vse je stvar kruhca. Tudi g. Toplak ni prišel na zbor trinajstih mogoče iz kakšnega idealizma, ampak zato, da se nad nami malo maščuje in pove o naših zvestih funkcij onar jih svoje mnenje. P,a tudi zato, ker se poteguje sedaj tudi on za točilnico v neki podzemeljski kleti v mestu. Ce bo uspel, je zopet drugo vprašanje. G. Toplak in mariborski zastopnik sta trdila, da so točilnice za delavski stan neobhodno potrebne, ker dobi delavec tam cenejšo pijačo kakor v gostilnah. Mi pa pravimo, da so posebno zaduhle podzemeljske in nehigijenske točilnice velika nesreča ne le za naš delavski stan, ampak za celo naše narodno gospodarstvo, ker. se v teh beznicah delavci napijejo črez mero in ne morejo naslednji dan opravljati svojega poklica. Na ta način se naši delodajalci dan za dnevom bolj in bolj uničujejo, s čimer je v tesni zvezi tudi narodno in državno gospodarstvo. Tujski promet, ki je za nas najpomembnejši činitelj, se je dosedaj uničeval dan za dnevom bolj in bolj z ustanavljanjem vedno novih točilnic. Lep dokaz temu je ta, da so se iste s 1. julijem 1927 odpravile, kakor smo že v zadnjem listu poročali in radi česar se je protestno zborovanje trinajstih v Celju vršilo. Ker vemo prav pozitivno, da ne bo izdalo od točilcev prirejeno protestno zborovanje prav nič, se tudi ne razgrevamo dalje. Vsekakor je pa bilo potrebno, da naše člane informiramo, kaj jih čaka. če se ne bodo zavedali in zadostili pravočasno svojim dolžnostim napram Zvezi. Trgovine z mešanim blagom, špecerijske trgovine in branjeriie se ne morejo prištevati med podjetja iz čl. 82 pravilnika o gostilnah. Odlok velikega župana mariborske oblasti v Mariboru z dne 23. aprila 1927, št. O. br. 710/2, s katerim je odredil, da se s 1. julijem 1927 ukinejo vse točilnice alkoholnih pijač v trgovinah z mešanim in špecerijskim blagom ter v branjarijah, je razločen in jasen kakor beli dan in se bolj jasno tudi ni moglo povedati, kakor govori ravnokar omenjeni odlok. Vzlic jasnosti besedila odloka so prizadeti točilci in njih prijatelji hoteli tolmačiti to odredbo po svoje, tako, da bi jim prišla kar najbolj v korist. Na razne strani so besedilo obračali, da bi ne veljalo za nje, ampak k večjemu za naše gostilne, ki prodajajo obenem tudi delikatese. Zglasila se je v tej zadevi tudi deimtac.ij.a viri Melikem županu, katera je tudi skusaTa interpretirati to jasno odredbo po svoje. Da napravi veliki župan temu konec, je izdal dodatno k svojemu prvotnemu odloku še naslednji dodatni odlok, s katerim pojasnjuje ponovno in Še natančneje, kako se naj interpretira čl. 82 pravilnika o gostilnah in kdo sme točiti alkoholne pijače in kdo ne. Upamo, da bodo to pojasnilo razumeli sedaj tudi točilci in njih prijatelji, ker je jasno povedano, da se bliža konec umazani konkurenci, ki so jo delali do sedaj trgovski točilci tudi na ta način, da so točili pijače na kredit z vpisom v knjižico kakor pri oddaji drugega blaga. Zadevni dodatni odlok se glasi sledeče: ! 1 '1411 Veliki žup.an mariborske oblasti. O. br. 1419/8. Maribor. 1. jun. 1927. Točilnice po pripomb. 4 k. tar. post. 62 taksnega zakona. Vsem sreskim poglavarjem, vštevši Čakovec in Prelog. Dodatno k tuk. okrožnici O. br. 710/2 z dne 23 . 4. 1927 pripominjam, kar je pravzaprav samo po sebi razumljivo, da se tuk. nalog na ukinitev točilnic alkoholnih pijač v trgovinah z mešanim blagom in s špecerijskim blagom ter v branjarijah s 1. julijem 1927 ne nanaša na obrate, ki so v posesti pridobljene pravice. O taki pridobljeni pravici je možno govoriti le pri onih obratih, kojih imetniki so si svojedobno pridobili koncesijo po § 16 d, obrtnega reda ali koncesijo za točenje po zak. z dne 23. junija 1881 drž. zak. št. 62, ker so taki točilci z novim taks. zak. in njegovimi izvršilnimi pravilniki prešli med točilce po pripombi 4. k tar. post. 62 taks. tar. zak. o taksah. Nikakor pa ni možno priznati pridobljene pravice trgovcem, ki imajo obrtni list za trgovino z mešanim blagom ali za prodajo alkoholnih pijač v zaprtih steklenicah, ker jih ta obrtna pravica ni nikoli upravičevala k točenju alkoholnih pijač ali njih prodaji za konzum v poslovnih prostorih'. Isto velja glede onih, ki so si bili pridobili koncesijo za nadrobno prodajo žganih alkohol' niti pijač po zakonu z dne 23. junija 1881, drž. zak. št. 62, ki v odstavku 3 § 1, izrecno omenja, da prodajalec at-kokolnih pijač na drobno ne sme dopuščati, da bi se oddane pijače knnsu-mira-le v njegovih prostorih. Pripomba 4. k tar. post. 62 taks. f tar. zak. o taksah omenja kot bistveni ) znak semkaj spadajočih obratovalnic obrate, ki točijo (naravno da upravičeno) pijače v odprtih in zaprtih posodah za konzum v poslovnih prostorih. Enako pravi člen 82. pravilnika o gostilnah, da spadajo semkaj gotove zajtrkovalnice, če se v njih točijo alkoholne pijače, in to seveda zopet upravičeno. Le na prvo imenovatfe obrate, to je na one, kojih imetniki so si svoje-časno pridobili koncesijo po § 16/d o. r. ali koncesijo za točenje po zakonu z dne 23. junija 1881 drž. zak. št. 62 se more nanašati čl. 27 pravilnika o trošarinski pravici. Slednjič pripomnim, da bi bilo prizivom proti tamk. odločbam, izdanim v smislu tuk. okrožnice O. br. 710/2 z dne 23. aprila 1927 priznati odložilno moč. Zastopnik velikega župana dvorni svetnik: dr. Stare s. r. Dvoje ugotovitev. Kaj je »Uradni list«. »Uradni list« je uradno glasilo države, to je časopis, v katerem se objavljajo vsi od države izdani zakoni in naredbe. Na ta »Uradni list« so naročene vse državne ih avtonomne oblasti, vse državne in zasebne institucije in korporacije, vsa večja in so-lidnejša trgovska, obrtna in industrijska podjetja itd., itd. Vsi ravnokar našteti naročniki »Uradnega lista« ne zavijajo v ta list* klobas in drugih mastnih predmetov, kakor ravnajo gostilničar ji s svojim »Gostilničarskim listom«, ampak ga hranijo neomejeno dobo, da lahko tudi v poznejših časih pogledajo, kako se ta ali oni zakon ali odredba glasi in kako bi se jih lahko uporabilo, da bi jim prišli kar najbolj v korist. V tem oziru so posebno državne oblasti jako natančne pri zbiranju in shranjevanju »Uradnih listovi«. Vežejo jih v knjigo in hranijo kakor najdragoce-nejši biser svojega imetja. Zakaj pa delajo tako? Zato, da lahko kar naj-točneje in najbolj nepristransko delijo pravice vsem državljanom enako, to je, da jim služi za podlago pri izdaji raznih uradnih odlokov in ukrepov. ki morajo sloneti na nekem temelju, da jim prizadete stranke ne morejo izdanih odlokov in ukrepov pri višji instanci ovreči. Kaj pa je »Gostilničarski list« ? »Gostilničarski list« je strokovno glasilo vseh gostilničarjev, ki izvršujejo gostilničarsko obrt v mariborski oblasti in ga prejmejo prav vsi zastonj. To glasilo objavlja vse za go-stilničarstvo važne zakone in naredbe z vsakokratnim pojasnilom v poljudni pisavi, tako, da lahko vsak, še tako nešolani gostilničar razume in pravilno tolmači za njega važne zakone in oblastne ukrepe. Zato pa ni »Gostilničarski list« za naše gositilničairje Prav nič manj vreden kakor »Uradni list« za oblasti, katere nam ravno na podlagi »Uradnega lista« nalagajo današnja težka gospodarska bremena. Ravno iz tega razlaga bi morali tudi gostilničarji kar najlepše hraniti svoje uradno strokovno glasilo »Gostilni-earski list«, da bi lahko tudi v poznej-Sln časih pogledali, kakšni zakoni so v 'eljavi in kakšni so prenehali veljati, ^ M se na ta način lahko ubranili eventuelno krivično in nepravično naloženih gospodarskih bremen. Ali gostilničarji so preveč ko-niodni, da. bi svoje lastno strokovno glasilo prečitali in ga hranili, kakor delajo to oblasti. Gostilničarji niso za take stvari dostopni. Oni so samo za kakšno prerekanje po občnih zborih in nevoščljivost drug drugemu. Oni niso dostopni za to, da bi z močno enotno organizacijo odvalili gospodarska bremena iz svojih ramen na ramena drugih stanov, kakor delajo drugi. Ne, oni se raje prerekajo, medtem ko drugi stanovi pridno delajo. Žalostno dejstvo, ali resnično. Dokler bo gostilničarska nezavednost tako velika kakor je sedaj1, ni pričakovati, zboljšanja ne v gostilničarski obrti in ne v organizacijah. Dokler bodo zavijali gostilničarji v svoje strokovno glasilo »Špeh« in klobase kadar gredo v mesto, ni pričakovati za gostilničar-stvo boljših časov. Tujski promet v Konjicah. Gostilničarska zadruga v Konjicah nam je poslala sledeče podatke, ki služijo za povzdigo tujskega prometa v konjiškem okraju, katere radevolje objavimo, ker je naš namen v prvi vrsti ta, da pospešujemo tujski promet: 1. Prenočevanje v Konjicah stane v gostilnah: 1. Narodni dom: 1 soba z 2 posteljama po 7.50 Din. 1 ! 1 2. Domitrovič: 2 sobi z 1 posteljo po 10 Din; 2 sobi z 2 posteljama po 20 Din. 3. Sutter: 1 soba z 1 posteljo po 15 Din; 2 sobi z 2 posteljama po 25 dinarjev. 4. Penič: T soba z 2 posteljama po 15 Din. 5. Merkša: 1 soba z 1 posteljo po 5 Din; 2 sobi z 2 posteljama po 10 dinarjev. 6. Zorman: 1 soba z 2 posteljama po 10 Din. 7. Filipič: 1 soba s 3 posteljami, vsaka postelja stane 10 Din. Če se zasede vse tri postelje v sobi, stane soba 25 Din. 2. Prehrana, 1. Narodni dom: Kosilo in večerja brez kruha 17.50 Din. 2. Domitrovič: Zajtrk' obed in večerja s kruhom 20 Din. 3. Merkša: Zajtrk, obed in večerja s kruhom 20 Din. 4. Penič: Kava. kosilo in večerja brez kruha .15 Din. 5. Filipič: Kava. kosilo in večerja brez kruha 15 Din. 3. Oddaljenost postaje. Železniška postaja Slov. Konjice je v trgu; posebnih prtljažnih nosačev ni, dobijo se pa po potrebi za to primerni ljudje na kolodvoru. Avtovožnja dvakrat v Celje in enkrat v Maribor na dan. Avtotaksa, izvoščeki. 4. Znamenitosti. Trg Konjice leži v gornji Dravinjski dolini ob vznožju konjiške gore in vinorodnih bkalic; tu je bila že stara rimska naselbina. Trške pravice je dobil trg leta 1251. Graščina Windisch-Graetz iz 15. stoletja, župna cerkev Sv. Jurija iz 11. stoletja z globokoumno zasnovanimi freskami v Roženvemski kapeli. Starinsko nadžupnijsko poslopje, najstarejša zasebna stavba v Konjicah. Tovarna usnja L. Laurich. četrt ure iz trga je razvalina konjiškega grada »Tattenbach« iz 12. stoletja (Jurčičev roman »Erazem Tattenbach«); ista oddaljenost do graščine »Golič« iz 16. stoletja, ob cesti Konjice— Slov. Bistrica. Razvaline žičke kartuzije, nazvane »Zajcklošter« iz leta 1165, 1 ure hoda. V Konjiški gori nad trgom, 1 uro hoda, skala takozvane »sklenjene peči« (bajka o sv. Juriju in zmaju). Božjapot Brinjeva gora, 1 uro ho-da, v liniji pri velikem oltarju darilna živina iz voska, katero nosijo romarji okoli oltarja. Četrt ure od tu razvaline gradu Freudenberg iz 12. stoletja. Pol ure iz Brinje,ve gore cerkev Sv. Martina z Jožefinskim križevim potom. Razvalina graščine Jamnik iz 14. stoletja s podzemeljsMm rovom, 50 m dolgim, ki je služil v srednjem veku kot skrivališče proti turškim napadom. Cerkev sv. Barbare v gotskem stilu iz leta 1452, nastalek velikega oltarja je mojstrsko delo nemške rene-sance, znamenit je tudi gotski kip sv. Barbare. Ta cerkev je tričetrt ure od Konjic proti Oplotnici. Graščina »Pogled«, 1B ure iz Konjic ali 10 minut od postaje Loče, na progi Poljčane1—Žreče, iz 15. stoletja. Pol ure od tod razvaline gradu Zbelovo iz 12. stoletja. Ob vznožju razvaline je tovarna za upognjeno pohištvo »Drava«. Razvaline kebeljskega gradu in graščine, prvega iz 12. stoletja, drugega iz 14. stoletja. 3 ure hoda iz Ko-njic. ^ čadram pri Oplotnici, 1 uro in Pol, v stari cerkvi slika na deski »Gospod na Oljski gori« iz leta 1497. 5. Izleti. K razvalinam Tattenbach V* ure. Na skalo »Sklenjene peči« 1 uro. Na Brinjevo goro 1 uro. V Žički samostan 1 uro in pol, odstop na železniško postajo Loče 1 in pol ure. V Zreče, sedež lesne in železne industrije, 1 uro peš ali z vlakom, dvakratna zveza dnevno. V Oplotnico 1 uro; izhodišče na severni del Pohorja, — Lesna industrija, tovarna volina, granitna industrija Čezlak. Na Župuch ali Veliki vrh 1347 m in iz Konjic v Oplotnico na Kebel, Kapunski marof mimo cerkve Sv. Treh kraljev (za velikim oltarjem okovi, ki jih je baje pustil ujetnik, ki se je vrnil iz turškega suženjstva). Odstop: K Sv. Arebu, Ruška koča, 2 uri. Rogla 1517 m, iz Konjic v Žreče, Sv. Kunigundo, mimo posestnika Maha, konjiške planje, 5 ur. Odstop: a) Na Vitanje. Čez Kraguljišoe, Luže. Rakovec, Vitanje, 4 ure. b) Na Veliko kopo. Mimo ribniškega jezera črez črni' vrh na Veliko kopo, 6 ur. V Skomer, rojstni kraj pesnika Jurija Vodovnika, ki ima vzidano spominsko ploščo na cerkvi. Planinska vas z lepim razgledom po Dravinjski dolini, 3 ure iz Konjic. 6. Vodniki: Posebnih vodnikov za izlete ni na razpolago, eventuelne informacije bi se dobile v Narodnem domu v Konjicah, tu je tudi sedež vseh slovenskih društev in sploh shajališče Slovencev. Snuje se tudi podružnica »Slovenskega planinskega društva«, ki hode dajala po potrebi informacije. Vzor stanovske zavednosti. Od 16. aprila t. 1. do danes so nam nakazale sledeče zadruge svoje prispevke in sicer: 1. Ptuj............ 3.000.— Din 2. Šmarje pri Jelšah . 765,— » 3. Maribor . ... 860.— » 4. Slovenjgradec . . 1.205.— » 5. Pobrežje pri Mariboru ..............; . 6.000.— »s skupaj 11.830.— Din, objavljeno v listu z dne 20. L, 20. II., 20. III. in 20. IV. . . . 42.830,— » v letu 1927. skupaj 54.363j75 Din. Upamo, da bodo zgledu teh zadrug sledile tudi druge in nam nakazale tudi one še za leto 1927. dolgu-joče vsote, ker denar nujno potrebujemo. Denar pa potrebujemo v prvi vrsti za to, da preprečimo nakane trgovskih točilcev, ki gredo za tem, da bi se v zadnji številki objavljeni odlok mariborskega velikega župana od višje oblasti razveljavit. Če ne bomo imeli potrebnih sredstev za kritje režije, ne bo naša krivda, če bodo smeli trgovci tudi po prvem juliju točiti alkoholne pijače v njih trgovinah. Gospodje zadružni voditelji! Pravočasno smo vas opozorili, kaj nam je treba za nadaljno uspešno delovanje. Na vas leži sedaj odgovornost, če ne bomo imeli v rokah dovoljnih sredstev za izbojevanje naših nravic. Vi bodete krivi, če se posreči točilcem; njih nakana. K vam bomo poslati vse pritožbe vaših članov, da izravnate stvar, kakor bodete hoteli. Bučno olje pristno in prvovrstno, priporoča J« Hochmflller, tovarna bučnega olja, Maribor, Pod mostom 7 (Magdalenska stran.) Zamenjava bučnih jedrc za olje. Hm (elElrgotlna „TRGOVSR lato .• J■ ^ Velikanska izbira vsa> Orand magaaivs konfection. Največja konfekcijska dvorana v Jugoslaviji. ) / j 3'! ; N.jvečja izbera krasnega volnenega blaga, platna, šifonov, odej, postelinih garnitur, namiznih prtov itd. — HihdS naj DE ZBIEfldi S! OSlSliSii BElifeO TEZStBBO B TrOBIShEHI dORII kovrstnega sukna za gosood e. Lastni atelje za izde« Bovanje oblek po dunaj« skem kroju. Testenine p so najboljše! Vloga gostihiičarstva v našem narodnem gospodarstvu. Prav dobro je nam znana naša vloga, ki jo predstavljamo v našem narodnem gospodarstvu. Tudi se zavedamo važnega našega položaja na-pram pospeševanju tujskega prometa in prav dobro vemo, kako so m kako bi morali biti urejeni naši obrati, da bi na ta način privabili tujce v naše kraje in obrate. Istotako je nam prav dobro znano, zakaj niso vsi naši obrati tako urejeni kakor bi morali biti. Zato se čudimo, da se je znašel v naših vrstah sotrpin, ki mu to žalostno dejstvo ni znano, to je, zakaj niso vsi naši obrati tako urejeni kakor bi morali biti. Ker mu ta stvar ni jasna, mu hočemo pomagati in ga prepričati, da je potrebno predvsem upoštevanja gostilničarskih zahtev od strani merodajnih oblasti, ne pa iti preko vsega tega na dnevni red k upostavljanju dnevno novih umazanih konkurenc to-čilcev stoječim gostom, ki ugonabljajo ves redni gostilničarski stan in s tem tudi tujski promet. Mati, ki ima sredstva za vzdrževanje samo enega otroka, bo tega otroka z vsem potrebnim prav dobro preskrbela, lepo oblekla, izobrazila in nasitila le, če ostane sam pri hiši. Če pa prinese štorklja temu otroku še celo kopico drugih bratcev in sestric, potem pa postanejo naenkrat vsi slabo oblečeni, nezadostno izobraženi in lačni. Zakaj? Ker nima mati dosti denarja, da bi jih mogla lepo obleči, kar najbolj izobraziti in zadostno nasititi. Ravno ista stvar je z gostilničarstvom. Če je v neki majhni vasici, ki šteje okoli sto prebivalcev, že pet gostiln in par točilnic stoječim gostom, ne more uspevati še šesta golstilna in še par točilnic stoječim gostom, ker je že pet obstoječih gostiln in par točilnic preveč. Torej če bi se hotelo urediti gostilne tako, kakor hoče nekdo trditi, potem bi morale oblasti ne le ne do* voliti v tej vasici šeste gostilne, ampak celo od že petih obstoječih najmanj tri in vse točilnice odpraviti. Točilnice naj bi se odpravile takoj, ker nimajo pravice do obstoja, gostilne pa tedaj, kadar sedanji lastniki in njih družinski člani izumrjejo, da se jih gospodarsko ne uniči. Kaj pa delajo merodajni činitelji? Ravno nasprotno temu. Tedensko, da ne rečemo dnevno, se dovoljujejo popolnoma novi gostilničarski obrati in točilnice. Vsi ti novi gostilničarski kandidati obljubujejo, da bodo uredili nove obrate kar najmoderneje in najbolje. Ali kadar začno obratovati, se vidi, da so tudi novi obrati navadne špelunke kakor že obstoječi. Ugotovili smo, da obstoji v nekem mestu naše oblasti, v krogu 388 korakov že sedaj 6 gostilniških obratov in da ni dana nobena potreba za sedmo gostilno, še manj pa za famozno točilnico stoječim gostom, katero se je med tem časom dovolilo ustanoviti. Vse, kar diha in razni predstavniki političnih strank se zavzemajo za to, da bi ta naš argument ne držal in da bi se nova gostilna vzlic temu podelila. Takih konkretnih slučajev imamo dovolj na razpolago in lahko postrežemo vsak moment z uradnimi dokazi. Kako naj potem že obstoječi obrati zmagujejo visoke obratne in režijske stroške in eventuelne večje investicije za preurejevanje poslopja in lokalov, če se jih na tak način tlači k tlom in gosoodarsko ugonabija. Je že res, da je pravi namen gostiln «lačne nasititi, žejne napojiti«. Treba je pa, da imamo koga nasititi in napojiti. Oblasti so pripust.le to našo nalogo in namen naših obratov povsem trgovskim točilcem. Ti obrati uspevajo sedaj tako dobro, kakor bi morale uspevati naše gostilne, katerim se nalaga dolžnost skrbeti za povzdigo tujskega prometa. Popolnoma soglašamo z zahtevo po temeljiti izobrazbi gostilničarstva. Na to vendar delamo in ugovarjamo vsaki izdaji nove osebne pravice ljudem, ki se niso naše obrti nikoli učili. AH ti naši ugovori se le malo upoštevajo. Značilno j;, da sili v gostilničarski stan le tisti, ki ni nikoli prinesel niti kozarec vode gostu na mizo. Najmanj ali pa celo nič se ne potegujejo za gostilničarsko obrt pravi in dobro izurjeni ter izšolani dolgoletni natakarji. Zakaj? Zato, ker so se v dolgoletni službi prepričali, da ni gostilničarski stan tako briljanten kakor izgleda. Zakaj pa ne? Zato, ker je mnogo preveč gostiln, posebno pa točilnic stoječim gostom in ne morejo vsled tega vse dobro uspevati kakor bi morale. Iz tega razloga ostanejo rajši vedno natakarji, ker se jim godi bolje. To je vzrok, da zasedajo izpraznjena mesta gostilničarjev pripadniki drugih stanov, katerim ni še jasno dovolj, kako se godi gostilničarjem. Oblasti naj ne dovolijo odslej naprej nobene nove gostilne ali točilnice, odpravilo naj s časom za 500/0 že sedaj obstoječih gostiln in vse točilnice stoječim gostom. Naj se ne dovoljuje nobena osebna pravica na podlagi neresničnih spričeval, kakor se prakticira sedaj, in razbremeni za pospeševanje tujskega prometa prepotrebne gostilničarske obrate na minimum. pa bomo mi in vi zadovoljni. Če hočete imeti take gostilničarje, ki bodo s pravilnim postopanjem in postrežbo tujcem indirektno pripomogli k ugledu celokupnega našega naroda, katerega sodijo tujci le po nastopu gostilničarjev, s katerimi imajo za časa bivanja pri nas največ stika, je potrebno, da se upošteva naša upravičena zahteva po omejitvi izdaje osebnih pravic izključno !e onim osebam, ki morejo brezdvomno dokazati, da so se naše gostilničarske obrti v resnici učile kakor predvideva čl. 46 pravilnika o gostilnah in ostalih obratovalnicah. Kuhinja. Ta se baje zanemarja in omalovažuje, ker je rredobičkanosna. Posebno se baje opaža na deželi, da se tam gojijo same točilnice, katerim gostilničarji ostro nasprotujemo. Vprašamo, komu naj podeželske gostilne kuhajo? Če pride v vas kakšen tujec, ki je okrepčila in hrane potreben, mu postreže trgovec, ki nima pravice oddajati jedil in točiti pijač. Zakaj se pa poslužujejo ljudje rajši pri trgovskih točilnicah? Zato, ker dobijo tam za en dinar ceneje s petrolejem in raznimi drugimi <šmiri» primešano vino in jedila Komu naj potem gostilničar pripravljeno hrano odda? Mislimo, da m majo oblasti nikjer na sveta takih nazorov, kakor jih imajo pri nas, to je, da spada točenje pijač v take obrate, ki prodajajo petrolej, špirit, globin in razne druge slične materije. To se je sicer s prvim julijem v 'naši oblasti ustavilo. Ker se je pa priznala vloženim prizivom odložilna moč, ne bo še dolgo dobo prišel ta odlok do veliave. Kdor pozna počasno uradovanje naših centralnih oblasti, nam bo pritrdil in rekel, da imamo prav, če rečemo, da nimamo mnogo koristi od izdanega odloka, ker je vse mogoče, da razne stranke vse to, kar je oblast sicer na podlagi zakonov odredila, kar čez noč prt višji inštanci ovržejo. Pisati na papir je-lažje kakor praktično izvajanje poklica. Kdor je poskusi! to in ono, nam bo dal prav. Kadar se bo vse to uredilo tako, potem bodo današnji gostilniški obrati sami od sebe uravnali svoje obratovanje po mednarodno priznanih načelih in uvedli povsod enaka načela mednarodne postrežbe, kakor se zahteva. Za danes dovolj, drugič več. Točilne takse. Mnogo smo že pisali v našem listu o krivicah, ki. se godijo našim čla-nom z uvedbo točilne takse in pri plačilu iste. 'Vložili smo pri merodajnih oblastih številne vloge, tako za popolno odpravo teh taks kakor tudi za 'Pravično predpisovanje in omiljenje kazenskih posledic, če kdo te takse ni plačal. Ta naša dolgotrajna prizadevanja so vendarle rodila precejšen uspeh in korist za naše člane. Oziraje se na naše vloge in vloge ostalih zvez v državi so se z novim finančnim zakonom za leto 1927./28. Vendarle spremenile določbe prvega odstavka, 5. pripombe k tarifni' postavki 62 taksne tarife zakona o taksah^ po katerih so morali gostilničarji plačati^ do sedaj kot kazen trikratno takso, če niso iste plačali pravočasno, to je za prvo polletje do 31. januarja in za drugo poletje pa do 31. julija Novo besedilo, ki nadomešča prejšnjo določbo, se glasi dobesedno sledeče: »Od oseb, ki ne plačajo te takse pravočasno, ki pa imajo dovolilo za točenje pijač, izterja to takso pristojno finančno oblastvo eksekutivno«. Torej, kdor ne bo plačal točilne takse pravočasno, mu ne bo potreba plačati iste trikratno kot kazen kakor do sedaj, ampak se bo izterjala le v predpisani višini in sicer eksekutivnim potom. Ukinjen je tudi drugi odstavek te pripombe, ki je določal, da se je gostilničarju lahko odvzela pravica do točenja pijač, če ni plačal točilne takse niti v 30 dneh od dure, ko bi jo bil moral plačati: Torej vsekakor lep uspeh našega neprestanega delovanja, ki bo marsikomu prihranilo trikratno plačilo točilne takse. Upamo, da bodo naši to^ var is i iz Murske Sobote in Kozjega .uvideli in priznali naše delo s tem, da nam tudi oni kakor vsi drugi nakažejo čimprej celoletno članarino. Vabšio na gostilničarski sestanek, k ga sklicuje »Gostilničarska zadruga v Slovenski Bistrio« za dne 28. junija 1927 on 9. ur. predpoldne v gostilniške prostore zadružnega načelnika gospoda Ivana Kosa. Na dnevnem redu bo obš rno poročilo o posetu III. avstrijske razstave v Grazu in o potovanju zadružnega načelnika gospoda Kosa v Oriient. Med slučajnostmi se bodo obravnavale razne stanovske zadeve. Vsi člani gostilničarske zadruge v Slovenski Bistrici se prosijo, da se radi važnosti poročil sestanka prav zanesljivo udeležijo. Posebnih vabil se ne bo pošiljalo. Davek na službene prejemke zasebnih nameščencev. Ker je vsak gostilničar, kavarnar in hotelir dolžan odtegniti svojim uradnikom, ravnateljem, upraviteljem, knjigovodjem in vsem ostalim kvalificiranim nameščencem od plače davek na službene prejemke ter oddati odtegnjeni denar s posebnim seznamom pri davčnem uradu, podamo naslednje besedilo člena 79 finančnega zakona za leto 1927/28, ki tak davek uvaja: Po tej preureditvi se od dohodkov U službenih prejemkov sploh ne plačuje dohodnina, ampak edinole davek na službene prejemke. S to reformo predpisovanja davka se je položaj tako za telesne delavce kakor za kval fi-cirane in duševne zasebne nameščence precej poslabšal, ker se jim je pri dohodnini iz naslova dravinjskih doklad oprostilo davka vsaj en del prejemkov, medtem ko so pri novih davkih zavezani obdavčenju celokupni prejemki. To dolsčJo se glasi sledeče: Privatni nameščenci, med katere Hotelirji, restavraterji in gostilničarji, pozor! ------------Delikatesna trgovina --------------- Ivan Krhlanko, Aleksandrova cesta št. 31 priporoča po zmernih eenah vse vrste sira, konzerv, kompotov, raznovrstne konjake in likerje, kakor tudi vse v to stroko spadajoče blago. Za potnike in turiste priporočam svoj bufet z mrzlimi jedili kakor tudi dobrim vinom ter priznano najboljšim pivom v JSflariboru, ki ga omogoča moja najmodernejša pivska točilna naprava. V---- --------------- li ws® eno, "pzff [ozi! kateri kavin pridatek uporabljate. — Razlika y kakovosti je jako velika, ravno tako kakor pri zrnati kavi. — Naj zadovoljnoj ši bodete s E muckovim kavnim pridatkom, kateri je že pred davnim preizkušen in katerega kakovost je priznano najboljša. — (Pravi je samo z imenom in & giifimlkom«) spadajo tudi kvalificirani trgovski in obrtniški pomočniki in samoupravni nameščenci in funkcijonarji, plačujejo kljub zakonskim predpisom, ki veljajo v poedinih oblastih od dne 1. jan. 1927 dokler se ne začne odmerjati davek po novem skupnem davčnem zakonu, kot davek in kot vse državne pribitke, izvzemši invalidski davek in vojaško (komorsko) doklado, od skupnih svojih prejemkov, ki jih dobivajo iz službenega razmerja, bodisi v denarju, bodisi v naravi, in sicer če znašajo ti prejemki na leto : preko do znaša davek % 6.000 12.000 3'5 12.000 24.000 4'— 24.000 36.000 4'5 36.000 48.000 5'— 48 000 60.000 5'5 60.000 72.000 6'— 72.000 84.000 6'5 84.000 96.000 r— 96000 108.000 8'— 108.000 120.000 9'— 120.000 10'— Skupni prejemki do 6000 Din so davka oproščeni. Za plačevanje tega davka kakor tudi invalidskega davka in komorske doklade jamčijo delodajalci, in sicer za oni del, ki odpada na prejemke, ■katere so sami izplačali. Upravičeni so odtegniti od prejemkov davek ob izplačevanju. Pobrane vsotS morajo oddati s posebnim pregledom v dveh ■izvodih pristojnemu davčnemu uradu v 14 dneh po preteku vsakega tromesečja, to je do dne 14. aprila, do dne 14. julija, do dne 14. oktobra in do dne 14. januarja. Ti pregledi naj imajo naslednje razpredelbe: 1. Zaporedna štev.; 2. uslužbenčevo ime, njega poklic in bivališče; 3. za kateri čas je zaslužek izplačan; 4. zaslužek v dinarjih; 5. odstotek davka; -6. neposredni davek; 7. invalidski davek; 8. vojaška komorska doklada. Za prvo tromesečje tekočega leta je davek takoj plačati. Vsi zasebni nameščenci, ki so dolžni plačati davek, morajo do dne 30. junija 1927 pri pristojnem davčnem oblastvu vložiti takse prosto prijavo vseh svojih službenih prejemkov, ki jih prejmejo v tekočem letu bodisi v denarju, bodisi v naturalijah. Davku JI zavezani so vsi prejemki iz službenega razmerja kakor plače, mezde, draginj-ske, rodbinske in funkcijske doklade, honorarji, nagrade, odškodnine za čez-urno delo, vrednost hrane in stanovanja itd. brez vsakršnega odbitka. Za prijavo naj uporabijo uslužbenci tiskovine, ki jih dobe brezplačno pri davčnih oblastih i. stopnje. Pravilnost prijave mora službo-dajalec potrditi s svojim podpisom. Novemu davku so zavezani tudi kvalificirani pomočniki. Pojem »kvalificiranost* je tolmačiti v tem zmislu, da je za to potrebna neka višja stopnja strokovnega znanja, ki se ne pridobi že z absolviranjem vajeniške dobe in s položitvijo pomočniške preizkušnje. Tudi ne zadošča manuelna izurjenost, marveč je potrebna zaposlenost s pretežno večino duševnim delom. Novemu davku so torej zavezani le oni pomočniki, pri katerih so podani ti pogoji, dočim bodo drugi plačevali še nadalje davek na ročno deio. To je zopet lep dokaz koliko težav zvračajo stanovske organizacije od svojih članov, če so iste dobro in do popolnosti izvedene. Stan privatnih nameščencev je ravno skoroda popolnoma dezorganiziran. Radi tega ga je tudi ta novi davek zadel, ker nima koga ob svoji strani, da bi ga branil. Zato pa apeliramo na naše gostilničarje, da se čimbolj poprimejo naše zveze in jo pridno podpirajo z rednim plačevanjem zveznih prispevkov, da se ne bo tudi nam naložil kakšen specijelni davek ali uvedli kakšni spe-cijeini točilci stoječim gostom. Gostilničarji! Upoštevajte one tvrdke, ki podpirajo naš list. Bolniško zavarovanje. Od ekspoziture Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Celju smo sprejeli in objavljamo: Zakon o zavarovanju delavcev predpisuje za vsako panogo zavarovanja ločeno knjigovodstvo in ločeno finančno gospodarstvo. Konkretno to pomeni, da mora bolniško-za var oval- „IT X W O O E T66 tovarna vinskega kisa v Ljubljani Najmoderneje in najhigijeničneje urejena tvornica vinskega octa (sirčeta) v Jugoslaviji Pohištvo, preproge in posteljnino dobavi točno in najceneje „HEHiT Maribor 6 Zahtevajte ponudbe — brezplačno! na panoga vse izdatke kriti le iz pri-nosov na naslov bolniškega zavarovanja. Uporabljanje predpisanih .in ubranih prinosov na račun nezgodne- | ga zavarovanja, Delavske zbornice ali Borze dela za svrhe bolniškega zavarovanja je popolnoma nedopustno. Izvajanje bolniškega zavarovanja mora roditi zavest, da mora bolniško zavarovanje kriti le ta panoga. Zato je z vsemi sredstvi stremeti za tem, da se to osnovno načelo zakona tudi praktično izvede. To bo potrebno zlasti od trenutka, ako bi urad v smislu čl. 283. finančnega zakona 1927/1928 postal samostojen nosilec bolniškega zavarovanja, ker bo tozadevna naredba brez dvoma obsegala ostra določila v svrlio varovanja imetja nezgodno-zavarovalne panoge in bo uradu vzeta prav vsaka možnost, da tudi samo za kratek čas v svrho bolniškega zavarovanja razpolaga s tujo imovino. Že z ozirom na ta slučaj je že danes podvzeti vse mere, da urad zagotovi bolniški zavarovalni panogi samostojno finančno eksistenco, v kolikor je to po obstoječem zakonu mogoče. ^ to svrho je predvsem potrebno, da p. n. delodajalci točno in redno plačujejo zavarovalne prispevke, ker sicer uradu ni mogoče redno izplačevati bolezenskih in porodniških podpor, hranarine. oskrbe v bolnišnicah' itd. Ako bi dotok prispevkov ne bil reden in zadosten- za kritje dajatev, bo urad primoran strogo in dosledno iz-terjavati prispevke. Ako se olajšave dovolijo za odplačilo zaostanka, mora od tega biti izvzet predpis zadnjih treh mesecev, ki se mora absolutno uter-jati. Kdor ima dovoljene olajšave, a ne plača tekočega predpisa, rok zapade in celo terjatev ja uterjati. Tozadevne spise je pregledati in izvršno postopanje nadaljevati. Ustavitve izvršnega postopanja so pri danih pogojih dopustne le za nad 3 mesece stari zaostanek in le za to vsoto je možno znižati znesek, ki se izterjuje. Izvršno postopanje pa se bo brezpogojno nadaljevalo za znesek, ki odpade na zadnje tri mesece predpisa. Obračamo se torej na cenjeno organizacijo s prošnjo, da svoje člane pozove in pouči o dolžnostih, ki izvirajo iz zakona in o absolutni potrebi točnega vplačevanja predpisanih prispevkov. Kdor točno in redno sproti plačuje, breme dajatev ni tako težko, da bi ga vestno gospodarstvo ne moglo prenesti. Tudi delojemalske organizacije se^prosijo, da ponče svoje člane, glede točnega plačevanja na njih odpadajočih prispevkov, zlasti pa. da ne bodo s simulacijo in po nepotrebnem izkoriščali bolezensko - zavarovalne panoge, katera je namenjena le resnično dela-nezmožnim in težko bolanim članom. Ako naslovne organizacije žele še ustmeno poročilo o situaciji bolezenskega zavarovanja, prosimo tozadevnega obvestila. Celje, dne 4. junija 1927. Upravitelj: V. Smigovc s. r. Ooi obvezo in odprite vendar enkrat oči ter ne kupujte v trgovinah, kjer Vam nudijo slabo robo za drag denar, ampak kupite še danes dopisnico za 50 para in pišite takoj' po ilustrovani cenik z več tisoč slikami na veletrgovino R. Stermecki, Celje, v katerem najdete po čudovito nizkih cenah obleko, čevlje, klobuke, srajce, ure, harmonike, britve, toaletne, modne, jeklene in galanterijske predmete. Naročila čez Din 500'- poštnine prosto. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar. i* Pohištvo, posteljnina, preproge, linolej, pohištvene predmete za gostilničarje in zasebnike ima po zelo nizkih cenah Kar! Preis, Maribor, Gosposka 20. Ilustrirane cenike brezplačno. ZLATO, URE, SREBRO Ant. Lečnik, Celje, Glavni trg št. 4. KUPUJE STARO zlato, SREBRO. JK i< P9ST9 I za žabe * iMšo! Haroi Loibner C3el j e „Pr*! asiroiieii** priporoča sir švicarski v škatlah, trapistovski in emendolski ter pristne kranjske klobase. Med. univ. dr. Jos. Ivanšek ordinira od 7. junija 1927 v ordinacijskih prostorih dr. Neuwirtha v Mariboru, Gosposka ulica 46'J. 1. Vesnaver parna žaga, lesna industrija Maribor, Melje Nakupujem vsako količino okroglega lesa proti takojšnji plači. Dobavljam vse kvalitete rezanega lesa, odpadkov, kolje za vinograde, hmelj in žagovino. MATEVŽ ZADRAVEC pekovski mojster Celje, Gosposka ulica 3. Naznanjanv cenjenemu občinstvu, da sem pPEDzel pekarno od g. Franca Korena. Postregel bodem z najfinejšim pecivom vsake vrste kar najkulantneje. Priporočam se za obilen obisk tudi ceni. gostilničarjem, ostrežba točna! Cene zmerne ! Dober jabolčnih ima vedno poceni na prodaj j. Szinicz jteibor, Aleksandroma c. 21 priporoča svojo veliko zalogo manufakturnega blaga in perila - - po najnižjih konkurenčnih cenah. šampanjec J zaanl!« .SOUMCT 1 Boisvier Demi sec (bela glavica), J Bouvier sec (zlata glavica), Bouvier Cuvee Rčservee (rdeča glavica). I ®lefarstv©: Gorili a ^Radgona. k •v stelcIenicaiSi 4”VBr«aice Veleposestvo vinogradov kloth« mmw¥m sa cs «; fsJ s* rt ca Zastopstvo za Slovenijo: Kerne m Favai, Linbllana, Cenik gratis in pranko. Gorsafa Radgosia Vrste letnik: 1921 Ljutomerski rizling, » ' 1923 Tigermilch, » 1923 Ljutomerski rizling, » 1924 Murski biser in mnogo drugih. Najceneje kupite modno in konfekcijsko blago, vsakovrstne čevlje in raznovrstno moško in žensko perilo domačega izdelka v trgovini modnega blaga CELJE, Glavni trg 14. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. Oo&filKsiearji ZabFizgancejeniijpnlil^nelša H kislim vinom naj se vzame xgm' ' Radenski Sriljev vrelec Za stara in rdeča vina naj se vzame Radenski fiizeia vrelec Razen teh še razpošilja ZDRAVILIŠČE SLATINA RADENCI Radenski zdravilni vrelec, ki se pa uporablja v prvi vrsti kot zdravilna voda. Ksdar pridam v mesto Celje k nemški cerkvi se podam pri Kiadinu tem nakupim da od tega kaj imam! Kskuplm tam za male dnarce za rodbino vso daril vsa najboljše, najceneje pri tej tvrdki res dobim. Tam blago za oblatila zbereš za okus si vsak ceflr, psrhent, žamet, svila za klobuk najlepši trak. nogavice, rokavice, teple majce, bele srajce, j, lepe pisane odeje vse dobim tam najcenele. Svilene rute za na glavo ( za neveste pajtolan — toda kaj bi pravil dalje, ' pojdi in oglej si sam. Pomni Ee si prav natantno naslov dike trgovin ker je v Celju samo ena' tvrdka Vateatin frfžasliri. :c8 ;W S s Pozo**! Novo! Pozor*! D. Uršič, čevljarna 3^ «50' Naznanjam cenj. občinstvu, da imam večjo zalogo vsakovrstnih čevljev ter pošiljam brezplačno cenik. — Odpošiljam tudi po pošti. — Postrežba solidna! — Cene konkurenčne! Na malo! Na veliko! S 8 0 CL S 3 m saa < « g Q CT 7nT »t4 « l&l -■ 4 =■ ra 35 s @ 2 -~ = z m § o S OL ^ a o>j S 5 # 6 $ Ferd. Skaberoe sMno in islunfEFijsko kleparsko Celjs, Backov tr>g 2 Specijalna delavnica za naprave strelovodov preizkušnja s teiefonično mostno tehtnico po profesorju KOLRAUSCHU. Priporoča se Lovro Rogelj sodtsvi&ar* Celje, Kralja Petra cesta št. 41. V zalogi ima vedno naravni malinovec iz domačih gorskih malnov. Fran Strupi priporoča f gostilničarjem in ^ ’ kavarnarjem svojo bogato zalogo raznovrstne ste-^ klene in porcelanaste posode. Najnižje cene in točna ^ ^ postrežba. ^ Posredovalna Maribor, Mi ni i Posreduje nakupe in prodaje vseh vrst realitet, hiš ter drugo. Karel Troha9 posredovalec. Ki Wm. mm ptgpippg "gss r C ^ 2 > Im o Dnion ll■llllll■ll lllllillllll IIIIHIIIIIII lil ■Hill.lili.. L|ubl|ana,^Lašk^l|^^laritoor priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu, „Porter" in „Bock~ vsem cenj. gostilničarjem in gostom. < Z odličnim spoštovanjem Delniška pivovarna »U n i o n«, Ljubljana, Mo in Maribor.