Katolški cerkveni list*
Odgovorni vrednik in založnik: Ur. Janez Jar. Pogavar.
v
JL? JJ.	V Cetertik i. Listopada.	/*#£>.
Otl vsili Svetnikov.
(Iz latinskima.)
smili, Kriste. svojih se, Ki milosti Očetove Per tronu tvojim preavitlim Deviška Mati prosi jim.
In trume ve zveličane ,
V	devet versta razlnčene! Kar zdanjih in prihodnjih več Je zlegov. odvzamite preč.
S preroki vred aposteljni! Per ojstriinu sodniku vi Sprosite odpušenje nam Resnično stertim grešnikam.
V	rudeče vi oblečeni
V	plačilo tam marterniki ! Vi spoznovavci v belo spet! Nas ptujc kličte v boljši svet.
In čisti kolobar devic ! In kar pušava je dušic Poslala gor v svitlo nebo Prestavite nas v selo to.
Odpravite neverni rod Vi preč od mej keršanskih tod; De vodil bode en pastir Edino čedo v večni mir.
Bogu Očetu čast naj bo , In
Sinu edinim u tako In svet'mu Duhu tako zdaj , Ko vsaki čas . in vekomaj.
11.
Izlaganje Laiiretanskili litanij
k časti in hvali presvete in hrez madeža Device Marije, Matere božje.
I rod.
Zgodnja Danica je lepa, svitla, pred vsimi drugimi bolj vidna zvezda, ki na juternim nebu nekoliko pred soncam izhaja, nam prihod svitlejiga sonca in rojstvo beliga dneva napoveduje. Kakor 7. zlato zarjo ogernjena nam primiglja na nebu, iu tolaži tiste, kterim je noč predolga.
Tudi ta slovenski cerkveni časopis nosi naslov: „Zgodnja Danica". Zakaj li? — llog jc življenje in luč, pa tudi vir vsiga življenja in vse luči. Otl sveta pa pravi s. pismo, de sedi r temi in smertni senci. (Luk. 1 , 79.} V temi in smertni senci sedeti se pa pravi: v pozabljenji spoznanja božje ljubezni tičati, v nevednosti, kar Boga in večno zveličanje zadene, tavati; v grehu, slepoti in revšini živeti. Le luč praviga nauka, luč gnade, luč pravice in veselja v sv. Duhu, ktero je Kristus na svet prinesel, razsvetli to temo in smertno scnco. Zakaj le on je Bog od Boga, luč od luči, pravi Bog od praviga Boga. In naj neverni modrijani sedanjih časov vpijejo širokoustno kolikor hočejo, de le njih luč, ktero svetu peržigajo, bo vso temo razjasnila, in de je sveta katolška cerkev temnica, ktera temo hrani in razšira; je vender le to resnično , de vsak zmiram bolj globoko v temo in smertno scnco zabrede, kolikauj dalej se od Kri-
stusa. ki je prava luč sveta, ali kar je vse eno, od katolške cerkve loči in odtegne. Zakaj Kristus še živi. uči, razsvitljuje in posvečuje v sveti katolški cerkvi; le ona hrani in uči čisto in nepopa-čeno resnico, ktero je Kristus na svet prinesel.
Pa vsa luč, ktero katolška cerkev po svetu razšira, je le svitloba zgodnje danice, nje resnica le na pravi dan pripravlja, ga le napoveduje; zakaj popolnama dan še le tamkej gori seje, v večnosti se še le Hog svojim zvoljcnim popolnama ra-zodene in vzivati da. Od ti*tiga dneva govori s. apostel Pavel, ko pravi: ..Zdaj le nekoliko spoznamo . in nekoliko prerokujemo. Kader pa pride, kar je popolnar.a. ( t. j. popolnama stan v večnosti}. ho .tekalo, kar je le nekoliko. Zdaj ridimo le kak<>r r eni megli; takrat bomo pa ridili od obličja do obličja. Zdaj jest le nekoliko spoznam, takrat bom pa spoznat, kakor sim bil sam spoznanu. I. Kor. 13, 9. 10. 1S>.
Ker je namen tega slovenskiga cerkvcniga časopisa , podučevati in poterdovati v veri, vnemati h kersanski popolnosti, in skazovati velikost in lepoto katolške cerkve, ter razodevati prečudne pota božje previdnosti, zato je njegov naslov prav per-mirjeno ..Zgodnja Danica- izvoljen bil.
Pa tudi Marija, mati Jezusova, bo od katolške cerkve zgodnja danica imenovana. Prcdrojst-vaoi Kristusovim jc bila namreč temna noč malik-vanja in zmot, tema vsili hudobij na svetu. Kader jc pa Marija rojena bila, tedej je izhajala zgodnja danica, ktera je svetu napovedovala, de bo luč resnice kmalo zasvetila, dan milosti kmalo napočil, in sonce pravice kmalo izhajalo, ter vso temo sveta pregnalo. Zgodnja danica bo pa ona tudi zato imenovana. ker grešnikam, kteri sedijo v temnicah grehov iu zmot, peržge luč nebeške svitlobe, luč božje gnade. Zakaj na njeno priprošnjo per Bogu je že brez števila veliko grešnikov gnado praviga spoznanja svojih grehov, praviga kesanja in njih odkritoserrniga obtoženja, in resnično voljo in terdno ni o c se poboljšati, in za naprej po kcršansko živeti , zadobilo. .,'/'ako napoči per njih dan in zgodnja danica v njih sercih gori pride'4". II. Petr. 1, 19. 11>>t/ razsritli njih serca. II. Kor. 4, G.
Zgodnja danica zvezda — katolška cerkev — leta cerkveni časopis — in Marija devica so si tedej v tim podobni, dc svitlobo razširjujejo, popolnama luč sonca, ktera ima kmalo za njimi priti, pa oznanujejo in napovedujejo. Zatorej je permerjeno 11 m it časopisu podoba Marije, zgodnje danice, nebes kraljice, češene od angelov, predpostavljena, in ta časopis pod njeno varstvo postavljen. Permerjeno perncsc pa tudi ravno ..Zgodnja danica-hravcam razlaganje tiste molitve, v kteri katolška cerkev ob kratkim vse vkupej združi, karkoli so
kdaj sveti cerkveni očetje in pobožni učeniki od božje matere svetiga in častivniga mislili, izrekli in pisali: namreč razlaganje lavretanskih litanij. Velikrat se te litanije po cerkvah in po hišah od katolških kristjanov molijo ali pojo; pa prav veliko ljudi nekterih imen Marije device v tih Iitanijah clo nič ne razume. In vender smo po nauku Zveličarja dolžni, v duhu moliti, to je zastopiti, kar molimo.
Lavretanshc litanije.
Beseda „litanije~ je greška beseda , in pomeni ponižne prošnje, ktere v slovesnih procesjah, z očitnimi molitvami iu postani združenih, obstojijo. V katolški cerkvi se dvojne litanije, imenovane velike in male litanije, praznično obhajajo; velike litanije na dan s. Marka evangelista, od papeža Gregorja Velkiga proti koncu šestiga stoletja, in male tri dni pred Kristusovim vnebohodam od s. Ma-merta, škofa mesta Viennc na Francoskim v letu 469. p. Kr. vpeljane in kmalo po vsi katolški cerkvi razširjene. Vender pa se ne sme misliti, de tacili očitnih prošenj ali litanij pred s. Mamcrtam in s. Gregorjem Velikim ni bilo. Pravi vpeljavec litanij je Bog sam: zakaj Bog sam je že po preroku Joelu 15. očitne prošnje in litanije napovedal s temi besedami: „Trobite s trobento na Sionu, napo-vejte post, sklicite zbira tise, spravite vkupej ljudstvo, posvečujte soseskoIn po Jozuetu jo Bog duhovnam zapovedal okoli mesta Jeriho s skrinjo zaveze iti: „.Va j vzamejo duhovni sedem trobent, s kterimi se v svetim letu trobi, in naj pred skrinjo zareze gredo; in pojdete sedemkrat okoli mesta , in duhovni bodo s trobentami trobiliJoz. 6, 4. Očitne prošnje ali litanije so tedej že v stari zavezi, pa tudi precej v začetku keršanstva bile, kar nam cerkvene zgodovine dovelj spričujejo. Cerkev je po tih očitnih prošnjah preobilniga sadu in prida zadobila; po njih so zadobili kristjanje ob času preganjanja tolažbo: po njih so bili dolgi nalivi dežja, žitnimu polju tolikanj škodljivi, potresi zemlje, grozovitni strahovi odvernjeni, kuge dušne in telesne pregnane; lakoti, suši, vojskam in oblegi sovražnikov konec storjen ; obilnost sadu in rodovitnost zemlje sprošena; in veliko drugih zlegov od-vernjenih in dobrot dodeljenih.
Kdo jc litanije prcsccte Marije deviec La-vretanshe vpeljat?
Te litanije niso ravno tako zlo stare, vender s splošno rabo katolške cerkve in z veljavo papežev že davnej poterjene. Kdo pa de jih je vpeljal, ali pervi znajdel, iz zgodovine ni znano. Mogel je kak učen in pobožen mož biti, kar se iz tega povzame, ker te litanije pobožno in pametno češenje presvete Device v sebi zapopadejo; vse so lepo zverstena prošnja k Bogu po Marii devici.
Nar pred, in pred vsim drugim se v njih oberne prošnja k Bogu, in presveti Trojici, ker trojno-edini Bog je vir, začetnik in delivec vsili milost. Potem se presvcta Devica na pomoč kliče nar pred z njenim lastnini imcnam, potem z mnogimi imeni zdaj lastnimi zdaj prenesivnimi: vse pa pravi in zdravi nauk, in resnično hvalo prcsvcte Device v sebi zapopade.
Več Iitanij od mnogih svetnikov je bilodozdaj v katolški cerkvi zloženih, v bukvah natisnjenih in na svitlobo danih. Pa vse te je papež Klemen VIII. v letu 1601 ovcrgel, in za naprej vini dati, ali že vun dane v cerkvah ali per sprevodih očitno moliti prepovedal, zunaj Iitanij, ktere so sc v mestu La-vretu na Bimskim h časti prcsvcte Device prepevale. Tedej so bile, za starimi litanijami otl vsili svetnikov le litanijc Matere božje od cerkve dopu-šene in poterjene, zakaj ? Zavoljo posebne visokosti in vrednosti Matere božje, zavoljo posebne ljubezni cerkve do nje. zavoljo posebniga varstva in milosti Marije device do cerkve, in de bi verni k veči pobožnosti do nje spodbujeni bili. Ja de bi verni kristjanje zmiram bolj vneti bili, se h presveti Materi zateči, de bi per Bogu za nas prosila, in ob enim tudi od nas češena bila. je papež Sikst V. v letu 13*7 za vsako pot, ko sc bodo lavretanske litanijc s pohožnostjo in skesanim sercani molile, tiOO dni odpustikov dodelil, ktere od-pustikc je papež Benedikt XIII. v letu 172H po-terdil in papež Pij VII. v letu 1S17 še na 110(1 dni razširil, in sccr za vedne čase: vcrli tega tistim, kteri vsak dan te litanijc molijo, popolnarna odpustik. vsak zmed peterih nar večih praznikov .Matere božje, namreč: Spočetja, rojstva, oznane-nja, očiševanja in vnebovzetja Marije dodelil, čc se le praznike res zgrevano spovethi, h s. obhajilu perstopijo . in per obiskan ji kake cerkve po namenu nar vikšiga pastirja cerkve navadne molitve opravijo.
Zakaj sc jim pravi Lavretanske litanijc ?
Več drugih Iitanij je bilo otl prcsvcte Device Marije že zloženih iu natisnjenih, to pričajo molitev ske bukvice, ktere so bile pred 200 letini ali še popred natisnjene. Pa samo tiste so bile pred drugimi od papeža Klemena VIII. dobre imenovane in poterjene, od škofov v svojih cerkvah vpeljane, iu na zadnje od vse cerkve edinoglasno sprejete, ktere so sc v Lavrctanski cerkvi prepevale, in sccr 1. zavoljo svetosti kraja, v kterim so se nar pervo peti slišale: ta kraj je pa tista sveta hišica, v kteri je beseda meso postala. Perpovcdujcjo si namreč otl nekdaj, in sc na verjetne priče tedaj-uih časov sklicujejo, de je tista hišica, v kteri je presvcta družina, Jezus, Marija in Jožef, živela, iz
Nacarcta od angelov narpred v Dalmacijo, potem pa na Italijansko prenesena bila. Kraj, kjer je ta sveta hišica obstala, je bila njiva neke gospe iz Bacenatcnškiga mesta, po imenu Lavreta: to je hišici ime Lavretanska hišica dalo, in od tod imajo tudi litanijc ime Lavrctanskili Iitanij. Lavrcto je bila nekdaj vas, zdaj je pa mesto Bimskc Italiji- \ papeževi deželi, v Piccnškim okrožji, na Imgovih Jadranskiga morja. Papež Sikst V. je timu mest i škofijsko cerkev dal, ktera jc sicer majhna, »n vender zavoljo hišice prcsvcte device, ktera \ nji stoji, po celini svetu slovita. Vpeljane so bile t-Lavretanske litanijc tudi zato, ker so zlo iimetiM. zložene, in ob kratkim vs« lepo hvalo Božje porodnice v sebi zapopadejo.
Kar od te Lavretanske hišice iu od njeniga prenesenja pripovedujejo. je to: Tista liisa. v kteri je bila Božja porodnica Marija rojena, izrejena. o I velikiga angela (»abriela pozdravljena, in Mati božja imenovana, je bila narpred per Vacarejih v veliki časti. Zakaj po Kristusovim odhodu v lichosoapo-steljni to stanovanje zavoljo v njem dopolnjenih skrivnosti častili, ga v hišo molitve preoberuili. h časti Božje porodnice posvetili, podobo Križaniga vanjo postavili, in božje skrivnosti praznično v nji obhajali.
Dolgo časa po aposteljnih je ta sveta hiša per kristijanih v eliko spoštovanje imela. Od kar se jc p:; keršanska vera. po dolgim prelivanji kervi. po cesarji Konstantinu Velikim jela po svetu razsirati je sv. Ilclena. mali rav no tiga Konstantina . po bo z u.*: žena, iz želja, viditi kraje, kjer so stale noge(»o-spoda. prišla v Palestino. Ko je v \acarctu hi>< angeljskiga pozdravIjtnja našla, je ondi po pričevanji \icefora, velik tempelj nad njo izzidala. kamor jc potem iz Azije. Afrike in Evrope brez števila veliko ljudi perromalo, viditi kraj. kamor je bil Angel iz nebes prišel, in večno zveličan jo. večno življenje in neskončno dobroto Ijiidea: napovedal.
Ta tolikanj častita hiša, stanovanje presvet. Devici', Božje porodnice je ostala v Nacaretu do leta po Kr. 1291. Tisto leto je bila. potem ko *o bili kristijani iz Sirije pregnani, mesto Tripoli raz-djauo, in se ji spodobna čast ne od domačih ne .ol unanjih ni več skazovala, od angelov iz svojiga stališa vzdignjena, čez morje v Dalmacijo pr« io -sena, in na hribcu med Tersatam iu Beko postavljena. \e dosti manj od 4 let potem, ko je na Petra stolu sedel papež Bonifaci VIII. je bila ta hiša 10. ilan (■rudna v letu 1SJ1M na Italijansko premaknjena, iti si je na hribu per bregovih Adrias-kiga morja v Piccnškim okrožji, blizo mesta Ba-kenati stanoviten sedež izvolila, kjer še zdaj stoji.
Ko se je pa razzvcdilo, de je na hribu hiša
obstala, ne z rokami ljudi narejena, temuč z božjim čudežem perpeljana; in sicer hiša , zavoljo rojstva 31 arije device v nji, zavoljo prihoda vclikiga angela in spočetja večne Besede prcsloveča; so se jeli ljudje narprcd čuditi, potem jo častiti. Se prepričati, ali je res, kar se je bilo zgodilo, so izvolili prehivavci mesta 16 zavoljo vere, pobožnosti in veljave znanih mož po vsim Piccnškim okrožji, in jih nar pred v Dalmacijo, potem pa v Galilejo pre-glcdat pošljejo. V Dalmacii narpcrvo prostor, na kterim je hiša presvete Device slala, z mero, s ktero so Lavrctansko hišo zmerili, premerijo, in najdejo de sta prostora enako velika. Tudi čas, v kterim je bila hiša Dalmatincam vzeta in Picenam dana, se je .stikal. Tudi v Palestini so prostor in stališč odnesene hiše, ktero je še v tleh ostalo, premerili, ter Dalmatinski meri in podobi Lavrctanske hiše permerli, iu našli, de je vse do nohta natanko enako. Domu pridši vse povejo, vsa njih spričba se v pisma zapiše iu pred očmi duhovske gosposke podpiše s pričami, de bi elo nihče dvomiti ne mogel . de jc to res hiša presvete Device.
Kader je to do dobriga dognano bilo, se je nova gorečnost sere polastila, in od vsih krajev, mest in tergov so do Lavrctanske hiše romati jeli, ne le zdravi, tudi bolni in bolehni, če so količkaj mogli, so lezli: če ne, so se pa od drugih kakor si bodi nesli dali, po poti grede Bogu in Božji porodnici hvalnc pesmi prepevali, in Božjo Mater perserčno prosili, naj bi jim varhinja in perporoč-nica per Bogu bila. — Pravijo tudi, de je nar starji podoba krizaniga Kristusa s to hišo pernesena bila, ktera je v ravno tistih časih zavolj mnogih čudežev slavna bila. — De je to res tista hiša, v kteri je Beseda meso postala, iu med nami prebivala, bo z aposloljskimi pismi več papežev, s slavitim če-šenjem celiga sveta, z vednimi čudeži, kteri so se godili, in z mnogimi zadobljeuimi nebeškimi gnada-mi za gotovo storjeno. Po naprav i papeža liioccnca NIL katolška cerkev obletnico prenešenja te svete hisc vsako leto ID. Grudna obhaja, in jc lastno maso iu lastne molitve v brevirji za ta god odločila.
(Dalje .-ledi. i
Koza IJinaii*ka.
Ze v letu 1.>S6 je v Limi na Amerikanskim roža zrasla, ktera ni strohnela. Bila je med ternje vsajena, in že precej perve leta se je mogla zoper vetrove in viharje hudo vojskovati, de je niso po-derli in lepiga cvetja z nje stergali. Iteklo se ji je prav za prav Izabela, pa so jo zavoljo njene lepoti- It o/o imenovali. Ko je nekoliko odrasla, jo je sieer zalilo, rimu de so ji iz zgoli nečimernosti kerstno iioe spremenili, in je v molitvi Alater božjo prosila, de bi tega ne terjala. Pa ker ni hotla roža
("prevzetna) biti, je ravno za to le roža ostala. Omenjeno ji je bilo v sercu, de naj bo s tem imenam zadovoljna, in de naj se za naprej Koža svete Marije imenuje. In tako je bilo; popolnama se je Jezusu in Marii že precej v otročjih letih v službo dala, in je do konca stanovitna ostala. XI tukej namen njeniga življenja popisovati, ampak le njeno poglavitno čednost zatajevanje same sebe v misel vzeti. Sovražila je prevzetnost in mesno poželjiv ost, in je vse spreobernila v orodje pokore, kar bi bilo utegnilo v njeni duši strup pregrehe zasejati. V svojim petim letu si je iz ljubezni do Jezusa lepe lase skrivaj odstrigla, de bi je več zavoljo njih ne hvalili. Poznejši leta, kedar ji je bilo med ljudi iti, si jc obraz in roke s skorjo in praham nekakiga indijanskiga poproviga drevesa dergnila, kteri je živost obličja vjedal, ker seje bala, de bi ne bila s svojim snažnim obrazamkomu v spodtikljej. Svojo lastno voljo je imela popolnama v oblasti; staršim je bila v naj manjših rečeh do čistiga pokorna, in vsakteri se je zavzemal nad njeno ubogljivostjo in poterpežljivosljo, ktera se je pri vsaki perložnosti skazovala. V visoki stopnji je imela dar molitve. Xaj je počela, kar koli si bodi, serce je moglo pri Bogu biti. V molitvi se ni dala begati; bila je, kakor de bi nič ne vidila in nič ne slišala. Velikrat so jo vidili v cerkvi napolnjeni z ljudmi kje blizo vclikiga altarja po cele dolge ure klečati, de se kar ganila ni, ni nikogar memogre-dočiga vidila, in noben še tako nagel šum je ni mogel zmotiti. Zbrana molitev in goreča ljubezin ste ji pridobile več posebnih gnad. Petnajst let je bila skušana s steklenim preganjanjem in znotra-njim terpljenjem. Dolga bolezin ji je bila pomočik veči popolnamasti. „Gospod — je večkrat klicala — ..pomnoži moje terpljenje, pa pomnoži ob enim tudi svojo ljubezin v mojim sercuu. Umerla je v letu 1617. Naj višji stanovi Limonskiga mesta so si v čast šteli, de so jo verstivši se k grobu nesli. Več na njo prošnjo storjenih čudežev je pri oj-strim preiskovanji od več ko sto prič poterjenih. Klemen X. jo je svetnikam prištel 1671. Praznuje se 30. vel. Serpana.	—n.
Konjar llejfiiiauck.
(Dalje, i
Poslcdnjič ni mogel llitmanek celo nobene službe več opravljati, težko se je prekidal iz eniga mesta do druziga, in če je hotel začeti kej pripovedovati, muje sape zniankovalo, in kašelj gaje hotel zadušili. Njegovi nekdanji tovarši so ga pre-igrali, vsi prijalli iu častljivci so ga opustili. Že jim ni mogel v uičimiir več streči, in njegove stiske iu nadloznosti so se jim merzile. Pri kupčii jim celo nič več ni mogel pomagati, toraj so iskali pri vsaki
perložnosti ga na cclama odbiti. Kdor mu je kej pomolil, mu je dal iz usmiljenja, le pri likofdi se je še vselej prederzno z druzimi napojil. Pa tudi tukaj ni več bil robovž besede, temuč kje pri strani je pokašloval. Navadno je po vaseh lazil in za konje popraševal, ne kje zato, de bi jih kupil, ampak de je imel uzrok v hišo priti, in se z domačimi najest?. Obleka njegova je bila že zlo obnošena, visoke škornice so čevljarja klicale, rujave irhaste hlače so imele na kolenih sukncnc zaplate, rumena haljina ali pruštof brez gumb, manšestrov napcrs-nik ves odcrgnjen, in široki klobuk jc imel pokve-čeno štulo in polomljene okraje. In kakor koli revin je bil njegov zunanji pogled, je bil vender njegov znotranji stan še veliko revniši. Veljal je sicer pred ljudmi kakor de bi se bil nekaj spametoval in poboljšal, v resnici pa vender ni jenjal biti nasprotnik svete vere in zlasti sovražnik spovedi.
Ta čas, ko se je Hitmanku hudo godilo, jc nekterikrat svojo ženo in svojo hči obiskal, pogledat, če bi bilo moč od nju kake podpore upati. Ker jc vidil, dc se jima slabši godi, ko njemu, rajši k njima ni zahajal, razun, če mu je bilo nove srajce treba. Ni bilo jima težko, mu poslednji kos platna dati, in za njega srajco sošiti in šivati; zdelo se jima je to dolžnost, lladi bi bile še enkrat toliko delale, ko bi bil le hotel ž njima živeti. Njemu pa se njuno presno ali vscdnje življenje ni prileglo , toraj ni nobenkrat dolgo doma bil. Če ste mu le začele od Hoga in od spovedi kej govoriti, jo je kar proč potegnil. Življenje bi bile radi dale za njegovo dušo, vsako ananjc bi jima lahko bilo, de bi le njega bile mogle k poboljšanju napraviti. Svojo revšino ste poterpežljivo prenašale, še želele niste, de bi se jima boljši godilo; in vse terpljenje ste sprejemale brez pritožba iu brez žalovanja iz roke Gospodove. Pobožna Marina je velikrat rekla: .,0 Hog! pošlji nama, kar imaš narhujšiga, radi preterpive in nočeve za to nič zasluženja, samo moža obvari večne smerti". Hog je njeno željo vsli-šal, in je k mnogim nadlogam še novo pridjal.
Stara mati je od veliciga truda in vedne skerb-Ijivosti obnemogla, in dcsiravno se je veliko tednov brauila, jo je vender poslednjič slabost užugala, in mogla se je vleči. Mislila je ubožica, de čez kaki dan bolezin prejde, in de zopet k delu pojde. Pa bilo je čem dalje tim hujši, in pretekel je teden in mesic, in le nič se ni hotlo /boljšali. Franca hči je mogla zdaj za dve delati, in ob enim materi streči. Ker je imela delo na polji, jo je z vsim potrebnim previdila, prejden jo je samo doma pustila. Drugi čas je predla ali pa šivala pri njeni postelji, in ob enim ž njo molila, kaj spodbudljiviga govorila, in če je utegnila, tudi kej brala. Ker ni imela časa ji veliko brati, je velikrat vzela bukve, zlasti
„nasledovanje Kristusovo Tomaža Kempčana", ji je hitro dve, tri verstice napol glasno pošeptala iz njih, in potlej hitro zopet šla po svojih opravilih, mati pa je to potlej premišljevala, kar je slišala. Včasi jo je pa tako hudo imelo, dc jc ni smela po cele dni nič zapustiti. Nekolikrat celo v nedeljo ni mogla v cerkev iti, ker ni mogla nikakor do konca slabe mater popustiti same. Skcrbljivost in trud za materjo je zaderževalo, de ni mogla druzih svojih del opravljati, dcsiravno si zavoljo velike pridnosti skorej nič počitka dala ni. Per vsim tem bi ji vender ne bilo moč matere in sebe preziviti, ko hi ji brat Šimen ne bil zvesto pomagal. Imel je sicer sam seboj dosti oprav iti, de je per svojim domu obviscl; ker dolgovi in davki, slabi pridelki in veliki stroški mu niso dali, de bi se bil kej opomogel. Vender je bil livalcžin sin, in ni zatajil svoje matere, atnpak jc rodovoljen na pomoč pristopil s tem, kar je premogel. Janez je pa služil pri po-grajskim za kočijaža. On je bil pripraven za to službo, in se mu je še bolj dobro godilo. Tudi je mater mislil, je perpeljal iz mesta zdravnika, in zdravila, ktere so bile zapisane, je sam plačeval za mater.
Materi je ta sinovska ljubezin zlo dobro dela, vender jo je to bolelo, de jim nadležnosti dela. Naj bolj je milovala svojo ljubo Franeo, in je večkrat želela umreti, de bi hčeri hilo polajšano. Dobro je namreč vedila, kako se zavoljo nje zataja, čez mero dela, in vsake mnoge težave prenaša. Iz tega je sodila, de bi ji bilo boljši, ko hi bila kje za keršenco služila; dcsiravno bi se ji tega ne bilo treba bati, zakaj njena delav nost, bogaboječ-nost, tiha krotkost in ljubezin k materi jc bila mnogim deržinam tako všeč, de hi jo bili radi k hiši za nevesto imeli, če je tudi bila ubožna. Ona pa od tega ni hotla kar besedice slišati, zakaj nič na svetu bi je ne bilo odločilo od njene matere. Hilo je tudi v vasi dosti samopašnih mladenčev , ki so se prederznili bogaboječo deklico zalezovati. Pa en sam nedolžin pogled od nje, ena rezna beseda je bila dovelj, jih s spoštljivostjo navdati, de so se od prederznili besedi varovali, in vsake prešerno-sti zderžali. Tudi je imela mir pred njimi, ko so jo spoznali, kako je bogaboječa, modra in poštena. Srečna je čista deklica! zakaj z nje sije vrednost in spoštov anje, pred kterim omolknc nesnažni jezik, in beži nepošteno djanjc. Akoravno so se mnogi posmchovali, iu rekli, de Franca živi kakor nuna iu se pogosto spoveduje; ji vender v mtcu niso mogli svojiga spoštovanja odreči. Franca pa sc za ugovore tacih ljudi ni kar nič menila. Večkrat je rekla: Kedar malopridneži od mene slabo govore, se ne ustrašim: ko bi dobro govorili, bi se mogla bali, de sini ne mara kej liudiga storila. Ona je
prav živela, in se je le Boga bala; in če ni iz lastne pameti vedila, kako delati, je per spovedi sveta iskala, in se s prejetjem naj svetejšiga zakramenta pokrepčala.
Franca je imela globoko v serce zapisano zapoved: „Spoštuj očeta in mater!- na perstavekpa: de boš dolgo živel, in de ti bo dobro na zemlji", sc jc še zmisliti sramovala; ker ona ni ljubila mater za plačilo, ampak zavoljo Boga, in zavoljo nje same. Ko je njuno uboštvo naj vikši stopnjo do-seglo, je šla na urad, in, bivši polnoletna, je vzdignila svoj očetovski del, ter materi vsiga po-trebniga nakupila. Matije večkrat hčeri očitala, de samo nase celo nič ne misli; pa Franca jo je upokojila , rekši, de bo za njo sam Gospod Bog gotovo skerbel. Vender ne hčerina zvesta strežljivost, nc pomoč zdravnika ni mogla matere ozdraviti. Tako je oslabela, de je jela želeti, s svetimi zakramenti hiti previdena. Kavno se je goreče pripravljala, ko nekiga večera pred hišo voz ostane, s kteriga so vzeli iu v izbo pripeljali napol mertviga človeka, v kterim je Marina k svoji veliki žalosti spoznala svojiga moža.	___ _
llitnianek ncborc, je s svojim moterim života m tako dolgo po svetu lazil, de ga jc slabost premogla in ni mogel z mesta. V neki vasi so ga težave obšle, je jel iz sebe kri metali, in je za sclskim skednani oldezal. Sosedje so to oznanili županu, župan pa je ukazal napreči beraške kola, in ga v njegovo domačijo odpeljati. Bali so se namreč, de bi utegnil živ ali mertev občini ali srenji nadlczin biti, toraj so ga svoj pot preč odpravili. Prctresovanjc na vozu pa mu je še hujši storilo, toraj je v tako silno revnim stanu k ženi bil pri-reuižan. Franca hči mu jc pustila svojo posteljo, in jc sama bila voljna na goli klopi prenočiti. Alarina jc v svojim sercu imela terdno vero v previdnost božjo, ker ji je ona moža, morebiti v poslednjih trenutkih življenja, se ve de iz modriga namena šc poslala. To jo je nekako spodbudilo, de seje sc z enkrat veči pridnostjo pripravljala k prejetju sv. zakramentov, iu desiravno je bila do moža zlo prijazna in radovoljna, vender tacaš ni nanj nič porajlala. kadar je svoje molitve s Francino pomočjo glasno nudila.
Peter jc že drugi dan po svojim prihodu prišel k zavednosti, pa bil jc tako slab, de ni mogel iz postelje vstati, in je mogel naslednje dni ležati. Govoril je le malo, in ko «tc ženski molile, jc zamišljen v eno mesto gledal. in potem se je uepo-kojno z ene strani na drugo obračal. Bilo je nad njim \idili, dc so ga ti pobožni in verni zdihljcji žene nekako neljubo spekali. Vender ni nič rekel, zakaj sveto premišljevanje in globoka bogaboječ-nost blažili Gospodovih služabnic ga je napolnila z
nekakim straham in spoštovanjem do nju dveh, vest se je sprožila, in mu začela rukati njegovo raz-ujzdano dušo. Francina ljubezin pa, skerbljivostza njega in radovoljnost k vsaki postrežbi, kakoršna koli mu jc bila po dnevi ali po noči potrebna, ste omečilc njegovo oterpnjenost, in mu odperle serce za blažniši čutilo. Ko ga je Marina opomnila, kako sta nekdaj v lepi prijaznosti živela, ko sta vkupej Bogu služila, kako je tudi za njega molila itd., ta-daj sc ni mogel ubraniti sam per sebi spoznati, de njegova žena je vender le spoštljiva, in boljši,kakor on — brezbožni grešnik.
Marina je svoj pot hirala, in žc ni hotla več odkladati poslati po duhovna. Franca je vse pripravila, in zlasti je malo mizico ozališala kakor oltarčik. Ali po noči je tudi očetu hujši pritegnilo, in herkanjc kcrvi se je ponovilo. Hči je urno poklicala zdravnika. Zdravnik je leke zapisal, in naročil, de naj nekoliko dni pokojno leži v postelji. Sicer pa je rekel, de šc ni ravno poslednja nevarnost.
Zjutrej pride z naj svetejši Svetostjo duhoven, zvonček je pel, in ljudstvo se je zbralo v sta-nico k 3larini. Duhoven pride, položi Telo Gospodovo na mizo, pokropi hišo z blagoslovljeno vodo, in k spod hudo vanju vsili pričijočih glasno pomoli pred sv. Zakramcntain. Na to so mogli drugi odstopiti , Franca pa jc spodobno duhovna opomnila, de očetu ni moč postelje zapustiti. Duhoven k njemu stopi, in ga priljudno nagovori, de naj ta čas na glas moli, ker se ho njegova žena spovedovala. Peter jc kakor zamračen gledal za duhovnam, ki jc šel k ženi, in ko jc vidil, dc nad njo križ dela ji davajoč blagoslov za spoved, ni mogel nasprot-vati, in jc začel s tresočim glasam moliti: .,Oče našu, pa ..rešena si Marija", pa Verujem v Boga očeta", pa rdeset božjih zapoved", pa ..naj ho priporočena angelčku varhu", pa ^češena si Kraljica4*; molil jc tc molitve v drugič, tretjič, in je vselej šc ktero pridjal, ktera mu jc iz starih časov v misel prišla. In glej, Ičdova skorja se mu je začela s serca utajili, oko je solzilo, in je prevdarjal in oh enim občutil, kar so v molitvi usta izgovarjale. Že se mu je milo storilo nad svojim revnim dušnim stanam, in globoko v scrce ginjen, je že komaj zajel glas , de jc izgovoril šc besede : ..Sveta Marija, mati Božja! prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smertni uri — Amen", ko je duhoven odvezo dajal skesani ženi, potlej je pozvončkal, ter začel molitve moliti vpričo veliko ljudi, ki so poprej zunej za bolno molili, zdej pa so bili zopet v slanico peršli. Duri so ostale odperte, in znotraj, in na pragu, in zunaj jc bilo viditi polno ljudi, moških, ženskih in otrok, kteri so klečali in molili.
(Dalje sledi.)
Versta Lavantinskih škofov z oziram v Solnograske nadškofe.
Spisal Peter Hieinger.
Mesto, kjer imajo Lavantinski škofje od kdaj sem svoj sedež, se imenuje po cerkvi s. A nd rej u posvečeni, ktera ima pred ko ne svoj začetik od s. M o des ta, apostelj na Gorotancov, krog srede os-miga stoletja. Zraven cerkve je, po starih pismih soditi, od kdaj grad bil, kterimu se je Lava nt ali L a ven t reklo, od kteriga se škofija še dandanašnji Lavantinska kliče Ali je na tem kraji že v starih časih ktero mesto stalo, se ne daspri-čati; zdanje mesto pa je izrastlo iz hiš, ktere so se časama krog cerkve s. Andreja zbrale. Ta cerkev je bila s svojimi prihodki vred zgodej lastina Solnograških nadškofov, kakor je viditi iz darilnih pisem cesarja Arnulfa od 1. 888 in 890. Tudi je kmalo imela lastniga duhovna, in se je farna cerkev štela, dokler ni 1. 1212 v korarsko in 1.1228 v škofsko cerkev povišana bila.
L. 1223 je namreč Solnograški nadškof E beril ar d 11. s Pekovskim škofam K ari nam na Koroško prišel, namenjen vso svojo škofijo obiskati, tukej je našel pa silno težavne in nevarne pota, zastran kterih ni bilo lahko mogoče do vsih cerkev priti. Na svojim potovanji je prišel tudi k cerkvi s. Andreja v Lavantinski dolini, kjer so se ravno takrat posebne znamnja kazale nad svetinjami časti-tih marternikov ss. Vida in Modesta, ki so bile tisti čas ondi hranjene. Tu se jc v skerbnim za svojo čedo vnetim škofu misel obudila, tudi tukej skotijo postaviti, kakor jo je bil že popred v Se-kovini. Tedaj je on svoj namen pred papeža Ho-norija 11. prinesel, ter ga za dovoljenje prosil, kteriga mu je tudi papež Inocenci 111. 1. 1225 dodelil, ker Honori 111. je bil vmes umeri. Samo dc je papež posebno duhovno komisijo odločil, potrebnost in zadostne prihodke nove škofije razsoditi. Potem je nadškof Eberhard II. novo škofijo vstavil s pismam, ki gaje 10. Velikotravna 1228 v Solnimgradu napravil, s temi pristavki, de škofa Lavantinskiga voliti in postaviti pravica ostane Solnograškim nadškofam, de ima tem škof zvestobo in vdanost priseči, in se nima v reči Solnograške nadškofije vtikati, in de pravice Solnograških in Lavantinskih korarjev nepremaknjene ostanejo. Meje nove škofije pa so bile s posebnim pismam, ki ga je Eberhard 11. 1. 1244 v Brezjah dal, zaznamovane in odločene, ter so le malo fara pa na dolgim v Koroški in Štajerski strani obsegle; namreč: per s. Andreji in v Labudu (Lavaraiind) s svojimi poddružnicami in v Trajbergu (Untcrdrauburg)
*) Glej: „Reihe der BischOfe von Lavant" von K. Tangi, utr. 61.
na Gorotanskim: na štajerskim pa cerkve v Re Hišniku (nad Marenbergam) in per s. Florijanu (Gross-St. Florian) in pa poddružnice per s. Petru poleg Lipnegore (Lindenberg) , per s. Mar-tinu v Sulmski dolini, in v Sussenccllen ali Sussentellen (morebiti Sausal). Nar bližnecerkve krog s. Andreja v Lavantinski dolini tedaj pa niso bile k novi škofii prištete, temuč čez tiste in druge cerkve v spodnjim Gorotanu s Ccljovcam vred so Lavantiski škotje saj od petnajstima stoletja sem, le kakor viši namestniki Solnograških nadškofov duhovno oblast imeli. Te meje Lavantinskc škofije so ostale do leta 1786, kadar so bile škofije v teh stranah v drugi red djane; takrat je ta škofija zdanjo okrajno pridobila, ker ji je po na-redbi cesarja Jožefa II. in privoljenji papeža Pij a VI. celi poprejšnji Velkovški in Celjski okrog priložen bil. Le Motniška fara na Krajuskim je bila 1. 1833 k Ljubljanski škofii oddana.
V prihodke Lavantinskih škofov jc nadškof Eberhard II. odločil300 mark srebra (ena marka srebra je kdaj vergla 3 goldinarje, in tudi včasih več), ktere so imeli od Lavantinskc grajšine nad Brezjami dobivati. Pozneji je prišla še Tvim-berška in Turnska grajšina zraven, pa prihodki so le še majhini ostali, dokler ni bila 1.1781 pro-štija v Gospejsveti pridana in 1. 1786 še druga doklada priveržena.
(Dalje sledi.)
Trikrat sveto«
Izaija, poglavar prerokov, je nekdaj vidil nebesa odperte, in v nebesih Boga, kteri je na visokim trouu sedel, njemu ob straneh pa so Serafi trikrat Sveto peli. Ko je mož božji v to prika-zin bil zamaknjen, zleti eden zmed Serafov, vzame z zlatimi klešami živ ogel z oltarja, in se dotakne ž njim prerokovih ust, ga očistiti. Kaj jc bil ta živi ogel, ki ga je angel z zlatimi klcšicami der-žal? Čintu ga ni z rokami nesel? Ali bi ga bil morebiti spekcl? — Njega bi spekel ne bil, ker je angel bil. Učeniki razlagajo, de ta živi ogel je bil podoba naj s ve tej siga Zakramenta, toraj si ga angel — ves čisti angel tudi s svojimi angelj-skimi persti vender ni upal dotakniti, ampak ga je iz posebniga spoštovanja zavoljo velike svetosti zakramenta, kteriga podoba je bil tisti ogel, z zlatimi klešicami nesel; zakaj „s svetostimi se mora sveto ravnati". — Glejmo tedaj in premišljevajmo, kaj se v naših cerkvah znajde! Nekaj, kar je toliko svetost, dc se angel iz veliciga spoštovanja še njene sence ni upal z angelskimi persti dotakniti. — Spomniti je še, dc je mašnikam tako rekoč veči oblast dana, kakor angelam, ker mašnik s štirimi persti povzdigne Tistiga, kteri s tremi persti ves svet derži. (Iz. 40, 12.) Stermite nebesa,ker je Bog tako oblast ljudčm dal! (Mat. 9, 8.)
Razgled po kersanskim svetil.
Jeruzalem. Zmiram veei znamnja se kažejo, de morebiti res ni tako sila deleč čas, k« bo Bog ncjeveriiike in zmotene poklieal k luči svete vere. 31 ed tem ko prcnasitcni Evropejci, kteri ne vedo koga imajo, sveto vero zaničujejo in dubovne prezirajo. morijo iu v pregnanstvo sujejo, se iz družili delov sveta vclikrat zlo vesele reči slišijo. Iz Amerike nc \ vsakim pismu, bi djal, kolikor jih pride od ondod . bere od novih cerkva, novih šol, klostrov itd. zlasti pa od novih katolčanov, kterih število od leta do lela nezmerno rase. In kakor ondi katolški duh rase. tako v Evropi poginjujc: ali ni to ziiainnje. dc sc sv. vero tje čez morje prese-IjujeY Kdo ve. če ne pride čas, de bodo Evropejci iz Amerike verske pomoči potrebovali, kamor jo zdaj se hvala Bogu! — sami pošiljajo? Ali ni tako z Azijo in Evropo? Iz Azije nam je nekdaj luč prisjala: in zdaj jo ze morajo Evropejci Azijaneam prižigati. In \idi sc, de njih trud ni zastonj. Novi od sv. Očeta v Jeruzalem poslani patrijarh je bil od Turkov tako priljudno sprejet, de bi se odEv-ropejcov nc bilo kej več nadjati. Ko se pripelje do pomorskiga mesta Jope ali Jafa, so ga že čakali, zraven cvropcjskih poslancov in ondašnjiga ljudstva, tudi od Jeruzalemskima pašeta poslani turški sporočniki. ga pozdraviti, in so imeli seboj oddelik vojaštva in konje za patrijarha. V Jeruzalem gaje peljala procesija (obhodJ, s križem spredej, od mestnih vrat v cerkev svetiga Odrešenika, lom-barde (štuki) so pokale na povelje pašata, in nezmerna množica Turkov, in družili nckatolčanov, tudi Judov je bilo v naj lepšim redu in mini pričujočih. Vsa slovesnost je minula brez vsake naj manjši pomote. To je bilo pervi pot, de je katolški obhod, od turške vojašinc sprcmljen in varovan, svobodno in brez pomote skoz Jeruzalemske ulice šel. J.
Turško. Xi davno, kar je Sultan katolčana g. Karabet- Celebi, ki je že pred bil blagajnik (Schatzmcister) pri cesarici, povzdignil v čast pašata treh žimnic in mu je tudi dovolil, si telesno in častno stražo in vse strežništvo zmed katolčanov izvoliti.
Kaj pore Ho gomila (Filoteja) od Jezuitov? — Eden in dvajsčteri laški Jezuit, ki so v začetku lanskiga leta šli iz Angleškiga, ter se v to-varštvo (Collcgium) Oeorgetovvn podali, so se na svojim popotvanji ondi tje le en dan v Novim Jorku
* ) 1'aia (iz l»erzijanski«:a rpau nojra, in„šahu kralj, tedaj. no/ni kralj, kraljev prinožnik, podpornik ali pomočnik) jc častno ime turških namestnikov, in vsih vis cili deželakih (politiških), in vojaških častnikov.
Žimnic a (Kossschvveif) je pri Turkih častitljivo postavljen je. in znamnjc visoke časti ali službe. Je pa iimnica taka lc: Xa dro^u ali sulici je nataknjen pozlačen ali pa posrebernjen meseov krajic ali polome-sec, in od njc^a eden ali več narodno belih, konjskih repov še z druzimi žimnatimi pletcnijami vred doli visi. Neki lurAki vojvoda, ko jc bil bandero zgubil. sc je namesto njejra konjskima repa poslužil; to je bil začetik zim niče. Car ima 7 žimnic, pervipe-«avnik .=>, paActi jih imajo po 3, 8 ali eniga, kakor je njih stopnja in čast.	j.
mudili. Ko je zapovedništvo Novojorške-Filadelfijske železnice zvedilo, de so ti možje Jezuiti, zgolj učeni iz svoje domačije pregnani ljudje, jih je vzelo v vozove perviga reda zastonj, desiravno tega niso prosili. — Tako časti in prejemljc Amerika može, ktere Evropa preklinja in preganja! — sram te bodi, Evropa!
Nemško. Ker zveza ali enota nemških katoleanov zavoljo oblege ni mogla na Dunaji imeti svojiga zbora,'ga je v Ilezin ( Hegensburg) na Parsko prestavilo.
Tihe misli na pokopalisi v god vsili svetnikov zvečer.
Ustavi človek se popotni.
Ki meni ne>keri)in <;rcš naprej, Ozri na kraj se ta tihotni, Kaj tukaj »c podi poglej.
Postopi noter in pomudi Se tukaj le nekoliko; Pomisli, — zjokaj in začudi Sc nad sveta minljivostjo.
Glej kaj vmerjočiga je roda
Lepota, sreča, blagostan!--
Trohnoba njeja je osoda
ln dom začasni grob strašan.
Je bil mladenčik bistre glave
Raskočin. čverst, omikan, živ, Ko rosa mlad, lepe postave Usimu svetu ljubeznjiv;
\ mladosti blajc penim cveta
Je upal še veselih dni; — Pa s smertjo zrajtal je na svetu , Zdaj tukaj zakopan leži. — —
Je b'la nečimerna deklica
Nališpana ko Rožni cvet, Veselje njeno , zale lica , Nje bog edini bil je svet;
Neskerbno je v en dan živela Na smert kar mislila se ni; Pa prišla je. ji dni odštela, Zdaj tukaj gnjijc. červovi. —
So b"li bogati, b'li veljaki, Se vse jim je uklanjalo; Pa zdaj beračem so enaki, Jih červi ž njimi bratijo.
Nad revežem tukaj ne vpije Več bogatin, ga ne rotij Oba zdaj ena streha krije, Pa v miru rad pri njem leži.
Pokojno tukaj vse počiva, Zadosti vsiga vsak ima, Tu mir potemeljski prebiva. — Popotnik! tukaj si doma.
Popotuvaj tedaj v pokoji
Serčno Gospodov pot naprej, Dokler tc spet po kratki hoji Sprejme ta sveti, tihi kraj.
Tu bo prenočiliše tvoje,
Terpelo bo le majhin čas ; — Glej! tromba angelska zapoje, ki večno bo zbudila nas.
In prerojeni bomo vstali
V domovje Jagnjetovo sli, Mu večno pesem prepevali
Nebeške slave in časti,	Vtf0*fct.
Natiskar Joief Blaznik v Ljubljani.