tiospodsrstvo. Potreba knjigovodstva. Osobno dohodaiaski davok, ki sa je vočji d^el \*; /.adnjili letiii raztegnii na vse kinetovalce, sifi nas takoreRoč k l:njiq;ovodstvu. Mnogo je gospodar' jev, ki bt sioer radi vodili knjigovod-^ stvo, toda se ne upajo, češ: n3 zaamo« 'Ia i/.govor .je popoiuoma prazen, kdc-i* zua io pisati, ta bo zaal tudi voditi na vadno krao.ijsko knjTjgovodstvo, Kako obšii-no kajigovodstvo pa za nas itak nima ijobti.iiioga praktičaega pomena, kor vzame preveu dela, kmelovalec iaia pa malo časa. Kniigovodstvo ol>stoji v glavuem iz 4 uelov iu( sioer: 1. Iz zapiskov gospodarskfcga iaietja. 2,; lz zapiskov doboukov. 3. Iz zap".s- kov s(roš,kov in 4. iz zapiakov upni kov ia dolžaikov, 74apiski gospodarskega lmet]a. Ta del ni ueobhod^o poireben, za kniiLrovodstvo so dovolj tudi sarao naslednji trijft dcli. \eadar jo zelo prlporoO.ljivo, da se vodi tudi ta del in Sicer ravno radi' o&ebne dohodniae. Vzemirao primer: Kmetovalec zgradi v lelu 1921 nov lilev. Skupni stroSki te zllradbe zuasa^o 180.000 K. Seveda gn ,c-'ane v deuarju neka> manj, vendur, ako rafiuni iirauO in delo svojcev, prido cotovo na fce številke, ee no čez. Imol pa je dotičnik v tfcui letu koniaj 100,000 K kosmatib dobodkov. Ko gu koucem leia, obdačijo, protestira soveda na vse načine, skidčujoč t>8 i;a stro?ke zgradbe, Od davčne oblastt dobi odgovor, da se gradbenl stroški nikakor kot taki ne upoštevajo, ker *a denar hi zavržen, teniveč samo investirun t- j. založen v dotiftno zgradbo. Euako se godi premnoglm, ki napovejo med stroški nakup raznih &tro]e\\ orodja itd. ZgocH &e navadno, da jib. davčno obiastvo šie hiijše obdacl, ker če se kmetovalec pri takih izdatkih m zadolžu in tega napovcdal. smatra dav čao obi;astvo pri malih napov|edanih dobodkih, da jo napoved kriva, ker brez dohodkov ni izdatkov, razen, 6e so zadolži, Videi sem premnoge napo vedi iiapravljene tako-le: Dohodkov: 30.000 K, tu so v&teti doma porabljeni pridelki v vredncdti 12.000 K, čisti dohodek v denarju to"rej le 18.000 K. Stroški: 30.000 K, pre bitek 0. Več kot polovica kuietovalcev kljub vsestranskim navodilom napravlja tako neumn© napovedi. /ko bi lčmctovalec napovedal, da sa je za 12 tisoč kron zadolžil, putcm bi pri do kazu tega bilo čisto prav. T|ega pa navadno ne napravi nc»t>edon in dav6na obiast vso izdatke t. j, vsob 30.000 K v tem slučaju upošteva kot dohodke, kajti česar nisi prejol nlsi raogel izdati ali, kar. si izdal, io ^'. moral tu~ di prejeti. Toda nazaj k lilevu. T«b 180.000 K eodaj vpišemo med gospodarstvo imetje. Tarn iaiamo vpisano, oziroma vpiSomo \Tbdaost zomljišč, poslopja, orodja In strojev ter raz.iih gospodarskih zboljšav (meiiljoraci.]) in naprav, ki so nas ;iekaj stale. Vse ^išemo torej s 'pravo vredaosljo. Hlev, ki je da, nes vreden 180.000 K, bo trpei mogoče 100 let, t. j. v 100 letih bo niegova vrednost enaka 0. Zato morarno vs.ivo lato odpisati 1% in to stotinko, v iem slufiaju 1800 K napovedat! med amortizao:jske (t. J. obrabne) stroške. V teh 100 lei.li bomo morali pa hlcv tudi ncštetokrati popravlijativ StroSke poprave pa sraemo S >eti med 3troške ;-rospodarstva, ker takih maleakost! nikdar n« amortfziramo. Drug primer: Nasadi se 1 oral vinograda, fUroSki 30.000 K, t-idi teh n« smem napovedati kot sfrošlne, ker je ta znesek invest ran v vinogradu; smem pa ta znes^ek aroortizirati tako-le: vinograd bo trpel H'i lct, odpišem vsako Iieto leno Iridesetiako t, J. pribTiž o 2.700 K in te napovomL kot amortizaojske stroS' ke. Jaz vpišem toroj v kaligovodstvo: 1 ZemUSfinl vrednost 300.000 K anortizacija 0 (kcr zeml^išča so navadno enako vredna). 2. Posiopia vrednost 250.000 kron, letna amordzacija 2590 K. (Tukaj vp"?em podrobno: Stanovanje za dru' žijjo, bJev, svinjak, kozole« itdOj ,3. MeTioraoije in nasadi: n. pr. «*,)'.¦ drettaža vrednost 9000 K trpi 30 tet, S^- ': moitižaeija torej 300 K^ b) SadonoanV ki, vreanost 20.000 K, 40 let, amort- -> zacija 500 K. c) vihograd ticL • - 4. Stroji in večja orodja posameano, inanjša skupno (n. pr. kubinjske* ab liJe\sko orodie). Primer: SJaaiorezmoa. vreduost 2400 K, 12 lei, «sraortizacija 200 K. Vse te aanori.zaci4ske svote vsako bto seštejemo in vpižemo posamezao v napoved za dobod*^ nino pod amorUzac.\.:.ki siraški. Na ta načiu mi na&e si:';ške procej1 poviČa.no, brez, da bi i :oglo to davfiiifl •blabtvo sinatrati koi lažnjivo. Zaplskl stro&kov in doliodkov. ¦To je prav za prav alavnfc idtBi Knjigovodstva za nažiega malega In srednjega kmeta. Ce že drugače »i niogoče, naj se vsaj vmali žepni zatpisnik zapišujo na|glavnejše izdatkfi. Dobro pa j«, 6e mogoce vsaj za. ta del voditi posebno knji-^o. Taku knjižica, ki je že sčrtana, se dobi lak ko v vsaki knjigarni. (Izredno dobna bi bilo, ko bi Tiskarna sv. Cirila v, Marboru hotela tiskati posebne pol© za kmoti.,'sko knjigovodstvo, ki bi ae dobile vezano ali po&ainezao.). ijtram zaznamuiemo z zaporeflniimi številkami i:i radi lažjega pregloda vpišerao ua e;,o stran (ievo) doliodke in nasprotno (desno) stroSke, Kot prvo moraiao vedno vpisati: Biagajniška imo viua, na stran dohodkov. Konoem mftseoa vse dohodke in stroške &estei8mo, eventuefut prebitek vpiSemo pod Blajrainiški preostanek na prvo s.ran doiiodkov za drugi mesec. To ponavljamo celo loto, seštejemo koaoem lieta vse mesečne svote, odštejemo od do_ bodkov m«!se6ne prebltke in blagainift ko imovino zacetkora leta, ker to niso nobeni pravi dohodki in so že itaif eakrat vpisani, pa imamo iiet.,i pre* gled. Ce le moremo, j« dobro ložiU Strošk« za gospodaratvo in o&obn© stroSke ter dohodke, ker teh pri naipovedi zv dohodnino na smeme kštefc med gospodarske rafžuno, temveti jift moramo posobcj napovedati, k> so n. pr. dobodki kot župan, rokodelea Ud; stroški za mladoletno otroke, k* nfe spaciajo h gospodarstvu itd, (Tudi tukaj bi biio dobro, ko bi KmetsJca zveza ozir. ena na^ih tiskarn izdala kra^* ko navodilo zraven pol za knjigovodstvo). Ta del knjigovodstva naj bi ia vsak kmetovaleo vodil. Kdor si dq moro oraislitf posebne kiijige, tega opozarjam na koltodar Slov. kmetsks* zvezo za leto 10-2, ki ima že tiskand obrazoo, kaleri bodo za najpoglrayitnejSe menda zadostovafi. Zapiskl npnikov lm dolžnilŁov» 'J'udi ta del je neobhodno potr&» ben, da imamo preglod čez dolgove Cn posojila, vpišemo lahko tu seux tudi kaj smo že dOižni poslom ali delBveeiii itd. Dosti kmetovalcev nosi «fc del &amo v glavi, kar pa pi ^riporoč^ ljivo, kor 90 pisan.e stovilie closti balj zanesljive. V splošaom torej vidimo, da ai krnetijsko knjigovodstvo ničesar taktt zainoiamega, da ne bi si ga mogl" o~ misl.ti. Najboljši Čas za to je Bedaj po zimi. Preskrbimo &i potrebno ia naj % bodočo ne bo dinetovalica brez knjigovodstva aii vsaj manjših zapiskov. —< Pn napovedi za dohodnino siL nam nft bc treba toliko lomiti glave tn obvarovali g3 bomo pred mnogim razoOaraajem pri tem davku. Opomba k resolacijam na kon- ferenci državnih vinarskihstro- kovnjakov. Zelo l«po i©f da se naši vinarski sti*okovnjaki zanimajo za najraznovrst nejJe potrebe vinogradnikov. Priznati sa jiui mora, da so delavnig dovolUS bi s pa samo kritiko odstavka pod g) ki se glasi: Strokovnjaki moraio redno zastedovati \\iraSa.njo direktno rodečili križank, a od s'.raai države s& mora s! rl>eti, da se razmnoževanie d<v sedaj razširjon.h vrst direktno rodečih križank, ki ogrožajo sloves naših. via^ nadaljo onemogoči. Aii je to izvedljivo ali ne, to |a prvo vprašanje. Drugo pa ]e, da sa s tem vinogradniku takorekoč odvzame svoboda. Po celi Sloveniji so da~ nes te kr.žanke že tako razširiene, da bi so dalo še nadaljiio raz.širieuio la 3te!om« ODj&mogočiti. Vrsta ,,Nooli4\ K ;^ le sko.ro povsod- poznana, foidi ni i-Aiior tu Jaka siaba. Dr. Geršak, ka- jceri je najvoč kriv ha razširjenju te *r&le, ]e imei deSoma kaj prav.. V. Slo- v«niji Lmamo ogromna krajcv, kjer ni i&Lor m pridelujetna kvaliftietniii vin, anaan) nadalje kraje, kjer viaska kap- jgja sploh iii razviut, temveO sa ves 't^ridolek porabd doma. Za takšne kra-. |e je ta vrsta takoimenovaaa; nšmarni' ea" prava dobrota. Ako upoStevama, ia \q mnogo \-inogiadnikov v teh. kra- jLh popolnoma ttoveščiii v, vinarslvu hi fei jim oepij^nke po veŁLni tfzela ku- ;, vid.mo, da J8 deloma ta vrsta iu- «•. za naše uarodno gospodarstvo ko- r:u>tna, ker prinaša vseeno nekaj do- ^odka. Dokler bo ,,Suiai%ii ';au. ako *ipOfrtevamo stro&ku obdelovaiija, prU Bafaia vefl^ doliodkov kakor eopij^afi yrsti< ne bo daip preprGčdti. Za nekatere kraje, kjer prideluje. jo vqh krali-tetna vina, se bo dalo do' ge6i to potoai občLiskih. narrodb. Zai ysa kraje bi pa, to nik-akor ne bilo pri anerno. Koliko se je . vjrilo, da foi st, ,di Cepljeuo izabelc ; ¦ ; so prepričani ila tiandanes mnog,. iuogr.adiiikov sa iši C8i>i;ego Izabelo, ;: •¦<¦ so prepričani fia jim ona &e naj\\;.; donaša. Kakor Jiitro U> pa cena gmarnlčnih vin znafc- jto padiaj, so bo tudi razSirjenje sa- mo od sebi oaiejto. To bo mogofie r, .fjjtratkoiti, toda za enkrat se vprašanje g&rektain produoentov ne da spraviii # svuta. V s\oj viuograd lahko sadim fcar bočem, tudi brinje alli pa črešnja po reoe»i-ta g. Mormolje ali pa sejem ¦spariieto, sanio, da mi to donaša naj' Too tiojička, čeprav bi btio za oelotno yinsk.a trgoviuo škodljivo ali pa nfc, HfU ima vsak kupeo usta, da poskusi. Jaz sem sam nasprotnik Smarni11 m v fcploišaem, vendar sem se drznil io napisati v obrainbo svobode vino^rauaika. Tudi BKmetovaleC |e predlao&ko telci prineseii siicao kritiko izi pere^a nekega znaaega vinar&kega lili-okovniajca.. Me zanemarjajmo vinogradov! Vinogradi so razen lunelwiš6 So dandanes na^bol' dobi6kanosni. Kdor pa opazuje malo bližjo predvojno in seSaino stauje vinogradov, bode gotovo ¦Mišol do zakl.učka, da umno vinogradniStvo peša. Nebroj vinogradni*oy pozdravl^a daiia^.n^e visoke cono vina, toži pa čez v»l.kanske izdatka *. Opazovati moramo vinognade na Bi acUskem, v Halozah, Slovonsko gorim itd., povsdd. pridemo do zakl.ufcka. ti\ so vinogradi napram poprej groz»o zanemarjenu Mnogo je krivo to, da «o se takoj po prevratu razneslo naj razli5ne.se govorioe o padcu vinskih oea vsled ogromnega vinskega pridelIta r naši državu Oelo sfrokovni 6aisopiai so to prerokovali. Do tega So ni pri^lo in tudi v doglednem času naffcrž ne bo, Vendar mnog|i vinogradniti danes vsako gno]enJ8 in bolwše obflelovanje opušCajO. Iinamo pa seveda faj)4i mnogo takih, ki se tudl večjih izdaikov ne ustrašijo, vsaj vedo, da se |im bodo isfi tudi gotovo z. lepiini obrestmi povrnili, Mirno pa lahko reče- ; ¦to, da je ena četrtina do ene tretine • K predvo ni dobi krasnih. vinogradov j t&ko ufiCšala, da jim bo težko več po- ! mo6i. V vsakem viaogradu ]e zakopan ogromni kapital, ki ii:!Hi gre pri propadu v izgubo.. Ka] nain } omaga^o lepi dohodki par let, ki nam pa pozneje popoinoma izostanejo! VpnaSan^o jo fuffi, ako se bodo fisti, ki se dane.s bo &o najpotrebnejSib izdatkov, oaločili «a obnovitev propadlega vinograda, ko «tane o samo cepl^onko za 1 oral — 50.000 K. V mnogih vinogradih nalaSa.o trs^u Cez mero; reže"o čisto prajrilno oa izrod. Ne zamudijo opozar- j tati viničarje, naj prPn,ej naložijo, n;e- i sto, da bi mu zabičali varovati trs . = Tolaži.o se s tem, ua io vinoe sedai fli-ayo. kar se v bodoftnosti ne daz gotovost.o trditi. ^^•1018^^11 bi lahko te vinogrado »aSim železnicam, celo vojip dobo so je na po,iravo le malo mislilo in va goni go izrfedali prvi čas po vo.;ni ta- . lo kot kake razmršene barake. Mno go bi jih pri pravočasni popravi ia1.! -» ko ge desetletja služilo svojemu nameno. lako so ^a danes zmetini mod sta ro garo. To se bo zgodilo tudi marsilaterira vinogradom. Zato, sedaj v toh »imskih mcsecili svinčnik v roke ter. prerafiunati, kaj naj storimo, da ohra ftimo vino^rade še nadaVe dobičkanoene. Pomnimo pred vsera, da brez iz- lalkov ne morerao imeti nobonih do. -. : hodkov. Kjcr priman]knje uaravnega gnoA pomaganio z uinotniaii gnopli Obrnimo vso mogofto pazljivost spo mladanski rezi. Opešanemu trsu naložimo lo najj. otrebne^Se, da si opomore. Močno nalagatii smemo pa le tam, kjer smo ludi močno gnojili, Tudi o - \ peSani vinogradi bi se dali le z motnim gnojenjem in s skrbnim obdelo vanjem 6ez leto dvigniti. Brez nič ni nič, ta stari izrek moramo posebno upoStovali vinogradniki« Zdjec. Edou največjl"i4 Skodljivoev sadjarstva, kakor tudi kmetijstva, jo brozdvomno zajoc. Toda p^misLte: po 1.5. janhai-ju je napočita doba prosiosti za nam škodJi:vega zajčka* Ge ga spraviš ob živJjonje, te isiano precej dni joče. Resnica je, da donaša lov našim obciuani preoojšeu doaodok; isiotako je pa riespodbima resnica, da jo Skoda, ki jo napravi zajec, za precej milijouov večja, kakor pa ta dobodek. Ako bi štela samo škodo v Slovouiji, ki nani ]o nepridiprav: napravi vsako leto — brez oal'xa na atroške, katere |>ovzro6a zaviarovanje sadaih dreves in drugih kultur — in bi vpoš.ovad vrednost, katoro bi nam doaa' fealo sadno drevo,i če bi ostalo nepoškodovaao, bi doaili btevilke, o kate rili niti ne sanjamo. Kaj bi rekei kmetovTaliec# aio bi n';u prepovedaii poKOačavati miši, saj so tudi oao gloJalAto. Ali bi se ne sm«jal taki saloinonsfcjf modrosti državnikov« — In zajca. teea največja^a iiašoga škodijlvoa, ščiti postaval Nebroj dela povzroča ta postava oroJništvu in soanii,, Zakaj neki to? Za< to, da S8 zamorejo ljubltelji lova, ki so v današnieni času večji dol sestav ljeni iz venžnikov iu drugih. državo tvornih leitementov, xazvedr^ti. Posebno v nedo4jo i« taio ležko iti k maži, to je prenaporno, a na lov, za to so pripravljeni vsaki čas. Najde se tudi raed kmeti mnogo takili, kl jim je lov$'>>.& straat že prešla v kri. Koristi od ^ga D*majo, pafi pa ogromno škodo iu malokedaj je lovski alrasli udan kmotovalec dober gospodar, Zato j« skrajai 6as, da 3e iovski zakon spremeni in so proglasi zajca kot škodljivca, ki aa. zamore uničiti vsak, bodisi iia edeu aii drag na&in. Da, država bi morala v blagor države m državljanov oelo razj)isati nagrado za pokončovanj« zajoev. Pa ker se bo to tležko dosoglo, naj bi se vsaj uredilo prvo. Vi, slovenski kmelovalci ete poklicam v to, da mirno in trezno prosodite, je li vam &koda, katero vamza)eo povzrofii, povrajena z dohodki lova aii ne! Vi st8 poklicani, da tak»i potora svojih organizacij, občinskih odborov, Kmetskili zvrez, itd. zabtevate pokončevanj« zajoev, kar se bo doseglo s spremembo zakona. Kdor jo tako strasten loveo, bo lahko lovil tudi pozneje še bolj varno, da bi pa ka] taeega bilo nes prepotrebno, mora pri fjiali vsak. V 6asu vojne, ko se lovski zakonl n'.so uporabljaji tako strogo, se je uničilo preoej to golazni; z gotovostjo laliko pričakujemo, da se bo to teraeljTto zgodikj po &preiniembi lovskega zakona. Na vseh shodih in sestankTh stavite rosolucije v tem smislul Hrosimo prosojevaiija od straiH so cr/Sljenikovl Za sadjarie. Oddelek za kmetiistvo v L:ubljani je napravil lansko leto po s^Ojib sad^arskih strokovnjakih veO sadnm ogledov po Slovf»i.i, da vidi, katero sadne vrsto so lani kljub skrajno slaoi sadni letim vendarle povobno obrodile, Taki sadni ogledi so se vrSili na Slovenskera Staierskem: v Pišecah, v Ptuju, Mariboru in v Gu šlan u. Pri tch ogledib se je dognalo, da so nekatere sadne vrste kl.ub neugodni lanski pomladi in grozni suši vsaj deloraa obrodilo kot: mušančke t kanade in šarojar/ska reneta. PriučiJo se je tudi neknj domačih vrst, ki so vredne, da sa širi.o, kot n. pr.: trdika in vidvanjka Da se bo dosegel v tem oziru ge boljši us^ eh, so 'iodq v i.rihodn'e prirejale j o voč.ih srodiš čih |.osamezaili sadjarskJb [• .ikva;in — male kra.evne sadno razstave, na katerih st bodo točno določili r-adni vzbori za dotiCne rokra;iiie. Prirediti bo troba tndi posebne razstave za 6reš nje, moštnioe, orebe in breskve. Kmeiijska družba in trgovina z umetnimi gr. jUL V' predvojni dobi, po&ebno zadnja leia, se p •poraliilo v Skneniij ojzromnemnožiae umetaih gnoil. V Saviniski in SaLeŠki dolini porabile so g;!. posame^ie po^xuž,iiioe, ua)ve6 «za hmeij in travnike po 10 in še več vagonov. Do lanskega lota }e ta trgovina ckoro popolnoma z.ispala. V Janskera letu iie je za6el zopet r^edni uvoz kalijevli in foslutaih gnojil. Najvofi je razpefiala do sedaj Kmetijska družba. Danes je pa ta družba postaiu pravcati naviijaiec oen i uavija oeue umetnirn gnojilom, da jti joj. En primor: Trgovlna z umetnimi gno]iii VinI ko Vabič v Zalcu, starav soS'.dna trgo | vina oddaja svoja unoetna gnojila po slodečin oenah: Apneni dušik 100 kg za 450 K. Kostno moko 100 kg za 410 K. poproj 40—42% kaJCjevo aol 100 kg za 310 K. Kmetijska družba prodaja ravno ista «noj.da s to raaliko, da ja to gno jilo v slabših vrečali po: Apneni: dušik 100 kg za 560 K. Kostno moko 100 kg za 520 K, poprej 40-42% kali^vo sol 100 kg za 380 K. Te razlike v oeni so tako gorostas.ne, da se jim moraino roa ftuditi. Ako še VpoSiievanio, da stane posebno za nas na. Slov. Stajerskem vožnja iz Ljubljane "precej več, &i zavržemo pri večjin naročilih veiike svote, ako uarofiujemo od Kmeiijske družbe. ' Vso tvrdko izdajo račane^ to je Kmotijska družba popolttioma opusiila, kar jo ne spravlja ravno v lepo luč. Ako bo ravaala Se en 5as tako, bo zgublla s časom v&e odjomalc«. Zadnji ča& je, da zafino nastavljal': KmeUjska družb;;, trezne in primorne cene, ki jik go tovo lahko, kakor vsak drugi trgovec, ne pa, da nas odere pri enem samem fetotu za 6ez 100 K. To Kmeliski druž ; bi in javnosti v vsednostl J. Dr llarlborslto seimsko iibrofillo. Na svin'fc;ki se^em dne 20. januarja se 1e jj pripeLalo 48 svinj. Ceue so bile sle :: deče: Mladi prašiči 6—8 tednov starl komad 600 do 700 K, mladi praši&i 8 do lO.tednov stari komad 1400—1500 K, 1 leto stare svinje 2800 do 3000 K, poldrugo leto stare svinje 4000 do 5000 K, polpitane 1 kg žive teže 48 do 82 K, plemenske 1 kg žive teže 38 do 40 kron. Marlborsko ti*žno pdročllo. ~ V soboto, dne 21. t. m., so prlpeljali nagi gpeharji na mariborski trg 32 voz , caloženih skupno s 83 zaklanimi svinjami. Cene so bile siedefie: 1 kg slanine 78—80 K, meso 48—75 K, Krompir.ia so pripeljali 24 voz; morico bo prodajali po 34 K. Cene žitu v mali prodaji so bile sledečo: oves 7 K (za liter), koruza 12 K^ pgenica 12 K, rž 11 K in jefcmen 7 K, Kislo zel> so prodajali po 16 do 20 K za kilogram. Ja.oa so 88 prodajala po 0,50 do 8 K. Perutnine je bilo malo na tržigCu. — Mleka se je prineslo obilo na trg. V jutro so prodajali liter mleka po 9 do 10 K, ob 11. pa po 7—8 K. Zl/ne ceae so zadnje dni močno Doskot;ile. Pšvuico so plačevali 1520—» 1540 K, koruzo 1120—1150 K, oves 700 do 1000 K. Veiiko ao povpraševali na žitnili trgih po ovau, Moka nularica j|e v Osjeku po 22 K, navadna krušna po 19 K, Otrobi 800 K. Hmeliarstvo. Ker ne vodi vsak hmeLar knjigovodstva o stroškib prideiovanip hmel.a, poroCa nam hmeiiar vl Savinjske doline slede&e: Trošek za 1C30 limeljskiu rastlin v letu 1921, ako se pridela na isto število sadik-. ,0 kg ali 150 kg: odoravanje 200 K, 200 tf, odkopavanje, rezanje in pobiranje trt 500 K, 500 K, 200 kg umet negu gnoja 900 K, 900 K, 3 vozo Mcvskega gno.Ia po 150 K je 450 K, 450 K, raznažan e gnoja in zasipanje 300 K, o00 K, koničenje drogov 500 komadov po 20 vinarj^v 100 K, 100 K, stavljene drogov 500 K, 500 K, 1. okopavaujoSSOK, 350 K, 1. obfdelovan]e skultivaforjcm 150 K, 150 K, 1, vezanje in trehlieire 250 K, 250 K, 2. okopavanje 3P0 K. 350 K, 2. in 3. vezanje 480 K, 480 K, 2. obdclovanje s kultivatorlem 1ft0 K, 150 K, osipanjo 200 K, 200 K, /o;>etno postavljOnje r>o vibarju 200 K, 200 K, obiranjo od gkafa po 4 K, 420 K, Ł00 K, Stargar, merjeajo in vožnja 15J K. 200 K, kurjava (premog) 100 K, 220 K, suSao 70 K, 140 kron, !smakan'e 120 JK> 120 K, postavljanl« v p'i amidft 100 K, 100 K, aniortizacij« ;^nšilnic 700 jrv,;800, K, obraba hiaeljsii drcfrov vzefo za osem let (komad po 15 K) 1950 K, 1950 K. Skupen *rr> gek Sn90 K in 9510 K, Ker se je pri. delalc na slabi peščeni zeml^i na lOOtt sadik komaj 70 kg hmelja, znaSajo strc>fc'ki za 1 kg 124 K 14 v. Ker se fe prideialo na najbol.ših hmel.iščih y našem okolišu 150 kg, znaga'o stroŠ* ki za 1 kg 63 K 40 v. IGlede peidinarskih bankovoev kro |žijo po\orice, da se jih ne spnejema jveč, Finančni minister je odred.l, da !morajo davčn/ uradi to novčanica &B nadaljo spre)emati.