ANNALES f>/'95
IN MSMORIAM
in memoriam - Pavel Stranj (4. 8. 1946 - 18. 9. 1994) Trst
Pavel Stranj ni bil le raziskovalec manjšinske družbene problematike Slovencev v Italiji, publicist in družbeni delavec, temveč od samega začetka eden od pobudnikov in organizatorjev mladinskih raziskovalnih taborov, ki Se vrstijo od leta 1981 dalje. V okviru svojega raziskovalnega dela se je poglabljal v šolsko, prostorsko in demografsko problematiko uokvirjeno v zgodovinske in geografske temelje. Kot mentor na mladinskih raziskovalnih taborih )e prvi dosledno uvedel uporabo računalnika in posebnih računalniških programov. Osnova raziskovalne dejavnosti mu ni bilo le zbiranje podatkov v arhivih, temveč tudi delo na terenu. S strokovnim, s ne akademskim pristopom, se je znal približati mladim, jih angažirati ter jim dati občutek, da odkrivajo nove smernice v analizi teritorija, ki ga naseljujejo.
Najino poznanstvo, ki je kasneje preraslo v pravo
prijateljstvo, se je začelo na hodnikih slovenskega liceja v Trstu. Okrepilo se je v taborniških vrstah, ki so me prevzele, njega pa le oplazile, ter v burnem Študentskem gibanju, ki ga je prevzelo, mene pa le oplazilo. Tako sem se znašel v vodstvu taborniške organizacije RMV, medtem ko je Pavel Stranj odigral vodilno vlogo v mladinskem političnem gibanju, ki si je nadelo ime Matija Gubec Vmes je bila še skupna z okužba raziskovalnim delom, saj sva kot dijaka in kasneje študenta sodelovala z Odsekom za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Dokončno sva skupaj zrasla, ko sva civilno služila vojaški rok v italijanski vojski.
Sledil je vzporeden študij sodobne zgodovine na univerzi v Trstu ter kasnejša zaposlitev v strukturah Slovencev v Italiji. Pavel Stranj se je kmalu po nastanku Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu leta 1974 vključil v njegove vrste in lani odigral ob Karlu Šfsko-viču glavno vlogo, v vlogi raziskovalca in organizatorja, saj je bil tajnik inštituta v letih 1975-1985.
Slika s predavanja, ki sta ga organizirala Geografsko društvo Primorje iz Kopra in Zgodovinsko društvo za južno Primorsko maja 1991 v prostorih Osrednje knjižnice Srečka Vilharja v Kopru.
249
ANNALES f>/'95
iN MEMORIAM
Iz tega okvira je izšel intelektualni nemir Pavla Stra-	prostoru dinamično živi.
nja. Že zelo zgodaj je opozoril nase in se kasneje nepo-	Stranjevo raziskovalno pot bi nedvomno zaokrožil
sredno uveljavil ne samo v slovenskem in italijanskem	doktorat na univerzi v Ljubljani. Delo je bilo v bistvu
prostoru, temveč tudi v evropskem. Že zelo zgodaj je	dokončano, saj je bila doktorska disertacija že oddana,
opozoril na svoje globoko poznavanje problematike in	Kruta usoda mu je preprečila ta cilj.
najavil delo o manjšinski tematiki, ki mu je dala mnogo	Med Slovenci v Italiji se pravi intelekualec in
zadoščenj. Uveljavil se je kot eden najboljših pozna-	raziskovalec obenem nujno uveljavi tudi v širšem druž-
valcev in izvedencev za ta vprašanja v Evropi.	benem merilu Temu pravilu se ni izognil niti Pave!
Tak uspeh je lahko Pavel Stranj dosegel z neutrud-	Stranj, ki je svojo vsestransko vlogo odigral tudi na tem
nim delom skozi dolgo vrsto let. Prva njegova javna	področju. Predolgo bi bilo naštevanje vsega, zato se
objava se pojavi na straneh Primorskega dnevnika v	bom omejil le na nekatere poteze, ki dajejo dodatne
Trstu v letu 1961. Že kot dijak je znal opozoriti nase	dimenzije liku Pavla Stranja. Vidna je bila njegova vloga
tudi skozi razne prispevke v dijaškem listu Literarne	v celi vrsti odborov znotraj Slovenske kulturno-gos-
vaje, večkrat pod psevdonimom Rok. Širšo javnost je	podarske zveze, krovne organizacije Slovencev v Italiji,
opozoril $ tehtnimi reportažami s poti, ki jih je v zadnjih	v Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobra-
letnikih iiceja opravil po Evropi in Palestini. Posebno	ževanje (predsednik v letih 1979-1981), v vodstvu Di-
zaznavna je bila njegova izkušnja prav v Palestini, kjer	jaške matice, pri Skladu Sergija Tončiča, pri zaiož-
je tudi živel in delal v kibucu. V naslednjih letih je	niškem svetu Založništva tržaškega tiska, v Skupini 85 -
postal pravi specialist za palestinsko-izraelsko vprašanje	Gruppo 85 (združenje za slovenske in italijanske kul-
oziroma za Srednji vzhod, če lahko uporabim angleško	turnike v Trstu), v Društvu mladih raziskovalcev iz Trsta
terminologijo. To njegovo podrobno spoznavanje pro-	in Gorice (med ustanovitelji). Izven krogov slovenske
blematike je rodilo nešteto člankov in predavanj. V	narodne skupnosti v Italiji velja podčrtati njegovo
zamisli je bila tudi knjiga o omenjeni temi.	članstvo pri Zgodovinskem društvu Slovenije in pri
Pavel Stranj je bil publicist v pravem pomenu be-	Slovenski matici, sede, saj je res plodno urejeval in pisal. Spomniti velja,
da je bil med pobudniki dvojezične revije Ponterosso -	Milan Pahor Rusimost ki je izhajala v letih 1979-1980. V letih 19801985 je objavil 150 člankov v rubriki Žarišča napetosti, ki je izhajala na straneh Primorskega dnevnika. V letu 1988 je na straneh istega dnevnika izšel cikel Manjšinski mozaik, ki je bil namenjen manjšinam v Evropi.
Od leta 1968 dalje je bil pisec zgodovinskih člankov v	In memoriam - Bogo Grafenauer. vsakoletnem almanahu Jadranski koledar. Od leta 1979
dalje je spremljal vsako leto življenje slovenskih šol v	Naslednje leto, to je 16. 3. 1996, bi akademik, pro-
italiji v razpravah z naslovom Slovensko šolstvo v Italiji.	fesor, doktor Bogo Grafenauer praznoval svojo osem-
Prav tako je bila zaznavna njegova prisotnost na valovih	desetletnico. Kot obstaja v zgodovini nekega naroda
Radia Trst A v sklopu italijanske državne mreže RAI.	rdeča nit pomembnih dogodkov, ki označujejo njegovo
Sodelovat je v neštetih radijskih in televizijskih oddajah	pot z izrednimi dogodki, tako velja tudi za ljudi. Neka-
kot urednik in strokovnjak.	terl posamezniki so mejniki nacionalnega razvoja naro-
V svojih raziskavah je poglabljal predvsem šolsko,	da pri njegovem zorenju in uveljavljanju v nelahki in prostorsko, demografsko in zgodovinsko problematiko.	neelementarni evropski zgodovini. Njegovo široko znanje pa je slonelo tudi na izredno	To ugotovitev lahko opravičim predvsem z impo-bogati kulturni podlagi. Že njegova diplomska naloga je	zantnim pedagoškim delom profesorja Grafenauerja, ki nakazovala smer, v katero je kasneje vložil mnogo	je v večdesetletnem univerzitetnem oplojevanju desetin truda. Naloga Osnovne šole s slovenskim učnim jezi-	in stotin slovenskih študentov zgodovine iz vseh koncev kom na Tržaškem 1945-1980 je bila večletni program	domovine in zamejstva, zbudil v njih veliko zanimanje njegovega raziskovalnega dela, saj je prav v šoli evi-	za slovensko nacionalno zgodovino, ki so ga nato že kot dentiral enega izmed pokazateliev zdravja oziroma ne-	profesorji lahko ponesli med študirajočo mladino. Ne-, lagodja narodne skupnosti. Njegovo življenjsko delo pa	dvomno je profesor Bogo Grafenauer s Franom Zwitter-je ponazarjeno v knjigi La Comunlta sommersa. Slovenl	jem, Ferdom Gestrinom, Milkom Kosom, Vasilijem Mein Italia dalla A alla Ž. Omenjeno delo, ki je do sedaj	likom, Jankom Pleterskim, Metodom Mikužem in dru-izšlo v dveh italijanskih in eni angleški izdaji, je te-	gimi uglednimi slovenskimi zgodovinarji sestavljal tisto meljni poizkus kako v knjižni obliki prikazati slovensko	izredno skupino strokovnjakov, katerim bi si skoraj upali narodno skupnost v Furlaniji-julijski krajini od Kanalske	dati naziv ljubljanska zgodovinska šola. doline, preko Rezije in Benečije, do Goriške in Tržaške	Bogo Grafenauer je bil tista organska povezava med pokrajine. Knjiga je celovit prikaz skupnosti, ki na tem	starejšo in mlajšo generacijo zgodovinarjev, ki je daleč
250