Janez ŠINKOVIiC* ČL\NF.K PRAVNI VIDIKI POLITIKE IN GOSPODARSTVA Povzetek. Avtor uvodoma opredeljtije [>ojcm politik in poH-tikanstva in kratko prikaže razvoj razmerij med gospodar-stihom in državo. Temelj razmerij je v ustavno opredeljenih svoboščinah, zato avtor opozarja na pomen njihove interpretacije. Poseganje v /HjdjetniSke pravice je treba interpretirati z ustavnimi svoboščinami, ob upoštevanju sorazmerja med javnim in zasebnim interesom, ravnanja .te presojajo glede na pravne posledice, poseganje v pravice je pridržano izključno le zakonu, kar temelji tudi na luičelu delitve obla.'iti. Posebna pozornost je posvečena zakonom ukrepanja, ki so značilni za obdobje kriz, pri nas tudi v tranzicij-skem obdobju. Posebnosti v omejevanju podjetniških pravic pojasnjuje z nemSko stopenjsko teorijo" s tradicionalnimi objektivnimi in subjektivnimi omejitvami, z davčnim poseganjem in dajanjem pogosto siMrniU subvencij Za izboljšanje stanja v pravu predlaga uvedbo racionalnega prava, pri sprejemanju zakonov simulacijo predpisov in načelo .■iorazmentosti ter pivvidnosi pri uporabi nedoločenih pojmov in prostega ptvudarka. Na koncu daje nekaj predlogov za izboljšanje stanja v pravosodju. Ključtu poimi: politike, gospodarstvo, država, pravo Uvod .Na.slov .se.stavka je lahko .sporen, če pojmujemo |5olitiko kot umetnost upravljanja z državo ali drugo skupno.stjo in .se vsi [Kistopki upravljanja v organiziranih oblikah družbene akcije odražajo v težnji uresničevanja družbenih interesov in splo.šnih zadev .skupnosti. Na ta način postanejo določena razmerja "politična" na temelju zavestnega, več ali manj organiziranega vzajemnega delovanja subjektov, nosilce\' teh interesov. .S pojmom politike so se uk\arjali že v antiki, najbolj znano delo je Aristotelova "Politika", ki je politiko opredelil kot znanost in prak.so, |X)lili-ka raziskuje različnost empiričnih oblik oblasti v državi, torej je znanost o naravi, funkciji in ciljih neke skupnosti. Več ali manj se tudi kasnejši avtorji opirajo na Aristotelova izhodišča in lahko zaključujemo, da se kot neposredni minimalni cilj politike v pozitivni ureditvi razpravlja z vidika rezultata prisilne organizacije moči, ker je cilj (javni red,ureditev) istoveten z močjo države. ■ tir.Jtiitez Siiiknixx. mliil/mi/vsur fniviii'Jiikiillcle v t/iihljiinl, ii/ii)knjeiil siiditik Hsun iivu» sodiiCd tlefiMike .Stntviilje. Drugače pojmujemo "politikanisivo" s kaierim se opredeljuje ravtuinje nasprotno ja\nenui, splošnemu interesu, kjer se zasledujejo strankarski interesi, predv.sem zaradi Ziidovoljevanja ožjih skupinskih intcre.sov v obliki zakulisnega ravnanja, spletkarjenja in zlasti zasledovanja materialnih interesov. V normalnih razmerah je politikantstvo moralno in politično ob.sojano, opredeljevanje pa je lahko težavno, ker je praviloma prikrito z domnevnim splošnim interesom. Tako ravnanje je pogosto pogojeno z željo za iiridobivanje glasov volivcev, neredko |>a luili kaže na skrajno pomanjkanje urbanizacije. Na.ša ustava izhaja iz svobode |X)djetni.škega ravnanja (74. člen). Iz določbe tretjega odstavka tega člena, ki poudarja, da .so prepovedana ilejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco. Iz te določbe izhaja ugotovite\', da ustava opredeljuje tržno nara\-nan gospodarski sistem. Pregled nekaterih zakonov, npr zakona o kontroli cen, postavlja lake ugotovitve lahko pod vpra.šaj. Kratek pregled pojmo\anja položaja podjetništva nam [Kjkaže raz\oj skozi zgodovinska obdobja. O pravnih problemih j>odjetniši\ a so z;ičeli razprav ljali že v srednjem veku ob nara.ščanju me.ščan.siva, kar je vodilo do na.sjuolij med fevdalno ureditvijo in zahtevami mest. Gospotlarsko ()ravo je bilo sprva domena me.stnega prava, .s pomembnimi cehovskimi elementi. .Me.sta .so neredko tloločala cene proizvodom, kvaliteto ponudbe in podobno. Kasneje .so na podlagi teh izkušenj začeli s kodifikacijami civilnega in trgovskega prava. V nadaljevanju bomo opozorili na glavne razvojne elemente go.spodarskega pra\ a. Pomembna je lil>eralistična teorija (.Smith, .Maltus, Ricardo itd), ki pri urejanju gospodarstva ni ilajala prednost državi, pač pa posamezniku. Drža\o .so več ali manj .šteli kot v.soto posameznikov, temelj razmerij .sta posameznik in svoboda njegovega ravnanja. Moto liberaliznta je bil, da naj si človek pomaga sam in naj .se ne zanaša na pomoč države. Uveljav ljal je svobodo gospodarskega delovanja in svobodno izmenjavo dobrin med ilržavami. .Svobodno konkurenco je .Smith .štel kot nujen izvor harmonije, država naj .se vzdrži i}o.segov v gospoilarstvo. .Sretlnji vek je uveljavil vrsto privilegijev cehov, patronat države in cerkve, sinekure, omejitve v prometu blaga in storitev s po.seb-nimi dav.ščinami ipd. Zato je liberalizem uveljavljal zahtevo po enakosti subjektov, zahtevo po opredelitvi pravic v katere naj država ne po.sega, zlasti naj bi preprečili samovoljo drž;ivnih organov in zagotovili varnost posameznika. Po ()rvi svetovni vojni se je liberalistična teorija pojavila v obliki neoliberalizma, ki ima .še danes močan vpliv. Tudi za neoliberalizem je individualna svolxnla v tržnem gospo-tlarstvu s po|X)lno konkurenco glavni cilj. Konkurence ne šteje več za "naraven pojav", priznava potrelxi po državnem urejanju, vendar naj bi bilo zakonsko urejanje države čim manj.še, opredeljeni naj bi bili predvsem temelji, ki bi zagotavljali učinkovitost in potrelje nacionalnega gospodarstva. Večji spopad z neoliberaliz-mom je bil v času svetovne krize, ko je postala intervencija države nujna (Keynes). Opuščamo opis stanja v ".socialističnih državah" po drugi .svetovni vojni, saj .so ti pogledi dovolj znani. Sodobne demokratične, socialne in pravne države izkazujejo ijrecejšnje nezaupanje v "j^reveč države". Te ustave izhajajo iz subjektov (fizičnih in pravni o.seb), ki jim država zagotavlja vrsto pravic in .svobo.ščin. Ustavne svo- Jatiez .ŠINKOVEC boščine in pravicc- namreč veljajo iiiili za pravne osebe, sevetla le tiste, ki se snusel-no laliko uporabijo. Zagotov ljena naj bi bila .svolx>cla ravnanja, omejitve so izjeme, zahteva se nujna potreba v .splo.šnem intere.su, zato tiržavc ni mogoče zamenjavati s stanjem v kurji larmi, kjer naj bi frčalo perje.... Če .so ustavne pravice in svobo.Sčine temelj zakonodajnega urejanja položaja vseh subjektov, je potrebno nekaj besetl o interpretaciji teh pravic in .svobo.ščin, saj prav na tem področju prihaja do "j)olitikant.skih" pojmovanj in njihove rabe v zakonih. Interpretacija ustavnih pravic in svoboščin Osrednji problem pri urejanju zakonodaje in odločanju v posamični zadevi je (iravilna interpretacija ustavnih pravic in svoboščin. Za ustavne pravice je značilna humanistična interpretacij, uporablja se zgodovinski razvoj nekega instituta (filozofija, sociologija, politika) in idejna izhodi.šča sodobne pravne kulture (primerjalno pravne metode, metinarodni pravni akti), kar vse je pripeljalo do nekega ustavtiega instituta. Te metode .so zla.sti pomembne, če se zakonodajalec ali državni organ v posamičnem odločanju poslužuje ozke interpretacije, čeprav velja splošno sprejeto pravilo in dubio pro libertate (v dvomu za svobodo). Nedvomno so pravice koiDpleksen sistem, posamezne pravice ni mogoče obravnavati izolirano, temveč v vseh njenih povezavah. Tako na primer .svobodo podjetništva povezujemo s temeljno opredelitvijo svobode podjetništva (74. člen ustave) in z njo povezanimi .svobo.^činami kot .so pravica do združevanja (42. člen), prosta izbira poklica (49. člen); ustavne določbe o la.stnini (.3.1. člen) in |x).sebej o .socialni, ekonomski in ekolo.ški funkciji lastnine (67. člen). Zato se glede razlaganja u.stave poudarja sistem.ska interpretacija prava. Mnogi teoretiki zavračajo zgodovinsko interpretacijo, ker naj ne bi bila ui)orabn;i glede na dinamični razvoj, potrebno je u|x)rabiii sed;inje pojmovanje, ki se velikokrat razlikuje od pojmovanj v preteklosti. Tako n;ijbrž ni utemeljeno sklicev-inje na pridobitev premoženja s cesarskimi dekreti in trditi, tla gre za pridobljeno pravico, čeprav je bilo to premoženje že ztlaviKij odkupljeno (cerkveni gozdovi). Pomembno je trenutno, v .svetu splo.šno sprejeto pojmovanje. Vrsto pravic se lahko gletle na svctovnon;izorsko ;ili versko pojmovanje razhiga zelo različno, zato se v primerih sporne interpretacije sklicujemo n;i meti na roti nopravno uveljavitev pojmovanj, zhisti pa tutli glede n;i od-ločlx' Kvropske komisije in sotliščii z-t pravice človeka (evropski stantlartli). Sotlobna držav;i bi morala biti .svetovnonazorsko in versko nevtr;ilna.Vretlnostn;i teorija o pravicah poudarja, tla gre za temeljne vretlnote, ki so namenjene tutli integraciji tlržave. Predstavljajo objektivno normo, ki ji tlaje humanistično pojmovanje podkigo. Demokratično - funkcionalna teorija vidi v pravicah njihovo javno in politično funkcijo. Teorija socialne države poudarja zahtevo po socialnih .storitvah tlržave. Vsekakor ni mogoče pravic opretleljevati le po eni izmeti naštetih teorij. Večin.sko mnenje je, da so |x)irebne liberalistične, socialne in demokratične komponente. Poseganje v pravicc Posamezne ustavne pravice predstavljajo kompleksna razmerja, ki najixjgoste-je zalitev-ajo normiranje z zakoni. Pravice zajemajo lucii za.sehna ravnanja ljudi, ki pa ni.so izolirani po.samezniki, delujejo v družbi, stopajo v razmerja z drugimi, zato so za ravnanja posameznika zainteresirani tretji in družba kot cek>ta. Pri pravnih osebah (gospodarstvu) je treba varovali \arnost v j^ravnem prometu, ter varst\o zdravja in življenja zaposlenih, okolja in porabnikov. Poseg v ustavno pravico načelno ni prepovedan, izpolnjena morajo biti jam.st-va, ki jih daje načelo o pravni državi. Ob v.sakem posegu je treba tehtali za.sebni in javni interes, ter interes tretjih (načelo .sorazmerno.sti). Analiza utemeljenosti (k> .sega poteka v več etapah. Najprej je treba ugotovili, ali ravnanje (stanje neke dobrine) predstavlja dejan.ski stan po.sega v neko pravico, pri čemer uporabljamo pravila o interpretaciji ustave. Nato je treba ugotovili, ali je nekdo (državni organ, tretji) posegel v pravico. Poseg je možen le na temelju zakona, ki je lak poseg opredelil pov.sem določno, po.seg ne sme biti v nasprotju z ustavo in njora biti .skladen z javnim intere.som ter z njim soraznteren. Poseg ni dopusten, če ni sklatlen z načeli pravne držiive (zaupanje v pravo, pravna varnost). Poseg je lahko blažji, če dobi prizadeti neko izravnavo, uveljavljena naj bi bila kompenzacija. Tak primer je ob razlastitvi, ko država po.seže v lastninsko pravico, \'endar zagotovi od.škodnino. Evropska konvencija o pravicah človeka (EKPC) poudarja v 50. členu pravično zado.ščenje. Protipravne posege je treba .sanirali z naturalno restitucijo (vzpostavitev prejšnjega stanja), z od.škotinino ali neveljavnostjo protipravnega ravnanja (ničnost dokazov v kazen.skem postopku, če so bili pridobljeni protipravno). Država lahko uresniči socialne pravice s storitvami, sprejetimi v po.sebnih zakonih. Zato v.sako normiranje pravic z zakonom ne pomeni posega v ustavno pravico. Ravnanje o.seb je lahko omejeno tudi s splošno sprejetimi moralnimi pravili (tudi po.slovna morala). Nemoralna ravnanja so zla.sti opredeljena v kazenskih predpisih, poslovna nemorala pa v civilnem pravu (glej generalne klavzule o vestnosti in poštenju, prepovedi zlorabe pravic, dobrem gospodarjenju ipd). Načelo socialne države opravičuje določene posege v nekatere pravice. Taki posegi se npr lahko nanašajo na zagotavljanje \'arnosii v pra\ nem prometu (višina osnovnega kapitala), na varstvo zaposlenih, okolja in potrošnikov, s čimer se [bosega s\ o-bodo podjetništva). Tako so lahko dane podjetništvu subjektivne omejitve (zahtevana strokovna izobrazba) ali objektivne (omejena proizvodnja z določenimi snovmi, določenimi tehnološkimi postopki ipd). Svolx)do podjetništva (74. člen ustave) je mogoče razdelati v več smereh (ustanavljanje podjetij, pogodlx>na in poklicna svoboda, konkurenca ipd). .Socialna država posega v omejevanje lastninske pravice (socialna funkcija lastnine), določa različna javna bremena glede na materialni polož:ij subjekta,vendar ne v toliki meri, da bi bila gospodarska dejavnost nesmi.selna ali da bi se lotila premoženjske substance. Nedvomno je vsak poseg v ustavno pravico strogo vezan na urejanje z zakonom (2.odstavek 15. in 87člen ustave), govorimo o zakonskem pridržku. Za vsak poseg v pravico s strani državnega organa z individualnim aktom mora biti temelj dan v zakonu, poseg ni mogoč s podzakonskim aktom, čeprav se slednje pri nas neprestano dogaja, kljub številnim odločbam Ustavnega sodišča. Pri morebitnem posegu v pra\'ice se najpogosteje presoja sklepno (finalno) ravnanje, presojamo pravno posledico državnega ukrepa (zlasti pri omejevanju lastninske pravice). Poseg mora pravico prizadeti praviloma neposredno z drža%'-nim aktom na podlagi moči države (prisila), taki akti so najpogosteje eno.stran.ski. Pri sklepanju javnopravnih pogodb se lahko državljan odpove neki pravici (volen-ti non fit iniuria). Pri upravnih aktih je zagotovljena pravica do pritožbe in tudi sodno varst\c), po izčrpanju vseh pravnih sredstev je dopustna tuili ustavna pritožba, če gre za kršitev ustavne pravice. Poseg v pravico najpogosteje vsebuje zapoved ali prepoved , zakon predpiše način ravnanja. Pri po.seganju v pravice subjektov so lahko ui>orabljeni po.sebni akti, kot .so na primer prostorsko ureditveni akti (z njinti .se npr. določa namen rabe prostora in se s tem omeji .svobodno ravnanje) ali akti Banke .Slovenije zaradi varovanja državnih monetarnih interesov ipd. Pravni akti lahko nekoga prizadenejo tudi posredno. Ce da država nekemu gospodarskemu subjektu subvencijo, prizadene druge .subjekte, znajdejo se v materialno neenakem položaju, prizadeta je svobodna konkurenca. Ce država razlasti nepremičnino gospodarske družlje, lahko pade vrednost delnic, zmanjšana je pravna varnost upnikov in delničarjev. Zakonodajalec utemeljuje po.seg v pravico z javnim interesom, temu naj bi bil podrejen zasebni, kar je v načelu lahko sprejemljivo, vendar le ob |X)goju, da je upoštevano načelo sorazmernosti, ki določa meje po.seganja. Tehtanja interesov, ki so v igri, morajo u|x>števati določena jamstva pravne države (določno.st posega, z;igotavljanje |)ravnih sredstev, sotlnega varstva ipd.). Že večkrat je bilo omenjeno temeljno jjravilo, po katerem je možen poseg v ustavno pravico le na podlagi zakona. Zakonska določba mora biti povsem jasno opredeljena, ne more dopuščati arbitrarno.sti organov, ki bi o tem odloč:ili. Subjektom mora biti jasno, katere ukrepe lahko državni organ .sprejme ob pov.sem določenih pogojih (načelo zaupanja v pravo, predvidljivost državnega ukrepanja, pridobljene pravice). Zakon lahko daje upravnemu organu določeno iliskrecijsko pravico v odločanju, vendar je ta pravica po pojmovanju pravne države omejena, zlasti s tem, da mora biti možna sodna presoja odločitve, temeljiti mora na (pravilno ugotovljenem dejan.skem stanju, ukrep mora bili skladen in sorazmeren z namenom zakona. Zakon, ki ureja posege v pravice, mora biti abstrakten in splošen, ne more biti namenjen rešitvi individualnega primera, saj bi bilo s tem kršeno načelo enakosti pred zakonom. V zvezi s tem je potrebno omeniti zelo sporne "zakone ukrepanja", ki se na-na.šajo največkrat na socialne in gospodarske probleme.V teh primerih pomeni zakon sredst\'o za uresničenje konkretnega načrta. Praviloma posegajo na ožje področje, morajo biti pa še vedno splošni in abstraktni, saj sicer kršijo načelo enakosti pred zakonom (H. člen ustave). V bist\n največkrat jprcdstavljajo sus|xrnz splošnih zakonov ali privilegiranje nasproti splošnemu pravnemu redu. V tujini se taki zakoni sprejemajo za razrešitev nujnih primerov (naravne in druge katastrofe, socialne intervencije v času kriz). Pri nas so pogosto zakoni ukrepanja vprašljivi, Janez Šinkovec ker uveljavljajo posebna pravihi, ko bi lahko uporabili splošno veljavna (npr. specialni predpisi o sanaciji bank namesio ujKirabe pravil o prisilni poravnavi in s tem razrešitev vloge vlagateljev; jX)dobno grozi lastninjenju zavarovalnic, čeprav so vlagatelji znani, ne gre za nenoniinirani kapital iprotju z ustavo. Ustava v 28. členu določa, da nihče ne sme bili kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da jc kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo storjeno". Apelira na uporabo anglosaksonskega si.stema, ki pa tudi ni tako brezbrižen za stara načela nullum crimen sine lege, nulla poena sine lega, le.\ certa itd. Izjema od tega strogega pravila je določena po izkušnjah na nuernberškem procesu v drugem odstavku 7. člena EKPČ, da gornje pravilo "ni ovira za sojenje ali kaznovanje o.seb za kako storitev ali opustitev, ki je bila v ča.su, ko je bila storjena, kazniva po splošnih pravnih načelih, ki jih priznavajo civilizirani narodi". Tako stali.šče jc imelo tudi Ustavno .sodišče Republike Slovenije glede kaznivih dejanj, ki jih je določila Titova uredba o vojaških sodiščih (OdlUS III - Prenašanje takih idej v sedanji čas bi ogrozilo pravno varnost ljudi, omogočeno bi bilo arbitrarno (samovoljno) ravnanje državnih organov. jcmez Šinkovec Posebnosti v omejevanju podjetniškili pravic Materialna merila, ki omejujejo poklicno in podjetniško svobodo, je opredelilo Ustavno sodišče ZR Nemčije s "stopenjsko teorijo". Teorija opozarja na pravno državo in načelo sorazmernosti ukrepanja. Zakonsko urejanje je vsebin.sko toliko bolj .svobodno, čim bolj je čisto izvajanje pravic.Ustavne pnivice mora zakonodajalec varovati, omejitve lahko temeljijo le na zakonu ob hkratnem splošnem interesu. Na pr\ l stopnji je mogoče poseči v .svoboilo z omejevanjem, če to narekuje resno tehtanje splošnega intere.sa in je laka omejitev tudi smiselna. Omejitev je lahko le tolikšna, kolikor je nujno potrebno za varstvo pomembnega .splošnega Intere.sa, ne sme se uvajati ne.sorazmernih ukrepov (npr. prenehanje podjetja ali in.stitucije, kot nekateri predlagajo za nekaj zavarovalnic). Tak Interes mora biti Izkazan s skrbnim tehtanjem splošnega interesa In Individualne pravice .subjekta. V drugI .stopnji .se obravnavajo subjektivni ix)gojl za omejitev poklica (gospodarske tlejavnosti). Gre za urejanje posebnega dela pravnega reda, ki na določen način omt^goča dostop do poklica (deja\'nostl), jiredv.sem gre za določanje k\'aliHkacij za izvajanje |x)kllca (dejavno.sti). zlasti na |x)dročjih. kjer je lahko ogroženo zdravje in življenje ljudi. .\a tretji .stopnji .se pre.soja, koliko je lahko dostop tlo pravice omejen, dokazana mora biti nevarnost ali vLsoka .stopnja verjetnosti, da bi bila ix>membna .skupna dobrina v nevarnosti. Ta teorija sili zakonodajalca k racionalnemu razmišljanju In argumentiranemu odločanju. lJsta\'no sodišče na to .sklepa iz pripravljalnih dejavnosti v pariamentu, neredko v njih nI najti kaj prida gradiva o spornem vpra.šanju. Oilločitev o omejevanju podjetni.^tva mora temeljiti na proučenih dejan.skih .stanjih. Po.seben problem na.staja pri spreminjanju pogojev za opravljanje dejavno.sti, s čimer .so lahko prizadeti nosilci pravice. Teh pravic ne morejo Izgubiti kar čez noč (pridobljene pravice), problem je treba razrešiti s prehodnimi določbami zakona (da za njih sprememba ne velja, ali .se določi tlaljši rok za do.sego novih pogojev, naša prak.sa ni skladna s tem pravilom, zna pa bili .še huje ob prevzemanju evropskega prava). Pri nekaterih dejavno.stih obstoje tradicionalne omejlrse, ker .so trajne, zaradi varo\ anja splošnega blagostanja (zdravstvo). Danes je več dejavnosti, ki posegajo v splošno blagostanje, upoštevati je treba gospodarsko in socialno realnost. Dejansko se stanje stalno spreminja, vedno obst<5je določene negotovosti, zato z;ikonodajalec uptuablja napovedi in vrednostne sodbe, za kar pa ntora Imeti navezne točke v Izkušnjah In kompleksnih razvojnih težnjah. Prognoze ex ante vnašajo določeno stopnjo negotovosti, gre za riziko napačne odločitve;. Ti riziki se pokažejo v praksi, ko se ugotovi, da norma nI racionalna, ni prilagojena dejanskim potrebam In razmeram. Ustavna pre.soja takih ukreix)v je težavna.Ustavno sodi.šče ZR.N je v nekaj primerih ugotovilo, da je norma objektivno nespo.sobna za realizacijo, v drugem, da je objektivno neprilagojena In objektivno nesposobna ali slabo prilagojena. v.seh teh primerih je ustavno .sodišče v bl.st\ai izhajalo iz načela pravne države, da mora biti norma jasna in sposobna uresničitve. Nadzoro\'anje napovetli mora biti opravljeno v pariamentarnem postopku, pregled tega gradiva pa nas pogosto razočara. Ukrepi, ki s« se sprva naiiaSali na zdravje ljudi, se Sirijo: varstv<3 |XMrošnikov glede n;i nevarnost predmetov; varstvo v pr:ivnem prometu (osnovni kapital, posebne kv;ililik;iciie za nudenje pravne pomoči, strokovni pogoji za zaposlene v bankah in borznih; oskrbov;uijc prebivalstvi z življenjskimi tlobrin;imi; oskrbovanje z energijo in vodo in s tem povezano obvezno kontrahininje). Določene so pravne oblike v katerih se izv;ij;i gospodarsk;i dejavnost, tretji mor;i vetleii s kom stop:i v pravno razmerje in k:ik5n;i je njegova sposobnost za jamčenje. Z;ir;Kli v;irsl-va svobodne konkurence so prepovechini monopoli in omejeni k;irieli. Prisilnega pomena .so tudi norme o zastop:mju pnivnih oseb, o obličnosti določenih pnivnih poslov, v;irovanje intelektu;ilne lastnine, poslovn;i t;ijnost, |)l:ičev:inje chivkov in l^rispevkov, v;irstvo okolj:i - prepoved tloločenih tlejavnosii v že preobremenjenem okolju, kreditni pogoji, omejevanje in enakost v dodeljevanju subvencij itd. Z vidika v;irstv;t okolja je pomebn;i in ležavn;i evropska konvencija o predhodnem preizkusu projektov. Po.sebna pozornost se ix)sveča kreditnim pogojem in d;ivščin;im. kjer lahko n;istoi)ijo posebne težave z;iradi morebitne kršitve enakosti pred z;ikonom. Kreditni pogoji .so lahko privilegirani, če je podan poseben interes (pre.sirukiurinmje gos|xxl;irst\;i, demogr;ifsko ogrožena obmcx^j;i), enako velja za pridobiv;>nje drž:ivnih poro.štev. S tem .so hihko nekatera podjetja privilegiran;i. Zato je temeljno pr;ivilo, da morajo biti izjeme določene s splo.šnimi in abstraktnimi normami (ne smejo biti podjetja po.samično poimenovana), ker .se le tako lahko izognemo morebitni diskrimin;iciji. krog upr;vvičencev mora liiti določen z zakonom (panoga, področje). Za različna dejanska .stanja namreč hihko uporablj;imo različne norme (temeljno pnivilo o enakosti). Možno pa je, da so bili privilegiji dani s suspektno motivacijo, z;tgotavljanje privilegijev prav določenim skupinam, kar je lahko politično motivirano, zhisti glede na volilni boj (org:i-niziranje liosebnih zbornic s pri\ ilegiji ipd.). Davčne obremenitve lahko olirav-nav;imo z vidik;i omejevanja svobode podjetništv;!, pa tudi kršenja n;ičela enakosti. Pri thivkih je treba :ma!izirati njihov ghivni in stranski namen. Zato, da bi d;ivek pomenil omejevanje podjetniške svobode, morajo biti dani tehtni razlogi, dokazati bi bilo treba, da je bil to zakonod;ijalčev namen (.suspekina motiv;icija). D;ivek je lahko problematičen, če že po n;iravi ni primeren za uresničitev opredeljeneg;i namen;i in je po višini močno pre.sežen, tako, ila podjetju zajema cicjnalno (|x)litikaniskti), temveč le z razširjanjem znanja o ten», kaj je tlano. Gre za racionalizacijo prava, ki .se ure.s-ničuje v profesionalizaciji kt)l specifičnem kt)raku v delitvi dela; v pozitivizaciji kt)i vse \'ečji neodvisnosti otl tradicije; v gener;ilizaciji kot oblikovanju splošnih načel, iz katerih bi morale izhajati pt5.samezne norme z logično dedukcijo; s sistemizacijo pniva, njegovo standardizacijo in proce.sualizacijo, karv.se je txlraz spreminjanja prava v sistem. R;icionalnosti je tuje tradicionalno ravnanje, ker izh;ija iz u.staljenih navad, pa lutli afektno, posebej emocion;ilnt), ker izhaja iz |x)litično obarvanih vretinot. U\'elja\'ite\' teh pravil bi morala biti danes enost:ivna spričo razvite informatike in možnosii Lskanj primerjalnopravnih rešitev. Naša |)raksa ne govtîri za sistematiko v oblikovanju novega prav;i, s;ij .se ne sprejemajo zakoni z tloločeneg;i potiročja in g;i z;iključijo, pač pa .se hkr:iti sprejemajo zakoni s pov.sem različnih |x)dročij. Zato tudi prihaja do neu.sklajeno.sti zakoiK>v in celo tlefinicij [x^jmov meti .selx)j, kar je v .setlanjem času ob račun:ilniški t}bdela\ i tekstov možno zelo eno.st;ivno preprečiti. jaufz Šinkovec h) luičelo l)retlh()eliie^(i preizkusu Pred zakonsko ureditvijo je potrebno s posebnimi metodami ugotovili sposobnost pretllaganih norm za realno življenje. To lahko do.seganio z jasnim opredeljevanjem dejanskih stanj in predvidenih pravnih posledic. V parlamentarnem gradivu je torej potrebno prikazati dejanska stanja na katera lx> uporabljena norma, ter ugotovili, ali taka norma usirezii, zlasti tudi glede predvidenih posledic. Taka vprai5anja .se lahko razre.šujejo z anketami med pričakovano prizadetimi .subjekti; z določitvijo .subjektov, ki naj bi določen čas uporabljali predvidene norme; s pri-merjalnopnivnim .študijem, kako imajo neko vpra.šanje urejeno v raz\'itih tiržavah; s primerja\'o z evropskim prav om in prakso evropskega sodi.šča. Lahko se oblikujejo tudi preiskovalne komisije za tak namen, pri nas .se uveljavljajo pretežno za razre.šev;mje .škandalov. Neredko je v nekaj mesecih predviilena sprememba komaj sprejetega zakona (npr. o finančnem poslovanju podjetij), kar jasno kaže, da ■SO bile prikazane metode opuščene. Jasno pa je tudi, da je potrebno pritegniti ustrezno stroko (biologijo, metlicino itd), ki naj predoči .svoja izkustva, kar nato pravniki preoblikujejo v norme. .Naš držaivni zbor nima zakonodajne komisije, ima le .službo, ki jo predstavljajo parlamentarni uradniki, te pa poslanci neredko zavračajo, češ da niso |)redstavniki ljudstva in da nima kaj početi v parlamentarni razpravi . Tako .služba nima možnosti reagirati na neust;ivne ali neracionalne in zato pravno nesprejemljive "motlre amandmaje", posledice so torej na dlani, o.sta-ne le še Ustavno sodi.šče. c) načelo sorazmernosti Načelo .sorazmernosti prihaja v |X).šiev predv.sem pri ocenjevanju utemeljenosti ukrepov, ki so določeni z zakonom. .Načelo sorazmernosti se povezuje z obravnavanjem pr;ivično.sti, ki .še vedno v veliki meri temelji na Aristotelovih s|X)Znanjih. •Med bistvenimi načeli pravičnosti je ustavno načelo enakosti pred zakonom (H. člen). Sprva .so z načelom .sorazmernosti razimieli predv.sem prepoveti prekomernih ukrepov, kar pomeni, da ni dopustno uporabili strožjega ukrepa, če .se da namen do.seči z blažjim. To pravilo ne zavezuje le zakonodajalca, pač pa tudi v.se državne organe (uprava, sodstvo), ki sprejemajo posamične akte. V zvezi z ukrepi .se [Kiutlarja, da morajo bili |)rimcrni (uporabni in možni), potrebni in proporcionalni (.sorazmerni v ožjem pomenu). V državne ukrepe .štejemo tudi dejanja državnih organov (npr primernost policijskih prijemov v podjetju). Ta ne smejo preseči z zakonom določenega namena, zlasti ne, če bi se namen zakona lahko dosegel z uporabo blažjega ukrepa. Nemška teorija je glede načela sorazmernosti opredelila naslednje pogoje: - da je cilj, ki ga država zasleduje, legitimen, to je stvarno upravičen; - tla -SO od države uporabljena sredstva kol laka pravno dopustna; - da .so (kI države izbrana sredst\a z;i do.sego cilja printerna. upor;ibn:t in možna in kol laka pridejo v poštev; - da .so v poštev prihajajoča sredstva za dosego cilja potrebna; - da ni.so zunaj v.sakega razumnega razmerja do družbene in politične vredno.sti cilja oziroma, da mora biti vzpostavljeno proporcionalno .sorazmerje melj, kot bi zahteval primer in temelj, ki je vodil do prisilnega ukrepa. Poseg v pravico je možen le v skrajnem primeru in v čim manj.šem ob.segu, potrebno je ogrožanje nujnih pravnih dobrin.V nekaterih primerih za-do.šča omejc\anje le za določen čas. Ustavni teoretik Duerig na\aja, da je bistvo pravice prizadeto takoj, ko postane subjekt objekt državnega ravnanja. Poseg v pravico je pogost pri re.ševanju naravnih katastrof. Nekateri teoretiki poudarjajo, da je treba presojati cilj neke j^ravice in vrednoto, ki naj bi bila z njo uresničena, pri tem se manjša vrednota podreja višji. Manjša dobrina .se omeji zaradi varovanja višje vrednote (vrednostna skala). Če vzamemo na.še ideje o lastninjenju bank in za\'arovalnic se zastavlja vprašanje, ali ne gre za po.seg v bistvo pravice, če .se vlagatelju odvzamejo korporacijske pravice, njegov vložek pa se v bistvu nacionalizira, čeprav ustava tega in.stituta nima, končno pa naj bi bil poseg opravljen pri bankah kar z uredbo (poseganje v pravicc je materija zakonov). e) nedoločeni pojmi in prosti preudarek •Nepravilna uporaba nedoločenih |K)jniov in diskrecijska |>ra\ ica povzroča .samovoljo in arbitrarnost državnih organov, zato bi .se morali v zakonodaji temu v čim večji nteri izogibati. Slovensko ustavno .sodišče je o obeh primerih razpravljalo v zadevi Up 81/94, vendar poudarjam ločeno mnenje .sodnika prof Utleta. Bistvo nedoločenih pojmov je, da zakonodajalec uporabi v hipotezi pravne norme, torej v opisu abstraktnega dejanskega stanja nedoločen pojem tedaj, kadar želi z njim zajeti različne dejanske dogodke in stanja, ki imajo neko skupno pomensko vsebino (npr dober gospodar, vestnost in poštenje, poslovna morala ipd). Tako se srečujemo s področjem "gotovega" in "negoto\ega". Nekatera dejanska stanja očitno sodijo v okvir nedoločenega pojma, druga pa so \ prašlji\'a. Problem razrešuje upravna in .sodna praksa, ki naj bi polje negotovosti čim bolj omejila (pravni standardi), ki pa morajo nujno upo.števati namen pravne norme, ali je zakonodajalec imel namen neko ravnanje zajeti pod tak pojem, pri čemer pa ne gre za prosto presojo državnih organov. Avstrijska ustavnosodna (praksa je več primerov opredelila in poudarila, da mora zakonodajalec opredeliti ravnanje državnih organov do tolikšne mere, da lahko scKlišče ob preizkusu upravnega posamičnega akta presodi njegovo skladnost z zakonom. Ti pojmi so ustavno sprejemljivi le,če imajo tako vsebino, da se naslovljenec lahko ix) njih ravna in če jih lahko sodi.šče preizkuša. Z določitvijo prostega preudarka zakonodajalec pooblasti upravni organ, da na podlagi ugotovljenega dejan.skega stanja uporabi veljavno pravno normo, ne da bi mu pravni red vnaprej določil vsebino konkretne odločile (pravno |X)sledico). To pa ne pomeni, da so upravni akti, izdani po prostem preudarku, povsem prav- janez Šinkovec no nevezani, ne gre za .svolx)clno ravnanje upravnega organa. Se vedno je v ezan na izbiro ukre|xjv, ki jih ponuja zakon (ožje ali Širše). Upravni organ mora izbrali naj-u.sireznejšo rešitev. l'rosii preiitlarek v zakonu je pre.sežen, če ob ii|x)šicvanju |>ra-vično.sti ni več možno najti .stvarnih, raziunnih ali očitnih razlogov za razlikovanje. Za prosto presojo mora biti podan utemeljen razlog, ki ne more bili stvari tuj. .Mi ni sporno, če zakon o zaključku lastninskega preoblikovanja podjetij daje pooblastilo, da pristojni organ o nečem "lahko odloči", torej mu je dano, ali bo neko jjravico podelil ali odvzel, torej ne gre za možnost izbire med več pravnimi posledicami, temveč za omogočanje polne samovolje, kar je v |X)lnem nasprotju s pojmovanjem prav ne države. Zanimivo je, da potljetja niso sprožala ustavne spore ob tako širokih možnostih .samovoljnega ravnanja, ki po.scgajo v lastninsko pravico. Pravosodje iti gospodarstvo \'rsta političnih .skupin zatrjuje, da .sod.stvo ne u.streza družlxrnim zahtevam, ker ne preganja številnih .storilcev kaznivih dejanj, zlasti tistih, ki se nanašajo na lastninjenje podjetij. Najprej je treba ugotoviti, da kritiki pogo.sto ne ločujejo funkcije odkrivanja (policija, inšpekcije), pregona (državno tožil.srvo) in sojenja (.sodi.šče). Nikjer v .svetu ni več isti organ tožilec in sodnik. Če nekdo ni obložen, ne more hiti sojen. V zvezi z lastninjenjem pa je treba poudariti, da je večina ugotovitev .SDK in kasnejše Agencije temeljila na 'i8a členu ZI.PP, ki je opredelil domneve. V pravni teoriji je nesporno, da mora domnevo državni organ dokazati, da gre za kaznivo dejanje pa opisati tako dejansko stanje, ki ima elemente določenega kaztiivega dejanja. Če takih ugotovitev ni bilo, ne more biti uvedena preiskava, vložena obtožnica in seveda tudi ne izrečena .sodba. Ker so bili organi odkrivanja, pregona in sojenja pod pritiski, je teklo kar nekaj proce.sov zaradi pritiska, ustvarjenega javnega mnenja, s čimer pa je ogroženo načelo neprisiranosti in neodvisnosti .sodi.šč. .Sodobni .svet ugotavlja, ila višina zagrožene kazni nc vpliva na večje ali manjše izvrševanje kaznivih dejanj, saj .storilci ne razmišljajo o kazni, temveč le o tem, da ne bi bili odkriti. V državah, kjer so odpravili smrtno kazen ali jo uvedli, se ni spremenilo število kaznivih dejanj za katere je zagrožena (ali ukinjena) smrtna kazen. Z zadnjo novelo slovenskega Kazenskega zakona .so se kazni občutno povečale, ne da bi bil izkazan občuten porast kriminala, razen morebitne plakatne resnice o pretepenih in posiljenih Slovenkah, ki Slovence prikazujejo kot hudo kriminalno populacijo. Koliko je povišanje kazni, uveljavljanje kvalificiranih kaznivih dejanj in nove inkriminacije skladno z načeli humanizma, kar je element demokratične države (1. člen ustave), je seveda posebno vprašanje,vprašanje pa lahko naslovimo tudi mini.stru za pravo.sodje, ki pripada stranki, ki razglaša pravičnost in tudi druge .svetopisemske resnice. Res je, da .so .sodi.^ča v krej)kih zaostankih, vendar je to splošen evropski pojav. Jasno je, da bo v času recesije, nezaposlenosti in podobnih družbenih pojavih naraščal kriminal, delovni in odškodninski spori, prekrški in podobno. Na področju kazenskega prava se da temu odpomoči z: - dekriniinacijo manj pomembnih kaznivih dejanj in prekrškov, ne pa z njihovim stahiim povečevanjem; - amnestijo storilcev, ki so dejanja storili v nekajletni j^reteklosti in so v bistvu drugi ljudje (poročeni, očetje, matere itd.); - povečanim nadzorom sodstva nad ujjravo, ki neredko tepta človekove pravicc z uporabo provokativnih in drugih metod, brez sodnega soglasja; Kako .se hihko v državnem zboru Initlujejo poslanci nad velikimi zaostanki, ko neprestano večajo pristojnosti .sodišč, .sodnikov za prekrške in državnih tožilcev', pa pri tem spregledajo, da sodi.šča izvajajo zakone, ki so jih sprejeli. /\li res sodobne tlružbe poznajo le negativne .sankcije? Z;ikaj ne posnemamo modernih drž:iv, ki uraviKivajo želeno obna.šanje ljudi s pozitivnimi .sankcijami (vzpotibude ipd). Več jjroblemov je na področju gospodarskega prava, p:i tudi tu bi se dalo do.seči zmanjšanje sporov že z opustitvijo nekaterih zahtev po obličnosti podjetniških ravnanj. l'risilna ravnanj;! .so utemeljena le v primerih, ko .se v:iruje nek pomemben splošen interes, ne pa za vsak domislek, i)ovcz;in s frč;injem perja. .Seveda p;i bi se število sporov pred .sodišči še povečalo, če bi obveljal 6. člen EKPC. ki določ;i, d;i o civilnih pravicah odloč:ijo lahko le .sodišča, ne pa upntvni org;ini ali celo posredni upravni organi (zavodi, skladi). V pravu velja pravilo, d;i so odločitve nepristojnih organov nične, koliko upravnih odločb v Sloveniji l)i lahko zadela tak;i posledic;i. Končno velja razmisliti, ali ne bi GZ posvetila |x>zornost poveč:inju arbitraž, da bi bili spori hitreje in učinkovito re.šeni. Glede na omejen prostor sem se lotil obnivnave temeljnih vpr;iš:inj, p:i še tu .sem verjetno kaj .spustil. LITfRATUiiA Ulcckman (19H9): .Staatsrecht. Hcynians Verlag Hacberlc (1973): Wc.sengchalt.sgarantic Isensee (I9«9): Handbuch des .Staatsa-cht. Band VI in VII. Mueller Verl;ig Klecaisky 19H9): Bundc.svcrfa.ssungsrechl..Mn:i/. Verlag Maunz, Duerig (1991): Grundgesetz. Kommentar, Heck Verlag I'ereniC. Anton (1987): l'ravo kot dejavnik racionalnega družbenega vedenia. Zilružcno delo .•Šinkovec. Janez (1996): Pravna, demokratična in .socialna država, IX-lavska enotnost (1997): Pravice in .svobo.Sčine, Uradni Ii.st (1999): Ustavnost davkov in prispevkt>v, PiKljetje in delo