LISTEK. Slovensko šolstvo v tr- žaški okolici v dobi kon- kordata. Spisal Ferdo Plemiž. (Konec.) XI. Verouk in verske vaje. Ni treba poudarjati posebe, koliko važ^osti je konkordat polagal na verouk in ^fske vaje v vseh šolah. Urnik kontovelske jrivialke (enorazrednice) iz 1. 1829. izkazuje " tedenskih ur verouka. Sicer pa naroča eka okrožnica iz istega leta, da morajo «ateheti poleg dveh ur verouka na teden vtienda za vsak oddelek po dve) razlagati e evangelije. V urnikih vidira tudi eno uro, v°ločeno pouku v ministranci. V nedeljski j • So verouk učili često posvetni učitelji. ^dva ministrski odlok z dne 2. septembra 848 nalaga to delo katehetom. Učenci so morali dnevno k maši, ob praznikih in nedeljah tudi k popoldanski božji službi. Spremljati in nadzorovati jih je moral učitelj ter tudi krajni šolski ogleda; dušni pastir pa je moral strogo paziti (okrož. 1.1828.), da la dva vršita tudi v tem pogledu svojo dolžnost, in naznaniti pomanjkljivosti šolski oblasti. Petkrat v letu so morali učenci k izpovedi, oziroma obhajilu. Izpovedne in obhajilne dneve je bilo vpisati v izpitnem izvlečku. Kako prepojena je bila vsa vzgoja s konfesionalnira duhom, priča odlok c. kr. dvorne studijske komisije z dne 24. aprila 1830., št. 1656., ki prepoveduje nekatoličanom imeti katoliških staršev otroke v reji, jih vzgojevati in poučevati. V 1. 1848. so te čvrsto napete vajeti odnehale. Ministrski odlok t. 1. priporoča n. pr., naj se obisk šolske maše ravna po starosti in zdravju učencev, letnih časih, krajevnih razmerah itd. To je, ozir je jemati tudi pri izvrševanju verskih vaj na higieno. XII. Počitnice, šolski prazniki, higiena. Počitnice so trajale pet tednov, ki so se razdelile na štiri tedne velikih jesenskih počitnic in en teden velikonočnih počitnic. Šolsko leto se je pričelo z novembrora, končalo s 1. oktobrom. Vendar po ministrski odredbi z dne 3. avgusta 1848. pouk tudi v jesenskih počitnicah ni smel popolnoma prenehati, vsak dan naj se kaj malega stori. To sicer ni dolžnost učiteljev, vendar je pričakovati itd.... Nevarnosti, da bi šolmašter lenobo pasel in se preveč odebelil, tedaj ni bilo. Šolski praznik je bil tudi cesarjev dan, ki se je primerno praznoval. V higieničnem oziru so bile takrat in so deloma še danes naše okoliške šole nekoliko zanemarjene. Telovadba je še danes na naših okoliških šolah neznan predmet, dasi že tninistrski odlok iz 1. 1848. dovoljuje učiteljem poučevati mladino v telovadbi — brezplačno seveda. Okrožnica 1.1829. priporoča redko rabo telesnih kazni. Okrožnici I. 1846. in 1857. priporočata, naj učitelji okoliško šolsko mladino navajajo na snago. To je menda prilično vse, kar so ukrenili glede higiene v konkordatski dobi, ki je pač skrbela za izveličanje duše, a manj za zdravo telo. Sklep. Naj mi oprosti ta in oni, ki je zapazil tuintam kakšno pomanjkljivost. Uverjen naj bo, da sem se pripravil vestno k spisovanju tega zgodovinskega obrisa, a kakor meni, bi tudi drugemu često pomanjkovalo priporaočkov, ki leže bogzna kje. Pribijem pa, da nisem v vseh teh poglavjihtrdil niti ene, ki b i zan j e ne znal navesti dnevke in številke tozadevnega uradnega spisa. Zanesljivost mi je bila vzor. Kdor bolje ve in zna, komur so na razpolago še bolj obširni podatki, ta naj stopi čvrsto za mano in preko mene. Saj je le to moja srčna želja, da bi zraslo iz vrste takih in sličnih razprav ono, kar niti naši italijanski sodeželani nimajo, namreč — p o polna zgodovina slovenskega šolstva v Trstu. Prežet te želje, odlagam pero, da o priliki in v istera predmetu primera zopet zanjel