13. štev. Novo mesto, 1. julija 1908. XXIV. letnik. Izhajajo 1, in 15. vsacega meseca. Cena jim je 9 poštnino vred za cclo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in o/^nanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. GOSPODARSTVO. Zelena turšica — kot pomožna krma. Med rautline, ki fie v letih pomanjkaoja moćno priporočajo za pridelovanje krme, apada tudi zelena tursica. Ta rastlina ima razne prednosti, zaradi katerih ae tudi po naših krajih rada seje. Zelena tursica daje pred vsem l>ogato košnjo Ob ugodnih razmerah jo laliko pridelamo na hektaru (1^4 do 80 metr. centov, pa tudi vec. Spomladi Bajena zelena hiršica daje na dobro pognojenih njivah tndi do 120 metr. centov krme, preracunjene na suho. Pa tudi po strnišéu 80 pridelki dobri, ce je njiva dosti gntijna in 6e ni suše. Prav lahko ae računa v tem slučaju na 40 do 50 metr. centov in veČ. Veliko vredno je pri njej pa tudi to, da se dá sejati, kadar je^ od spomladi do poznega poletja. Ako hočemo od zelene turšiee bogate košnje, potem je treba paziti na sledeče : Zeleni tursici je treba pognojiti. Če ni gnoja, naj se pa seje po dobro gnojenih okopavinah, n. pr, po zgodnjem krompirju. V takem slučaju laliko pomagamo tudi z umetnimi gnojili, posebno s euperfosťati in kalijevo soljo. V drugo se priporoča, da sejemo turšico ravno prav gosto. Setev na široko se manj priporoča; take setve trpe bolj, če nastopi suša. Priporoča se zaraditega setev v vrste po 25 cm (9 palcev) in več narazen. Tudi v tem slučaju je paziti, da setev ni pregosta. Pregosta aetev daje slabotne rastline, ki se v rasti dušć. Pri nas kaže zeleno turšico za brazdo sejati, toda gledati je, da ne pride pregloboko. Zato bodi brazda plitva. Za 1 hektar (1'/4 orala) je treba pri setvi v vrste 200 litrov semena, pri setvi na široko pa 250 do 300 litrov. Debelozrnata turšica se lahko seje v široke vrste, po 32 do 45cra (12 do 17 palcev) narazen. V tem slučaju je treba manj semena in priporoča se, da tako turšico tudi enkrat okopljemo. Zeleno turšico je kositi, predno se pokaže latje. Ako smo jO pa namenili za zimo in jo hočemo sušiti v kozolcu, potem jo kosimo, kakor hitro stopi latje v cvet. —r— Napake pri surovem maslu. Pri surovem maslu se pokažejo razne napake, ako nismo pri mleku in pozneje pri smetani tako snažni, kakor bi bilo treba. Pa tudi vse drugo ravnanje z mlekom in smetano ima velik vpliv na dobroto masla. Razne napake dobi maslo pa tudi pri pinjenju (mćdenju). Fino maslo mora ugajati že po svoji vnanjosti. Maslo ne sme biti smetno, umazano ali drugače neokusno. Napačno je, če se preveč sveti ali je mazavo, kakor tudi, će je premalo izdelano, če je drobljivo in brez vsake svetlobe. Fino maslo mora-ugajati pa tudi po svojem okuau in duhu. V tem oziru se pa kažejo češče najrazličnejše napake. Maslo mora biti finega okusa, ki spominja na okus po orehih. Ta okus dobi maslo, ako ga napravimo iz nekoliko okisane smetane, recimo iz smetane, ki stoji pri toploti 15® po C dobrih 24 ur. Oe se smetana preveč okisa, trpita duh in okus in ravno tako tndi iz raznih drugih vzrokov. Posebno rad se pojavi pri maslu okus po loju. Ta okus dobi maslo, če ga imamo na svetlobi ali pa če pride za prav kratek čas na aulnce. Pokaže se pa tudi po mladi detelji in po slabih oljnih tropinah, ki se pokta-dajo živini. Ce se umede smetana staromolznih krav, dobimo maslo, ki žari. V slabili prostorili ima maslo duh in okus po zaduhlem in če nismo dosti snažni, tudi okus po gnoju in hlevu. Pri izdelovanju masla je treba tedaj velike snage in pozornega dela, da se dobi zadosti iîn izdelek. Velika napaka je tudi to, ako se maslo slabo gnete, tako da ostane preveč pinjenca ali vode notri. Tako maslo se rado kvari in tudi ni tako dobro, kakor bi moralo biti. Pa tudi preobilno gnetenje ni dobro za maslo, ker se tndi na ta način kvari njega dobrota in trpežnost. Paziti je toraj na vse in gledati, da s snažnim delom in zadostnim hlajenjem mleka in smetane in masla skrbimo za to, da dobivamo kolikor mogoče okusno in trpežno maslo. Najboljše maslo se izdeluje v dobrih mlekarnah, ki imajo onďi vse potrebne priprave za to. Pa tudi kmetska gospodinja lahko izdeluje prav okusno maslo, ako je dosti snažna in ako pazi na vse, kar treba pri ravnanju s smetano in maslom. —r— Politični pregled. v kranjskem deželnem zboru, kteri je zboroval 19. junija, sklenila se je nova volivna reforma v sporazumu z vsemi strankami ter se predloži cesarju v potrjenje. Avstrijski državni Zbor končal je proračunsko razpravo. Pri razpravah, kojih so se udeležili razni govorniki in stavili razne zahteve, govoril je tudi trgovinski minister Fiedler ter obljubil, da se prične tudi v trg. ministrstvu soc. politika. Žensko in otroško delo se bo uravnalo in izdale se bodo varnostne odredbe industrijskih podjetij. Izboljšati se hočejo plače poštarjem, postnim ekspe-dientom, oficijantom in mehaniktim. PoStni sluge dobe boljše plače in primerne aktivitetne doklade, ravno tako tudi poštni seli, ki postanejo od poštarjev popolnoma neodvisni. — Zagotovljen je tudi že v tem zasedanju zakonski načrt o povišanju davka na žganje Pred vsem imele bodo od teh koncesij dobiček Kranjska, Dalmacija in Galicija. Še pred počitnicami pa predloži vlada zakon za starostno in invalidno zavarovanje za delavstvo, izvzemši kmečko delavstvo, Bosna in Hercegovina, kjer se je zadnji čas med ta-mošnjimi domačini utiliotapilo nekako revolucijsko gibanje, in kjer je imenoma še vedno vladar turški sultan, ako-ravno nima prav nobene oblasti, ampak je vsa uprava v avstrijskih rokah, se, kakor razna znamenja kažejo, zdru^ žita z Avstrijo. Hrvaški poslanec Fraok dokazuje v časopisju, rov(iarjati, pa bat! ao preveč, pa „dncati" nc dovede nikoli do smotra, jasnosti je treba in vstrajno delavnosti! Zato smo v jeseni ]. Í904 vklub slabej letini določili, da nabavimo v lastni režiji trdno opeko za novo ccrkev. L'rečciiaka opeka slovi na daleč okoli. Od pamtiveka zalagajo nase opekarne prijazno Dolenjsko od blizo in daleč. l*ri uas imaiiio že kar v zemtji pripravljeno zares izvrstno glino za opeko, ni jo treba ka] umetno pripravljati. Pa tudi vesOo podjetnike in vestno delavce imamo za to. Kako se pa naredi trdna opeka? Tako-Ie: Glino jo treba že T jeseni pozno ali vsaj po zimi nakopati, da po zimi zmrzne vsled mraza in so razspé prav nadrobno; ako se pa kopijo spomladi, treba jo je z motikami ])rav drobno zdrobiti. Taka drobna glina se pa mora prav temeljito vg^nesti, primerno kakor Tgnfite gospodinja testo za kruh. To je težavno delo. Navadno jo delavci polivajo z vodo in z nogand gazijo toliko časa, da vso preguetejo tako, da se sprime in zfrosti, kot testo. Iz take glino sc najtravi lci>a opeka, ki se na solncu in potem pod streho dobro vauši in potom v pec zloži, kjer se toliko časa kuha in žgé, da se tudi najvišja plast v peći dol)ro sožgé. — Zato sc no sme z drvami dosti slediti. Taka opeka je čvrsta, gosta, trda kakor kamen, pa ima tuiii, ako trčiš komad ob druzega, glas kakor zvon, pa tudi za zitlatqe je boljši memo kamna, ker se zid trdno veže, posebno se, ako jo iiialta tudi vrlo dobra. Primerno isto trdnost ima tako nabavljena streSua opeka. Ko smo leta 1904 po toči prekrivali staro ccrkev, našli smo komade domače strešno opeke z letnicami 1827 in 1828, tedaj do 80 lot staro še prav dobro ohranjeno strešno opeko. „Tako trdno moramo napraviti za novo cerkev," smo dejali , . . Seveda pridejo pri takem podjetju tudi stroški v poštev. Denarjev za novo zgradbo imamo šo malo, morda bi jih bilo z obrestmi vred žo.oon kron po odbitih stroskih za apno in pesek. Štoditi je že tudi treba, kjer so sme. Cerkev ne bo postavila lastne opekarne, to ))i i^reveč stalo, tre!>a je narediti in jiosuti pot do iye, potem peč sezidati, prostoro za sušenje prirediti, mnogo strehe nakriti, raznovrstno ojiokarsko orodje preskrbeti, tudi droben pesek, varož morda So od tlaleč iiapeijavatî. Saj 1)0 žc itak dosti vožnje z drvami, pa stroškov tudi za nje, pa tudi za delavce. Zuto smo se pogodili z Murtiiium Šiška za H'cgovo opekarno pri Oešči rasi, katero vzamemo v najem za dve, oziroma tri leta tako, da nam prepusti svojo opekarno v popolno porabo za letnih 500 kron. Po dobrohotnosti si. kncž. gozdnega urada v Soteski smo dobili po znižani ccni lepa bukova drva kub. meter po 1 K 20 v radi dobrodelnega namena blizu in na prav iigodnem kraju za vožnjo, kar tu pniv s hvaležnostjo bilježimo. Tudi se nam je jiosrečilo dobiti izvrstnega opokarja Martina Poglavc iz Dol. Straže zares veščega, skušimega in vestnega mojstra, s katerim smo se pogodili za ceno 14 K od vsakih tisoč komadov žgane opeko. Za tiober vspoh pri opekarni je treba tudi lejtega vremena, tojdih solnčnib dni, da se opeka lepo presuševa; v deževnem vremenu vse delo zastane in se oblati; tudi veterno vreme in hude sapé ovirajo in oškodujejo delo, ker ojioka na sapi poka. — Zato so poglavitno ofiekarsko ilelo vrši io v lepem [loletneni (":aau, v mesecih maj, junij, julij in avgust. Ta čas sc mora dobro izrabili, zato je treba poprcd pripraviti glino, da so v lepih poletnih dnevih kar ncjirestano opeka izdela, v jesenskem času so pa, kar opeko preostane, šo sežge in red napravi pri opekarni, da ni po zimi vse križem razmetano in se ne dola škoda pri orodju, strehah in drugem. — Da bomo opeko ceni't izdelovali, treba je pa tudi še pridnih faranov, posebno naklonjenih gospodarjev, ki bodo drva zvozili k opekarni brezplačno. — Dobri Bog nam je vse to naklonil. Le]ie solnčnc dneve smo imeli večinoma v treh lotih, bolj suhe kakor mokre. — Prijazno je bilo ))ri opekarni. Le]) red, vsaka reč na svojem me.stu, delavci pridni, delo je šlo izpod rok kakor v tovarni, opeka se im sušila in postajala lična, da je bilo vesolje. Kadar sem .šel v Zalog mašovat, Tsolej 8cm nazaj gredé ubral pot proti opekarni. Pa tudi z doma sem šel dostikrat pogledat, kako delo napreduje, aii bo zadosti drv, jta peska in vode, pa kedaj bo zopet peč gotova, ali .sežgana, sploh ali gre vse [»o sreči. Skoraj nestrpno smo pa pričakovali i)rve sežgane opeke, ker so nas nekteri strašili, da ni tukaj prav pravcata glina, pa da bo tudi o[)oka nas stala več, kakor ako bi jo kupili pri drugih oiiekarniih; pa se bu malo naredilo, če pride deževno leto, denar se bo le potrošil, materijala pa no bo itd. Kakor v jesenskem času bistra burja razžetie duhomorno jesensko meglo in naredi vesel dan, tako jc prva sežgana peč razpodila vse tako pomisleke. Ko so iz poči izvozili tako lično, rudečo, sežgano opeko in tako trdo ko kamen in jo zložili v kupo, so jo občudovali in rekli vsi, ki so jo hodili glodat r , To je ])a res opeka prvo vrsto, take sc nmiokje dobi, krasna je, prav za cerkev bo dolira." Darovali so: Mesojeilec Jak. 1 K 20 v, Doblehar, Zdinja vas 1 K, pri poroki Pavček-Erbcžnik in l'otočar-Iiifclj H2 K 40 v, gospa Millier Ana 6 K 64 v, la.ški ogljar Jian 1 K, voleč. gosp. žujmik Polak iMartin 4 K, Smrke Jožef 1 K, darovanje pri blagoslovu križa za veliki zvotdk 67 K 14 v. — liog povrni mnogotero! ^^ (Halj« BlaJi.) IMhc ho liant: Iz št. lerneja. — V tej silni suši smo mi junija 1908 obhajali neko izvanredno lopo in spodbudno slovesnost, katera se jo šele jirav na sv. Petra dan končala. Iz naše milo kranjsko dežele so jo iz raznih krajev vde-ležllo slavnostnega jubileja cosarjovega na Dunaju, mnogo ljudi, ki so se častno obnašali in lepo zastopali našo deželo. Zalibog, iz našega kraja se ni noljeden udeležil tega slovesnega jubilejnega sprevoila, ali se ni nobeden za to zglasiJ. ali pa niso nobenega pozvali, so vdcležiti ga. Imaino pu našega pre-svitloga cesarja Frančiška Jožefa I, vsi jirav radi, in AIu bomo že tudi ob svojem času pa doma slavnost ponižno naredili, kolikor bo mogoče v naših skronmih močeh, - Naša župnija je zelo obširna, ima čez 6000 duš, do 56 vasi in obsega zelo velik prostor, ki meji na več farfi. Imamo tudi v lejtem krtijii pod Gorjanci krasen kartuzijanski samostan, v katerem živi več blagih bogoljubnib patrov Kartuzijanov, kateri prav veliko dobrega ^iidcm store, posebno revnim ljudem, bodisi v hrani ali v drugih dobrih delih, v podpori ob ognju ali nesničah itd. Da (iridem k stvari, hočem takoj zapisati moj namen tega dopisa, — 1'ripovcdoval mi je neki mož, da je šel Sentjernejski kaplan, iast. p. Jjcopolfl Kolbczen nckcffa dne v tem letu Oihajat bolnika v vas Vrljovce, cez hosto imenovano „V iiakov-nikih", ter je tam zagledal neko čudno skalovje. Povedal je to iast. imtrom Kartuzijanom, kateri so Sli ta i>rostor ofiledat in l'ovedali, da je zelo podol)cn prostoru v Lurdu, kjer ee je Mati Kožja Bernardki pokazala. Ííaóeli so so zanimati za to in pripravljati, da bi na tem prostoru postavili Mater Božjo, jednako v Lnrdu. Dali so patri nekaj denarja, cia jc k. kaplan naročil za Šolarje vojaških reči, in patri so obljubili dati lepo statuo .Matere Božje iz I mrda, katera je od preav. knezožkofa v GrPnol)(jah na Francoskem za Lurd blaf^oslovljena in so jo sem v Pleterje seboj prinesli. Začeli so se učiti dekleta „Ijurflsko pastarico Bernardko", in dekleta in dečki iz izobraževalnef^a društva pa deklamacijo za jubilej sv. očeta papeža Pija X. in za jubilej SOletnice v Lurdn. Vadili so so tudi razne pesmi za to slovesnost, ki je bila na sv, Petra dan. TukajSni načelnik, tajnik in pevovodja Izobraževal netra društva sc sli ]>a junija t. 1. ob poiu 4. uri popoludne k duplini, da jn bila tam vaja pred duplino, kamor se bo Mati Božja postavila, o materi in Bernardki, ki je jako vrlo ii:]iadla. Napotili smo se kar čez vinograde, ki so krasno z grozdjem obloženi, v prijazne Pleterje k vie. čast.^jf^. patrom Kartuzijanom po krasno statuo Marije Device. — Čakali so nas tam okolo polu 7. ure zvečer že šolarji v raznih vojaških opravah, ki bo' imeli na glavi nekateri čelade kot hozarji, grenadirji, ulant, drugi kot poveljniki kakor generali, drugi puške, sablje, [lotem trobentači, ljo!)narji in godci, pa Se drugi ýudje. Bila jo že ňtatua sv. Marije na nosilnid, zagrnjena, pri-prav^cna. Ko so ])0prcj že vso šolsko mladino obdarili, in tudi nas z češnjami, sirom, kruhom, nekim pecivom in prav dobro kapljico domačega vina jiogostili, so prîSli čč, gg. oo. prijor, vikar, prokurátor in šo mnogo drugih bratov pred samofitau, ter so šolarji defilirali in peli g. Parmovo pesem: ,,Mladi vojaki," — Na to so pevke in pevci zapeli Se par Marijinih pesem pred podobo Marijino pred samostanom. Ko smo se gin^ivo zahvalili ill poslovili pri samostanskih vis, gospodih, smo odnesli med petjem sv. pesmij podobo v Šent Jernej. Pred cerkvijo podružnice v Smarijah in pred «tirimi kapelicami do Št, Jerneja smo zopet zajieli in obstali, tako da smo v mrakn došli domov. — Povsod jo gledalo mnogo ljudstva ta lepi sjirovod in se odkrilo ter molilo in jiozdrav^alo Marijo. Na))rcj je nesel nekdo lepo zastavo, za njim napis: „Jaz sem Brezmadežno S|iočetje", potem so nesli Statuo Marijo, za njo zopet napis: ,,Lur5ka Mati božja, j>rosj zu nas!" Ko so nehali poti, jc trobentač trobil, ko jc ta nehal, jc bobnar bobnal, potem so i»a godci godli na godala, in zopet HO peli, to se je jionavljalo celo pot dožupnišča, kjer je čakala soha Matere Božjo sv. Petra dan, da jo bodo slovesno nesli na določeni kraj. — Tam, kjer je postavljena, izvira pod skalo bister stuilenček, kamor zahajajo ljudje že od nekdaj po vodo. Sedaj bodo pa Se veliko rajši hodili tjo in vsaki, kateri bo po rriJûKni stezici hodil tam, ho rad par Očenašev in Cešcenaniarij |zmo]i]. Hog pa nam daj po Mariji veliko blagoslova za časno JU večno življenje! Ave! (Opomba uredništva.) Kakor razvidimo ima prve za-^uge za to slavnost obče pri |iub(jon častiti gospod kaplan ijeopold K^olbezeii, ki se ni vstrašil ne truda, ne velikih stroškov, ne skrbi, temveč je žrtvoval vso moči, tia^je svoj vclepomcmbni namen izpe^al in dosegel sijajen vspeh. St. Jerncjčanje bodo pa tudi znali takšnemu vnetemu svojemu duhovnu prisrčno bvalo in zahvalo prepevati, ki jo v resnici zaslugi v polni meri. — Skoraj ■1'č niaiy zaslug pridobili so si i»a tudi proč. gg. očetje Kartuzijani za to slavnost, katera jo le bila nekak uvod prave slavnosti, k] se je vršila na sv. Petra dan, ko se je jtrene.sla od jtreč. gg. Kartuzijanov jwdarjena soha lurške Matere Božje na kraj, ki je sličen onemu v Lurdu in se bode v bodoče najbrže imenoval »Novi JjunI v liakovnikih ]>ri Vrbovcu v Sent-Jernej ski fari", in za katero so darovali imenovani gospodje patri ne le sobo, temveč tudi izročili g. kaplanu dokaj denarja za nakup navedene vojaške in godbene ojirave za šolarje ter iste pogostili. V občo kaže 80 vže jasno blagodejen vpliv in plemenito srce jireč. gg, 00. Kartuzijanov, kateri imajo povsod, kjer se pokaže potreba ali I'l'ipeti kaka nezgoda, vedno blago srce in radodarno roke, kar mora s hvaležnostjo upoštevati vsak le količkaj misleči človek. —waeçe— DomaČe vesti. Slovenci, priigite mnogo^evilno kresove na vseh gričih in hribih dne 4, julija zvečer v čast slovanskima blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu I (Kanonična vizitacija in birma v Novem mestu.) Dne 19. junija prijteljal se je z večernim vlakom presvitli knezo-škof dr. Bonaventura Jeglič v Novo mesto. Na kolodvoru bil je po visokorodnem g. okrajnem glavarju baronu V. liechbachu in mil. g, proštu dr. Elbcrtu, v proStiji pa po preč. gg, kanonikih sprejet. V soboto je Presvitli v spremstvu g. okr. glavarja in g. okr. šol. nadzornika J. Turka obiskal obe tukaj.šni šoli, kjer je bil sprejet po učileljstvii in šolski mladini. Učenci in učenko odgovarjali so na dana jim vprašaja prav dobro, kar je dalo povod, da je Presvitli ne samo šolsko mladino, ampak tudi nje verončite^a c. g. vikarja Ig. Zaplotnika in frančiškana č. g. 0. Kornelija Petriča zelo pohvalil in se je ta pohvala še po g. ordinariju v cerkvi na leci ponovila. Popoludne sprejel jc presv, knezoškof vodje in ude raznih c, kr. uradov in zastojmike raznih društev. Na večer jiriredila mu je c. kr. meščanska garda jiodoknico. V nedetjo prejelo je 300 otrok zakrament sv. birme. Popoludne pa si je Presvitli pod vodstvom načelnika zdravstvenega okrožja g. J. Ogor eutza in stavbenega mojstra J. Olive ogledal novo zgradbo ženske bolnice cesarice Elizabete ter se o legi in stavbi zelo laskavo izrekel. Ker se je moral presv. g. knezoSkof radi pomanjkanja časa vže z večernim vlakom vrniti v Ljubljano, vrne posete šele 17. julija, ko prične z sv. birmo v tukajSni dekaniji. (Prcmenibe pri duhovščini.) Župniki ao postali i»reč, gg.: kaplan Blaž Kebolj v Komendi na Bučki; župnik Engelbert Berlan v IJobovcu v Zagrađen in župnik Ivan liihtaršič v Loškem potoku pri sv, Heleni pri Kamniku. (V mašnike posvečeni) bodo letos naslednji gospodje bogoslovci z Dolenjskega: Golob Franc iz Prečine, Jakljtsch Ivan iz Stare cerkve. Kastelic Anton iz Šmibela pri Žužemberku, Krische Prane iz Vinice, Lovšin Anton iz Kibnice, Miklavčič Ivan iz Poljan, Trda« Franc iz Jiibnico, Vodo-piveclvan iz CerkeD ]>ri Krškem, Omerza Frančišek iz Cerke^j pri Krškem, Perme Ijoopold iz Prečine ozir. Smarjete, in Žitnik Franc iz Hmarija. Subdiakonat jirejmejo 10. julija, diakonat lii, julija in jiresbiterat pa 14. julija. (V pokoj je stopil) na lastno proiiço načelnik c. kr. fhivčnega urada v Ljub^ani, davčni upravite^ g. Franc Grcgorič ter se presoli na svoje f)Osestvo na Brezovici jiri St. Jerneju. (Procesija sv. Rešnjega Telesa) v naši kajiitetjski in župni cerkvi vršila se je ob najkrasnejšem vremenu. Isto je vodil mil. g. prošt dr. Seb. Elbert z obilo azistenco. Procesije, pri kateri je vladal najlepši red, udeležili sta se obe Ijtiilski šoli, dekliška in deška v spremstvu učiteljstva, c. kr. gimnazija z gg. ))rofcsorji in g. ravnateljem, Marijina kongregacija, tretji red in Katol. društvo rok. pomočnikov z svojimi zastavami, voj. veteransko društvo, meščanska garda z godbo, c. kr. orožni.štvo in finança. Nadalje smo tudi opazili poleg mnogobrojnoga pobožnega ljudstva z mesta in dežele prav obilo c. kr. državnih in privatnih uradnikov. Za Najsvetejšim gg. okrajnega glavarja, predsednika okrožnega sodišča, mestnega župana in še mnogo drugih odličnih gospodov, Pri^ blagoslovih streljala je me.ščanska garda. — V bližnjem nam Šmiheln, kjer se vrši ta procesija prvo nedelo po sv. li. Telesu, bila je procesija, k^ub temu, da so isti dan delili presvitli knezoškof zakrament sv. birme v Novem mestu, veličastna kakor vsako leto, dasiravno se je meščanstvo ni mcigio v tako obilnem številu, kakor druga leta, udeležiti. Tudi loj procesiji je prisostvoval g. okrajni glavar, župan z oiiborniki, grmska ■šola z učitcUstvom, samostanska dekliška in deška šola, mc.wan-ska garda z godbo in velika množica vernega ljudstva. (Telovadno društvo „Sokol" v Novem mestu) jiri-redi v nedeljo, dne 5. julija t. I. v gozdu gospoda K, Smoleta ljudsko veselico. Vsjiored veselice; I. Nastop naraSčaja. — IL Telovadila driiStvenih članov: a) Kajalni nastop, b) jinKste vaje, c) vaje na orodju, d) skupine (vzorna vrsta), e) alegorična skupina (vsi telovadci). III. Ples in j)ro8ta zabava. Zvečer razsvetljava in umetni ogenj v proslavo slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Godba si. meščanske gardo. Vstopnina za osebo 20 v; reservirani sedeži pri mizah z vstopnino vred po 60 v za oseho se dobe od 10. do 12. ure dopoludne na dan veselice v kavarni g. Žgura. Društvo odkoraka korporativno s praporom ob 3. uri popoludne iz telovadnice. Gostilna: g. J. Poula. — V slučaju neugodnega vreiuena so preloži veselica na neiieljo 12. julija. Odbor. (Železniški minister Derschatta) je izjavil, da pride še nciioloiicni čas na Dolenjsko, da si ogleda ol)o nameravani črti Belokranjske želcunice. Pri tetn potovanju spremljal ga bo deželni jflavar ff. Stiklje, pri katcrenn ne bo !)ajo tudi ustavil v Kandiji. (Občni zbor Novomeške podružnice) družbe sv. Cirila in iietoda bo v sredo dne 8. julija ob 6. un zvečer v Čitalnici. Vapored: odborovo poročilo, volitve, slučajnosti. Vsak ndeležnik bo dobrodošel. K obilni udeležbi vabi odbor. (Pozor čevljarji !) Zadruf^a čevljarjev v Xovem mestu opozarja vse čevljarske mojstre sodnega okraja novomeškega, ki spaiiajo k tej zaiirugi, naj zglasijo svoje učence in pomočnike tekom 14. dni pri novoustanov^cni čevtjarski zadrugi. V prvi vrsti pa tiati, kateri svojih učencev še sploh nikjer zglašenih nimajo, da se naredi postavna učna pogodba, in da se izogne vsaki nepri-liki, ki bi lahko nastala, ako kdo svojega učenca ne naznani pravočasno. Načciništvo. (Izid, zrelostnega izpita na novomeški gimnaziji.) Izmed 22 maturantov, ki so se javili k zrelostneinu izpitu, je eden na (> mesecev jiadel 21 je bilo )a zrelih spoznanih, mej temi so napravili Debe jak Anton, Kapsch Jos., Rueh Franc in Zavernik Franc izjjit z odliko. (Konec šolskega leta) na tukajšni gimnaziji in obeh ^udskih šolah bo v soboto 4. julija s slovesno sv. mašo in razdelitvijo spričeval. (Zahvala.) Podpisanec izrekam tem potom svojo naj-prisrčnejšo zahvalo fctrtošolcu Ivanu Mlakarju in preblagemu g, Karoiu Harboriču, trgovcu v Novem mestu za njuno požrtvovalno in človekoljubtto pomoč in (jubezen do bližnjega, ki sta s smrtno nevarnostjo lastnega življenja rešila na binkoštni pondetjek mlado živtjenje mojemu sinu .Jakobu Stalcor, kateri bi sicer našel gotovo smrt v globoki Krki. Bog jima povrni tisočkrat to veliko dobroto! Z očetovsko hvaležnostjo bilježim velespoštovanjem Jakob Stalcer, sodar in posestnik v Prai)rotc Št. lu, p. Semič. (Za ])Otično potovanje na Češko,) ki ga priredi c. kr. kmetijska družba v Ljubljani, oglasilo so je še tako malo udeložencov, da se je družba odločila podaljšati rok za zglasitev do nedelje, to jc do 5. t. m. Kdor se do tega časa ne zglasi, tega ne bo več mogoče-sprejeti, ker je skrajni čas. da se udeležencem preskrbijo vozui listki, stanovanja, vozovi, hrana itd. U[mmo, da se za to ceno in jako poučno ter zanimivo potovarge zglasi kar največ zavednih, slovenskih kmetovalcev. Sprejeti bodo na Češkem z odprtimi rokami. Vse bližje podatke jo raz-videti iz (>.. 11. številke letošnjega „Kmetovalca" iz due 31. marca, 15. maja in 15. junija 1908. (Nabiralniki Ci ri l-.\Iet od o v i.) G. višji živinozdravnik O. Skale je izročil koncem maja podružnici Novomo.ški zbirko iz nabiralnika pri g. Žlajpah-u v VeJiki Loki v znesku 8 K, koncem junija pa zbirko iz nabiralnika pri g. .A.1. Pavlin-u v Trelmjem v znesku 13 K. — Nabiralcema in vsem darovalcem najprisrčnejša hvala! Odbor Novomeško podružnice. (Velik izlet na Gorjance,) ki ga prirede prijatelji tunstike, katera je Iz zdravstvenih ozirov jako priporočati sosebuo mestnim prebivalcem in takim, ki so malo gibljejo na prostem, se vrši, ako bode vreme ugodao, kakor smo zadiyii omenili, v nedeljo dne 12. julija oziroma 11. julija. Odhod je la. julija iz mesta točuo ob polu 4. uri zjutraj, za one, kateri žele vže na predvečer, r. j. 11. oditi, pa zvečer ob 7. uri. Vendar se pa prosi, da se vsi oiii, kateri nameravajo vže 11, oditi iz mesta, oglasijo v tiskarni J. Krajec nasi, vsaj par dtii popřeje, da se vidi, ako bo zadostno število (vsaj 10) udeležencev za večerni odhod. Udeležtiiki se zberejo oba dueva ,še malo pred določenimi^urauii na mostu ali v Kandiji pred g. Kastelicevo prodajalno. Čakalo se ue bo. Kojerati drago, .se laliko tudi pejíje do Gaberja, a mora sam skrbeti za voz. Zakasijenci lahko dohite izletnike v Gaberji, kjer bo kratek odmor. Priporoča so, da vzame s seboj vsakteri priročno kupico in živeža za cel dan. Steklenice prazne, ker se jih lahko uapolui z dobro studeučnico pri izvirku „Gospodične", kar je sploh potreba, ker se pri sv. Miklavžu in pri sv. Jeri vode ne dobi. Za vino pri sv. Miklavžu pa bode poskrbljeno. Zaradi sape, katera večjidel zmiraj pihlja po gorovju, naj vzemó gospe in gospodične vrhne jopiče s seboj. Istim, ki se zanimajo za najvišjo točko Gorjanc, t, j. sv. Jero in sv, Ilija, se priporoča, da odidejo na predvečer in se udeleže tega pohoda zaradi poznejše vročine v jutratgih urah ter so do 9. ure, ob kateri bo pri sv. Miklavžu sv. ma.ša, že zopet tjo vrnejo, odkoder izletniki ob vsestransko določeni uri zopet odidejo v Gaberje, kjer bo dalj.ši odmor in pozneje zopet vrnitev v Novo mesto. — Ob neugodnem vretnenu preloži se izlet na negotov čas. Koča bo odprta že zvečer 11. t, m. in za vino skrbi cerkvcni ključar. — Prid' vrh planin, nižave sin! (Novomeščani, pozor na vodovod!) Vsak Novomeščan in okoličan, kateri se poslužuje novomeškega vodovoda, mora po-sebno^v zdajšni veliki suši velikansko dobrt»to vodovoda i)rizna-vati. Žal pa, da se ta velikanska dobrota, da se vodovodna voda marsikje prav brez ])0trcbc že kar grdo trati. Ne le, da se po vrteb rastlinam zaliva, katerim se sicer tega ne prÍvo.ščÍ, n. [ir. krompirju, priliva se celo drevju. Da, nekdo dovolil si je prav v sredini mesta še celo to neumnost — ne morem se pač drugače izraziti — da je škropil sadno drevje še celo po vejah, po listji. Čudovito vode pa jjotratijo v Novem mestu in okolici otroci, kateri se z njo igrajo. Po.št^a se otroke po vodo; prej ko jo natoči liter, spusti jo znal)iti 10 ali še več litrov odteči. Da, pri dostih javnih iztokih so otroci kar z vodo igrajo, to na ta način, da jo i>uste prav brez potrebe odtekati, da se z njo škropijo, da cesto polivajo in tako da|je. Kaj dosti njih, in sicer odraščenih, poslužuje se tudi v tej hudi suši vodovoda za ko]iaiyo doma v banah. To delajo, ko je vendar mestno ko])alÍščo tako lepo kon-fortno urejeno, in ko posamezna kopeli tako malo z lastnim perilom le 20 helerjev stane. Ako tudi nikakor priàikovatl ni, da bi pri še dolgo trajajoči su.Si vodovodni studenec omankal, je pa vendar !J0]i0lna istina, da mora črepalnica v Stoidčali skoro vedno, skoro nepretrgoma Črpati, da toliko vode v nabiralnik pri božjem grobu načrpa, kolikor se je potrelmje — da, tudi jiopolrioma brez potrebe trati. To pa stane čuda bencina, in črepalni stroj se jako obrabljuje, tako da se že zdaj o omislitvi novega govori. Zato naj tiodo s temi vrsticami vsi novomeški in okoliški izkoriščevalci vodovoda lepo naprošeni, da z vodo sami kolikor mogoče štedijo, da pa osobito (lobalinc od nepotrebne potrate iste odvračajo, jih odganjajo. Vsak odrašeni naj smatra takorekoč za svojo dolžnost na to paziti, da se voilovodna voda brez potrebe ne trati. Tudi na novtyneškem pokopališču jo gre čuda vsak dan. (Nova trtnica.) Letošnje leto sta napravila gospoda Franc Jak Se in Lav. Kopaš v Kandiji precej veliko trtnico, vložila sta 40.000 raznih z najfinejšimi vrstami cepljenih trt. To podjetje je zelo hvalevredno in ga z vc.seljem pozdravljamo zlasti, ker se vsako pomlad slišijo pritožbe vinogradnikov, da ne morejo dobiti toliko cepîjenk, kakor bi jih potrebovali, in ta pri-margkljaj je z oziroin na liejstvo, ker so v mnogih krajih šele pričeli ljudje rigolatl, za najiravo zelo velik. Prihodrijo pomlad so bodo torej tudi že iz to trtnicc lahko dobivalo cep^enka. (Goljuf v habitu usmiljenih bratov.) Pod teni naslovom prinesli smo v zadnji številki Dol. Novic fialjše poročilo. Danes lahko pridenemo k tistemu poročilu ,šc sledeče: Nekako eden teden po tem našli so otroci v bližini pokopališča v Prečni v irarovškt hosti habit, škapultr in pas, ki je bilo pa še v dobrem stanu. O gotjufu pa še^ do danes ni sledu. — Morda ne bodo treba klicati detektiva Šerlok Holmosa, da bi na )iodlagi že najdenih stvari z malim trudom in le z nekoliko policijsko spretnostjo dobil tudi goljufa samega. (Kranjska hranilnica) darovala je za napravo šolskih vrtov na Mirni 150 K, v Sv. Križu pri Litiji pa HO K; požarni brarnbi v Št. Petru pri Rudolfovem za nabavo gasilnega orodja aSO K. (Važnejši živitiski semnji na Dolenjskem) nie-scca julija bodo: 4. t. m. na Krki in v ^Velikem Gabru; ti. t m. v Novem mostu (sejmica); 9. t. m. v Žužemperkii; 13. t. m. v Trebnjem; 14. t. m. v Metliki; l'i, t. m. v Skocjanu; IG. t. m. v Kandiji; 17. t. m. v Zdenski vasi; Si4, t. m. v Semiču; 2."). t. m. v Veliki Loki; 27. t. m. v Lukovku, Toplicah in Višnji Gori. Viiak pondeljek prašičji semeiq v Novem mestu. (Na semenj v Kandiji) 25. junija prignalo so jedo 800 glav goveje živino in prašičev okolu 300, s katerimi jo biJa še dokaj živahna kupčija, dasiravno jo cena močno padla. Pri goveji živini pa sjdoh ni bilo veliko kupčije in so je ista prodajala po 50 do (iO vinarjev kilogram. Tako je vsled grozne siLše oškodovan naš poljedelec no le na pridelku, amiiak tudi pri živini, meso pa ima pri vsem tem šo isto ceno, kakor prej. Merodajni krogi |)o.sczite tudi tu vmes. (Cena živine in mesa.) Vsled dolgotrajne suše pada cena govejo živine od dne do dno, tako da se dobo pri nas sedaj voli po 50 do 64 h kilo žive teže. Še ceneja so teleta, katera ponujajo po fiO do 68 h kilogram na živo težo. Nasprotno je i>a cona me.sa pri naših mesarjih vedno jednako visoka, govedna ]>0 1-20 do 1'80 K, tciotna po 1-40 do 1'tiO K kg. No jnistimo si dopasti to izkoriščanje od strani mesarjev; zahtevajmo vsi od njih primerne mcHno cene in p0(l|>irajin0 ono mesarje, kateri sekajo meso po primerno nizkih cenah. Ako iie l)o naš opomin imel zaželjenof^a uspeha, bomo primorani pnhodnjÍĚ navesti imena mesarjev s cenami mesa. (Naznanilo.) Vsleii prevclikef^a navala bolnikov se gg. županom naznanja in prosi, naj vsakdo (triiicsc s seboj potrebno listine — ker sicer ac no sprejme v bolnico iismiljonih bratov v Kiuuliji, izvzemsi v sili in nesreči. (Novi (Ivajsctkronski bankovci) prišli so dne 23. junija v promet. (1'oiiikusiii vlak) za hitrejšo vožnjo 45km na uro voiil jo (Jno 23. junija po dolenjski železnici. Zadnji čas pač je, da se že enkrat nekaj »krene v tej zadevi in upelje mesto doseiîanje (lolževe hitrej.so vožqjo, s katero bo večini našega prebivalstva v vsakem ozirti ninoj^o pomagano. (Nesreča.) Dne ííl. jun. jo bil pripeljan v bolnico Usni. bratov hlapec Ifinac, Prhne, 22 let star, kateri je 5 mesecev «lužlioval pri i^, Jacaz-u v liudolfovem, 20. jun. pa je nastopil službo na Jiuprčvrhn, toda sreća inu ni bila mila, takoj drajii ri Starem trgu v Belokrajni 171etni Peter Butala svojo lastno mater, svojega mlajšega brata Josipa, kateri jo botol mater braniti, pa obstrelil, da so mu krogjje zdrobile kost v nogi in bati se je, da isti nikoli več ne okreva. V potok, 12. junija oti 5. tiri zjutraj poklicala je mati svojega sina Petra, naj vstane ter gre na delo. Sin se je temu ustavljal, ker ga pa le ni nehala klicati, skočil jo iz posteljo, šel naravnost po jHi-ško in ustrelil na mater in na mlajšega brata, lievica jo drugi dan v velikih bolečinah izdihnila. Morilca lastne matere, kateri je bil vedno surov napram svoji materi in bratu ter velik bogokletnež, s])ravili 80 pod ključ. (Desno nogo zlomil) si je 21. junija na Grosupljem osemletni Anton Perme. Padel je pri nabiranju Češenj z drevesa. Nesrečnega dečka oddali so v deželno bolnišnico^ v Ljubljani. (Ol)esii so jo) 18. junija v Gor. Polju pri St. Jerneju 53 let stari pose.stnik Franc licle na neko drevo. Našla ga jo lyegova soproga, s katero baje ni v miru živel, ter odrezala s srpom, nakar jo obvestila domače o nesreči. (Mrtvega so našli) v gozdu „Jarak" pri Ccrovicah na Hrvaškem Lenarta Žagarja z Dol. Prekope iiri Št. Jerneju. Mrtvec jo preil časom brez sledu izginil. (Tatovi) pokradli so v noči od 23. na 24. junija mej IS- do 1. uro po polnoči v tradki gospo Ido Guzelj v Novem fnestu nad 1.5 kron drobiža in nekaj finejSe vrste tobaka, cigaret in nekaj .škatelj napravljenih cigarctnih papirjev; najbrže so hoteli s tem pokazati, da jim diši tudi kaj boljšega. V prodajalno so prišli skozi vežo, katera slučajno ta večer ni bila zakletgena, odložili jirod vratmi trafiko težke traverzo, ki tam lože, in odprli vrata najbrže s ponarejenim ključem. Pri odhodu pustili ao vrata na stežaj odprta. Tatovo se pridno zasleduje. — Protečeno dni jia 80 neznani tatovi vlomili v Trški gori in okolici v eni noči v več krajih tor odnesli več stvarij. Ker se najbrže oglasijo ,še drugje, opozarjamo ljudstvo, naj bode pozorno, da so to tiče spravi čim prej na varno. (Grozen jiožar) je dne 29. junija ob 2. uri popoludne ypopelil na Blodu 32 hiš z vsemi gospodarskimi poslojiji. Vilo in hoteli ostali so nei»oSkodovani. Ogeiq jo nastal v hiši pismonošo, po zanikernosti njegovih nečakov, ki sta morala na sknvem cigarete kaditi. Na pomoč došlim požarnim brambam iz raznih icrajev, še celo iz Beljaka in Gorice, pomagalo je najprvo pol stotnije 17. pešpolka, pozneje pa še 300 mož 27. pesjïolka iz Ljubljano, kteri so so s posebnim vlakom na Bled odpeljali. — Škoda je ogromna. GoHpodarnke Ntvari. — Občni zbor kmetijske družbe v Ljubljani) bo letos v četrtek 9. julija ob f). dopoludne v dvorani „Mestnega doma". Na sporedu je med drugim tudi volitev družbenega predsednika in podpredsednika in štirih odbornikov. Dosedanji predsednik, velezaslužni pl. O. Detela, član gosposke zbornice itd., se je odjiovedal tej časti, ker ne stanuje več v Ljnbljani, kakor zahtevajo družbena pravila. Voliti bo treba pa tudi podpredsednika namesto po § 18 družbenih pravil izstopivšega doscdaiqega podpredsednika Frančiška Pov.šeta, komercijalnega svètnika, državnega in deželnega jioslanca itd. — Želeti je, da se občnega zbora udeleže tudi Doleiyci, saj iz krajev, ki ao bližje Ljubljani in blizo železnice. — (Naročnikom superfosfata za ajdo.) Kdor je naročil superfosfat pri novomeški podružnici, naj pride jutri v četrtek 2, t m. popoludne ob 2. uri na novomeški kolodvor, da prevzame naročeno blago. — Strniščna ajda in umetni gnoj.) Ajdi je treba tudi gnoja, če hočemo lepše vspehe. Kakor uče izkušnje zadnjih let, se da pri ajdi največ doseči s porabo rudninskega superfosfata. Tega gnojila je treba za en mernik jiosetve 25 kg. Gnoji so pa na ta način, da se gnoj po strnišču raztrosi in plitvo pod-orje. Na to se seje ajda in zavleče. — (Nasledki letošnje suše.) Letošnja su.ša je najiravila že mnogo škode nc le pri krmi, ampak tudi pri drugih sadežih. Najbolj ]»rizadeta je seveda kram. Sena se je spravilo za dobro tretjino manj kakor lani, po tanjčinuh, suhih legah in koSeuicah pa se manj. Vsled neprestane suše pa tudi otave ne bo, tako da bo velika stiska za krmo. Vsak je pričakoval, da bo saj druga košrja več zalegla kakor druga leta, ali tudi z otavo ne bo niČ, ker ji maigka dežja. Da bo vsled te uitno naša živinoreja in s tem vse naše gosjtodarstvo močno trpelo, je jasno. Živina bo padla v ceni, dočim bo krma draga. Kakor se sliši, se jtrodaja 100 kg detelje že sedaj po 12 kron. Krma bo toraj silno draga — živina pa po ceni! Kako jia naj izhaja kmet v takih razmerah? — (Pomanjkanje zelene krmo.) Zelene krme že pri-maiykujo vslod dolgotrajne suše. Gospodarji bo prisiljeni že sedaj pokladati suho krmo, ki so jo spravili za zimo. 0]»ozarjai!io na to vse gospodarje in jim polagamo na srco, da so s krmo kolikor mogoče varčni in da suho krmo režejo, ker se jo sicer dosti potrati, posebno sedaj v poletnem času, ko nagajajo muhe. Pre-zoroio letošnje seno kaže pa tudi zaradîtcga rezati, da ne dela živina toliko zjedij. Kar ostaja živini, naj so poškropi s slano vodo, da živina vse do čistega požre. Pazimo torej na vao strani, da ne pride nič krme v zgubo. — (Pobirajmo odpadla jabolka in vničujino jih.) Letos obrodila so ]>o celem Dolenjskem jabolka večinoma prav dobro. Zdaj opazuje so pa lahko, da odpadajo jabolka prav močno, da 80 jih kaj dosti na tleh pod drevjem nahaja. Marsikdo pripisuje to odpadatge jabolk silni vladajoči suši, in to ne {lopol-noma neopravičeno. Kesnica pa je, da odpada kaj dosti, da odpada prevagljiva večina jabolk vsJed tega, ker so črviva. V njih nahajajo so namreč rudeči črvi takozvanoga jabolčnega piškurja, kateri se jo v poslednih letib, ravno ko smo imeli po Dolenjskem prilično prav slabe letine za jaliolka, pa vendar jako pomnožil. Taka piškava, na tla popadla jabolka kaže pobirati ter najboljši kuhana za prašičjo krmo porabiti. .\ko se to opusti, izlezejo črvi iz jabolk ter se v zem^i zabubajo. Prihodnje leto spremene se pa v neke ponočne metuljčke, veše imenovane, katerih samice potenj jio jabolkih jio noći svoja jajčka zalegvajo, iz katerih se ravno črvi-piškurji izležejo ter v jabolka zajedajo. Ako se bo pobiranje piškovih jabolk opustilo, utegne se ta mrčes tako razmnožiti, da bo v bodočnosti jtrevagljiva večina jabolk po rrjem poškodovana ter jn'škava, in le nianjši del bo nepi.škav, kakor je to po vipavski dolini naprimer že zdavno slučajno. Razne stvari, * (l're[ioved računanja v goldinaraki veljavi.) Kakor znano jo ministrstvo za notranje zadeve prod kratkim odredilo, da se z današnjim dnem vjiolje splo,šna kronska ve^java. Vsled tej^a je prepovedano in torej kaznivo vsako nadaljiijo ra-čuitaiije v zastareli goldinarski veljavi. Oblastva imajo strog nalog, da skrbno nadzornjejo obrtne in druge zadruge, v kaki vezavi da poslujejo s strankami. Isto volja za gostilničarje, kavarnarje in sploh obrtnike v prometu s strankami. Vsi ceniki in tarife imajo biti poslej v kronski veljavi; to veija zlasti v kopaliških in zdraviliščih, na mitnicah in brodovih. Občinstvo se opozarja na te določbe s pristavkom, da so bo vsak prestopek kaznoval. * (Umor dekana, častnega kanonika Erjavca v Vipavi.) V zadijji številki našega lista prinesli smo kratek brzojav, da je preč. g. dekan Erjavec v Vijtavi umrl. Ko sc jo naš list vžc razposlal, prejeli smo pa natančneji brzojav, tla je g. dekan umrl nenavaiine smrti in siccr po roki zlobneža-morilca. Dne U. junija med deseto mašo od 10. do četrt 11. uro dopoldne je prišel v Vipavo mlad človek srednje velikosti v siigi obleki. Izpraseval je íjudi, kje da je župnišče. Ne da bi ga bil kdo ojia-zil, se je podal v dekanovo stanovanje. Ne ve ae tudi, odkod da je prišel. Prinesel je seboj pest debel oster kamen. Zadal je ž njim gospodu kanoniku na čelo močen udarec, ki ga je gotovo onesvestil, potem je udaril dekana s kamnom še večkrat po glavi. S škarjami je zadal gospodu dekanu veliko rano na vratu. Dekanu je odtekla kri. Dekan je imel še pet manjših ran po vratu in na prsih. Ran imel je gospod dekan vseh skupaj do 50. V kuhinji pod dekanovim stanovanjem je čula služkinja močan ropot. Ker je gospod dekan že več časa bolehal, je služkinja mislila, da je postalo gospodu slabo. A ko pride v sobo, našla je gospoda dekana mrtvega na tleh v lastni krvi, brez znamenja živ^enja. Globoko e tudi ropal ter odnesel ec je zbežal pri stran- v vratu so pa tičale še škarje. Morilec s seboj nekaj zavojev drobiža. Hudodel skih vratih za vrtom. Zmival si je kri ali pa rano v vodi Vipavi. Ljudje ia orožniki so ga zasledovali. Videli so od daleč, kako da beži. — V blagajni ni manjkalo nič. Morilec jc škarje razbil in jih rabil za borialce. liana na vrat« je l)rcz dvoma smrtna. Dekanova nečakinja je delala v kuhinji. Na ropot jo je opozorila služkinja, na kar je hitela v sobo častnega kanonika. V prvem trenutku je mislila, ko je videla, da leži dekan v krvi, da sc je vlila kri častnemu kanoniku. Gospod dekan je še zdihoval. Poklicala je gospoda kaplana, ki je prekinil pridigo in hitel v de-kanijo, kjer la je bil gospod častni kanonik že mrtev. — Matija Erjavec je bi rojen 12. februarja 1838 v Kriški vasi v župniji Višnja gora, v mašnika je bil posvečen 26, julija 1859, bil je eno leto semeniški duhovnik, potqm kai)lan v Črnem vrhu nad Idrijo, kurat v Podkrajii, vikar v ('rnem vrhu nad Idrijo, kiirat v Šturiji, od 23. septembra 1882 župnik in dekan v Vipavi. Povsod je zapustil sledove svojega pastirovanja in se ljudje še zdaj spominjajo naiij. — Splošno obsojajo grozni umor vsi sloji ne glede na strankarsko prepričanje, vsi, tudi rajnikovi |)0litični nasprotniki. Ne samo Vipavci, vse žaljuje za njim, ki je umrl tako nagle, nepričakovane smrti. Nepripravljen ni umrl. Ni še dolgo, ko je kazal nekemu svojemu prijatelju, kako da ima vse pripravljeno, čc ga nenadoma prehiti smrt. Kazal je tudi svojo o]»oroko in Vse. Bil je pripravljen na smrt, zgleden dubovnik. Pogreb rajnega preč. dekana vršil se je dne 16. junija ob velikanski udeležbi dobrega .vi|)avskega ljudstva. Udeležilo se ga je tudi nad 40 duhovnikov. Vodil je pogreb mil. g. ljubljanski proSt Sajovic, v cerkvi je pa govoril č. g. kanonik Karlin. Pogreba so se udeležili okrajni glavar postojnski, Schittnig, vse uradni.štvo, občinski zastopi, zastopnik „Zadružne zveze" odbornik Skrl, družbe in društva. Žalost je nenavadna in tem večja, ker je propalica, ki je pretrgala nit življenja sivolasemu starčku, domačin, ki pa biva v Trstu, se tam pokvaril tako, da je dvignil roko proti častitemu vipavskemu duhovnemu pastirju in mu zadal čez petdeset ran, pobral drobiž, ki je ležal na mizi, in jo odkuril proti Trstu, kjer so ga prijeli ter izročili roki pravice. Policiji je naznanil pravo ime. Piše se Viktor Pangerc, doma v Vipavi, očetu je ime Tone, materi pa Marija, rojen je 6. decembra 1 1882, ožeqjen, a živi ločeno od žene. Morilčeva žena je doma iz Šmarja pri Vipavi. Pangerc je jako nasilen, surov človek. S svojima sinovoma in s svojo ločeno ženo je postopal jako nasilno in se prepiral tudi a sosedi za vsako malenkost, V najhujši zimi je Pangerc zapiral za kazen svoja sinova v stranišče 1 To znači ze popolno propalico. Pangerc jo je nameraval odknriti iz Trsta, a spretnost policije je povzročila, da je prišel v roko pravice, prodno jo je odkuril. — Pokojnikovo ime ostane radi njegovega neutrudljivega delovanja na gospodarskem in zadružnem polju ne-pozabljeno in je vpisano med prvimi borilci za uveljavljenje načel Katol.-narodne in Slovenske Ljudske Stranke. Časten mu spomin! ■«-4i * Smešnice. (Točno,) Obiskovalka: „Kje so pa niama?" — Janko: „Šli so pred par nrami za pet minut k teti," (Dvoumno.) Mlad mož: „Lizika, speci tako okusno gos, kakorSno smo jedli na najinem ženitovanji !" — Gospa : „Veš kaj moj dragi, tako gos, kakoršno si takrat dol)il, boS težko Se kterikrat." (Pokvarjeno veselje.) Jernej: „Kaj ti je pa dane» navskriž prišlo, da si tako razburjen?" — Stefan: „Kaj tacega pa So ne! Celo leto sem se veselil, da na jutrajiiqem žegnanju dobro pretepeni Martina, sedaj jo pa ta lump zbolel in leži 1" (Nenavaden slučaj,) Stotnik: .,Koliko možje prosilo za dopust?" — Stražmojster; „Enoindvajset, gospod stotniki" — Stotnik: „Kaj? toliko! ... In kakšen vzrok so navedli?" — Stražmojster: „Skoraj vsem je umrla stara mati!" (Največji nesreča,) Kmetič v železniškem vozu: „Bog daj, da danes no bi vlak kam trčil!" sprevodnik: ,.Zakaj sft pa tako bojite?" — Kmetič: „Košaro jajc imam s îieboj." (Čisto naravno.) A.: „Povejte mi vendar, kaj delate, da. ste tako debeli?" — B.: .,Prav nič!" (Pri sodni ji.) Sodnik: „ilatoženec, ste ožeiýcni?" — Za-toženec: „Jaz ne, ampak moja žena." Sodnik: „Ne govorite tukaj takih neumnosti!" „Saj jih ne govorim, gospod sodnik. Jaz sem namreč ločen od žene, ona se je zopet omožiln, jaz pa ne, — toraj nisem oženjen, moja žena pa. Se H vjcma?" (Delo.) Sosed: „Kdo je v hiši?" — Deček; „Oče." — Sosed: „Kdo še?" - Deček; „Mati." — Sosed: „Nihče drugi?" — Deček: „Ne." — Sosed: „Kaj delajo očo'/"— Deček: „Oče delajo z metlo." — Sosed: „In mati?" — Deček: „Mati pa z vilami." — Sosed: „Kaj pa vendar delata?" — Deček: „1 no^ pretepata se." Uganjka : „Kdo jo srečnejši, ali tisti, ki ima IDO.OOO kron, ali oni^ ki ima sedem hčera?" Ri;iSiteT v prilioiíiyi «tevillti. Kdor to uijaiijko prnv reSi, d.l)i aa daril» knjigo „Žftluat in veselje". Ako ju utiatie ve«, oiHoĚi žrab. Naznanilo. Naznanjam zopet, da za bodoče šolsko leto v dijaško kuhinjo ne morem nobenega dijaka vnovič sprejeti. Naj se mi torej b prošnjami ne dela nadlega. Dr. 1. Marinko. Darovi za dijaško kuhir\jo v Novem mestu. G Fr. Možina, pusestnik a K ; g. Karol Barbiir'd, trgoïec. 10 K ; g. pnif. B. Beuicc 2 K; mil g. proSt (ir. 3. Elbert 30 K ; neimenovana SK; veleň g. Mibael Saje 5 K. Dr. Jos. Marinko. Loterijske številke. TRST, 20. junija 48 41 7t> 56 GRADEC, 27. junija_54 57 64 4 Izjava. Podpisana naznanjam, da nisem plačnica nikakoršnega dolga, katerega je in bi morebiti Se napravil moj mož Martin Skublc, bodisi na blagu ali v denarju, na svoje ali na moje ime. Globočdol it. 10, dne Ib. jnnija 1HQ1 (180 Marga Skubic, ptmestnlca. Najprimernejša darila za sv. birmo so gotovo haterih imata v največji izberi in po nizhi ceni hnjigarni ]. Krajec nasi, in II. Horvat v Rudolfovem. Razumen deček od 14 let naprej so sprejme v učeiye mizarske obrti s stroji pri Maloviču v Novem mestu. (I8O-8-2) 109. J)r. Ed. VolřJc v Noveni incNtii, Kranjsko je ore.itil ler dibivnjo «e jiri J. Krajec nasi. ii> tirb. Horvatu v NoTeni meota: 1- Civllnopraviln) zakoni IV. írtzuk frnvDilcnve zbirite) c uh« rnini Blovetisbim ill LrïBtHkini Ktïftriiini kftïsinm. til^PKajoči XII in ii09 HtTntii, IStOG V platno WKnnn liiiji);» H K ^ Odvetniška tarifa; ilolnčjla n ralit lirvatf!kei|ira in eIo-"veijBkeifa jtEika [ireit aoiliSCi; stnliie pristojbine, u atvartiim kaïalcim tal»el,) 1900, Broiirauo 1 K 80 Ii. — 8. Zakoni o javnih knjigah, zeinljiSkit) itil, (V, zvexek Pmtuikov« xliirke z trpiiií pre<)|iÍBt, ki su z tijiiui v kvex\ b atvariiiin kaïnlijin v IjriatihRiii ill Hlitvenskm jez kil, x vzord kajižuilt jiro^eiii in vpisoT. iyC8. Ku|jj;i» T irosiiiio prav vljudno, naj bi blagovolili takoj naznaniti, oziroma iizorce vjioslati, kakšne zvezke in koliko jim naj pripravimo za prihodnjo Šolsko leto. — Na ta naèiu se bode lahko postrojilo vsem ob pravem ćasn in popolno. Odličnim spoštovanjem J. Kr^ec nas), v Rudolfovem. St. 99.3. Razglas. (UJ) Podpisano mostno žiijianstvo naznanja, da 80 na podlaf^i obč. volil, reda za Krar^sko z dne 17. februarja 1866, dež. zak. št. 2, volilni imeniki prilimlrye volitve mostncfra občinskega odbora v me-stncm uradu na ogletl razpoloženi od 1. do 31. jul. 1908. Mestno županstvo Rudolfovo, dne 30. junija 1908, S. pl. Sladović. V najem oddajata v Rudolfovem na glavnem trgu lepo, veliko Špecerijsko in žeiezninsko že nad 50 let staro prejšnega posestnika A. CuStina z dvema velikima portaloma, zraven več prostornih magacinov in obokanih kleti in električno razsvetljavo z vso opravo. Eventuelno se tudi celo posestvo po ugodnih pogojih proda ^li pa z lepim posestvom na deželi zameni; hiša je na najlepšem pro* štoru, z dvema velikima stanovanjema z vso pripravo. Natančneja pojasnila pri lastnikih —---= (101-0-4) Kopač-Paučí5 v Rudolfovem. Prav dobro Krajni šolski svet v Šniihelu pri lludolfovem razpiše s tem javno dražbo del za jmjiravo III. učne sobe na obči deški ljudski šoli h do-eedanjefjfa učiteljove^a .stanovanja, na dan 5. julija 1908 ob 4. uri popoludne v poslopju doške ljudske šole v šmiheln. Proračunjeni troški znašajo 1150 K in je troškovnik na upojiled razjioložen v občinski pisarni v Kaiidiji. Interesenti se vabijo k dražbi. lUO) Krajni šolski svet Šmihel pri Rudolfovem, dne junija 190». Predsednik: Josip ZurC, m. p. Zaradi starosti posestnika je na prodaj (1^-7-2-21 posestvo na katerem so redi lahko sedem glav živine. Zraven jo tudi dovolj |iolja in ^ozda. Natančneje jiodatko se i^ve pri posestniku Franc Rostoharju v Brezjem št. 12 pri Št Pavlu v lieichenburfiu. Štajersko. Hranilnica in posojilnica za Kandijo in oholico reg. zadruga z neomejeno zavezo ——= sprejema hranilne vloge od vsaeega, če je njen «d ati ne ter obrestuje po (135-5-1) Obresti ae pripisujejo k glavnici koníkem leta brez posebnega naročila. lientni davek plaOuje posojilnica iz svojega, ne da bi istega vlagateljem odtegovala. Hišo št. 16 V Dolgi ulici : : : v lliulolfoveni z malim vrtom in brajilo ter kletjo i»od hišo so takoj i« proste roke proda. — Več pove lastnica Marija Piatnar ravnotam, (iss-s-i) Iz proste roke je naj»rodaj na Brodu št. 2 pri Novom mestu ses- Lepa, močna honja za vsako vporabo sta takoj iiii prodaj. Odda so tudi vsa oi)rava •n voz. — Natančnojo jiri Jan. Blatniku na Dol. Težki vodi pri Novem mestu. vmo domačega pridelka je na prodaj v Bajnofu pri Rudolfovem. tias-^-i) z dvema sobama, kuhinjo in vežo, vse v dobrem stanu, dalje klet in .3 svinjaki, lep sadni vrt in vrt za domačo zelenjavo. — Hiša je pripravna za obrtnika ali ]>enzijonista. - Natančneja pojasnila pri lastniku Franc Lapuh Brod pri Kudolfovem. (iss-o-i) BV Ti-odii se • t eiberasLls© ; : v renesančnem slogu, delo mojstra Vurnika. : : Župni urad v Stopičah. ^ Tovarna za lep (Leimfabrik) v Ljubljani sprejme proti dobri plači zanesljivega (1^^3-2-2) h^lsipoa. h konjem za prevažanje tovora. Vstop takoj, Uaznanilo. L'icnci, ki želé T8tO|»iti v I. razred novomeške gimnazije, naj se v sjjremstvu starišev ali varuhov oprlaaijo pri gimnazijskem ravnatetjstvii. Vpisovai^e se |>rične 3. julija ob 3. uri popoldne. Vsprcjenini izpiti se bodo vrSiii v soboto, dne 4. julija dopoldne In popoldne. Pri vpisovanju se zahteva krstni liât in odhodno spričevalo iz ljudske šole. Z ozirom na starost mora učenec ali že 10 let star biti ali v tekočem solarnem letu izpolniti deseto leto svoje starosti. (lži-2-2) Zemljišče za stavbF ali i)a tudi îe popolno posestvo s hišo, pripravno za trgovinot se želi kupiti na prostom tik bodoče nove železnice Novomesto" Belokrajina. — Pismene ponudbe s priloženo znamko 10 vinarjev na upraništvo „Dol. Novic". 82-G G) Kmetsta miA Da S f [( m UHO .Posestvoprodajalec' iz hribskih malin, jako okusen, ima v veliki množini (SS-o-i) =ss:^= lekarna J. Bergmann — Rudolfovo. Izvrsten kovač na Primostku, vodno z veliko vodno močjo, lepi travniki, stelniki, njive, hrastovi in jelovi gozdi, pôii, kozolec, se posamezno ali skupaj proda po nizki ceni. Polovica kupnine iahko po 41/3% vknjižona ostane. Dalje se izve pri lastniku Friderik Skušek, Metliku. {iio-8-3> Milo za nahup istr. vina. Fino pristno garantirano viiio, več tisoč hektolitrov, belo, rudeče, in črno od 36 v naprej postavljeno na tukajšnji drž. kolodvor proti gotovemu plačilu, je za prodati in se ekspedira iz vzorne kleti kršč. vinarske zadruge v Vodnjanu. Cene za vagone po dogovoru. Tro-pinovec in droženka (istr. koiqak) I" od 70 do 80 novč. liter. Za kršč. vinar, zadrugo: il3l-l30) Ivan Pujman, poslovodja, Dignano, Istra. Učenca I. 73 oralov z velikim stanoviščem in hlevom (10 glav živine), 13 oralov njiv in travnikov, gozda črnega lesa jo 60 oralov. Cena 28.000 kron. — To posestvo leži v Konjiškem okraju na Pohorski Planini, 3 ure od železnice. U. 146 oralov, 25 oralov travnikov in njiv, drugo je gozd (šuma) črnega lesa. — Stanovišče in hlevi v dol)rem stanu. — Dve žajri, jedna z cirkularjem. Cena 80.000 kron, — To posestvo leži v Ribniškem okraju pri Mariboru, dve uri od južne železnice na Pohorski Planini. III. 112 oralov samega črnega lesa. Cena 80,000 kron — na Pohorski Planini pri Mariboru, tri ure od južne železnice. IV. 59 oralov, kateri odpadajo na travnike 13 oralov, vinograde tri orale, njive štiri orale, velika, novo zidana hiša in hlevi, eno uro od Poličan na južni železnici. Cena 40.000 kron. Tudi so tukaj druga večja posestva, pa tudi vinogradi na prodaj (novo napravljeni). ^107-3-3) Popraša se j>Í3meno na; _ _ _________=_-= ^ (121-3-2) takoj sprejme JOS. VOVK, pek v Kandiji pri Rudolfovetn, Lepo, malo na iT Na Spodnjem Štajerskem, Grobelno ob južni železnici in rogački železnici, arondirano s krasnimi poslopji. Zemljišča, njiv, travnikov in hosto jo do 8 oralov. — Natančnejšega izvestja dajo dr, Ludovik Filipič, odvetnik v Celju. (io8-3-3) Ženske lase Po.štni predal 57, 63 {Postfach 63) — Celje. Hiša se da v najem takoj ali proda poleg zgradbe novo Belokranjske železnice; ima 3 sobe, kuhirûo, klet, hlev, prostoren vrt, njive, travnike in gozde. Stoji blizo bolnišnice v Kartdiji. — Več pove Flor. Kalinger na Drski št. 1Í5. po.šta Kudolfovo. (118-3-2) itniiiSaiie 111 reiau« liUfiH-jem JH) iiajvišji ceni, i/(leli]jfiii voa vlatmljari'liit delft. V sitiliigi iiiiatii fiiiA tonletiift mil». jiTave frmi-ciiske parfume ild. BAY-RUM t'kiiritm {irtiti íxpa- dftDju las tli prlint. otllikovana z 10 Elntiiiii kiilajiiami. HAARPETROL sa ratit po-tclfttikii, NtISIOL. is ureliovef^^a iEvIri'ika ta laae in brade úiiijnvir iiH)ieli, prekaŇa v^a dosedanja Imrtrila. Paleg tega jiripiiročani moj Eiiaiii BRIVSKI SALON iin ikjto urejen t najtinTejnimi hígijeniílniiui konifurt.i, s bitru, Hnto iiidubro postrežbo, želeě mnogiibnijiief^a obiska Spoštovanjem ge pripuroćam Ivail Sv6teC, (6-24-18 brivec In vlasuljar, Rudollovo, Glavni trg. (Nasproti mestne hlia.) : Singerjevi šivalni stroji do))i v najem z vsem kovaškim orodjem (120-2-2) dobro preskrbljeno kovaČnico pri Antonu Zupančiču v Stravberku, fare