^ Ptuj, torek, :c-- 28. novembra 2006
letnik LIX • št. 91 odgovorni urednik: = Jože Šmigoc i® cena: 150 SIT (0,63 €) ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ■ ISSN 7704-01993

Polo FreeZ.
Bodite varni pred nevfoinoshnii
Ob nakupu PolaFreeZ štiri zimske pnevmatike na aluminijastih platiščih gratis in prihranek do 450.000 SIT pri obveznem in kasko zavarovanju. Û Dilaji&iUi |x«>]Ui atdjc M pozadjiiilte
PololnaZ <
.,Zadiiiiniti9 8,22S1Plui
02/788 11 62, 788 11 64, 788 11 65
Dominkc
V
Štajerski
Sport Rokomet •
Zamujena priložnost Velike Nedelje, novo razočaranje Ormoža Stran 8
Rokomet • Ana
Mihaela Ciora: »Cilj je napredovanje v drugi krog !«
Stran 9
Mali nogomet •
Poetovio brani naslov prvakov lige MNZ Ptuj
Stran 10
Nogomet
SNL - Pr
Telekom Slove
Na odmor? zmago
Nogometaši v 1. SNL so s tekmami 2Q.^roga zaključili jesenski del prvenstva. Ptujčani so v soboto pred svojimi navijači, na Mestnem stadionu se jih je zbralo približno 1000, premagali ekipo Kopra. Z 28
zbranimi točkami bo Drava prezimila
Foto: Črtomir Goznik
Doma in po svetu Slovenija • Drobni-čev splav - zlepa ali zgrda!
Stran 2
Tednikov pogovor
Matjaž Gerl odhaja
iz KKS • Le ideje niso dovolj!
Stran 3 Po naših občinah Videm •
"Pro et contra" po politično
Stran 5
Po naših občinah Kidričevo • V izkopavanjih zaenkrat niso našli nič
Stran 4

Zanimivosti
Ptuj • Ljudska univerza izobražuje sobarice
Stran 13 Od tod in tam Slovenija • V petek pričetek popisa nepremičnin
Stran 14
Reportaža
Murska Sobota •
Slovenski slikopleskar-ji prebarvali bolnišnico Stran 16
Slovenija • Odstop ministra vprašanje ur?
Drobnicev splav - zlepa ali zgrda!
Kuhalo se je že nekaj Casa, loncu pa je odnesla pokrovko DrobniCeva tiskovna konferenca, na kateri je predstavil strategijo rodnosti. Očitno za večino ljudi velja za zgrešeno v temelju, najhujši ogenj nasprotovanja pa je povzročil predlog o pladjivo-sti splava. V dobrih desetih dneh po prvi javni objavi strategije je zdaj minister Janez DrobniC na tem, da kot minister splavi sam - pa čeprav nehote ...
Kronologija
Drobničevega
»padanja«:
15. november - Tiskovna konferenca ministra Drobnica s predstavitvijo strategije rodnosti. Kot je takrat povedal minister, je dvig rodnosti eden ključnih ciljev sedanje vlade. Med ukrepi, ki naj bi preprečevali število splavov kot enega od dejavnikov nizke rodnosti pa je navedel predlog o plačljivosti splava. Plačilo splava predvideva, da bi pristojni organ poostril standarde zdravniške komisije, ki obravnavajo predlagane splave. Država bi stroške splava krila samo v primeru, če je ta po oceni zdravniške komisije nujen za zdravje nosečnice. V nasprotnem primeru se prekinitev nosečnosti izvede na stroške nosečnice.
Isti dan je bila tudi napovedana interpelacija Drobniča s strani SNS, ki naj bi bila sicer
Uvodnik
vložena v januarju naslednjega leta.
16. november - Na predstavitev strategije za dvig rodnosti, ki jo je prejšnji dan predstavil Drobnič, se odzovejo opozicijske poslanske skupine LDS, SD in SNS. Vse tri so bile kritične predvsem do predloga, po katerem bi država krila stroške splava le v primeru, če je ta po oceni zdravniške komisije nujen za zdravje nosečnice. Takšno stališče po mnenju LDS jemlje že pridobljene pravice in je hkrati celo protiustavno: »Zarodek ob spočetju namreč ni pravni subjekt in nosilec pravic, nosečnost in prekinitev nosečnosti pa je tako izključno stvar zasebnosti matere. 55. člen ustave namreč zagotavlja, da ima vsak pravico do svobodnega odločanja o rojstvu svojih otrok in država v to svobodo zaradi uveljavljanja določene prebivalstvene politike ne sme posegati.«
16. november - Protest pred vhodom ministrstva za
Slovenija zgodb
Naivno je bilo pričakovati, da se bodo strasti, takšne ali drugačne, začete v predvolilnem obdobju, umirile po konstituiranju novih lokalnih oblasti. Zgodba Izole še vedno ni končana, zdaj naj bi ponovili drugi krog volitev, zdaleč najbolj vroča zgodba letošnje jeseni pa je družina Strojan in skozi njo povezana romska problematika. Zadeva, ki se vleče desetletje in več, seje strah, ki ga nekdo iz ozadja še dodatno podžiga. Ob teh dogodkih človeku resnično ni več jasno, kako je mogoče, da lahko deset, dvajset ljudi romske družine tako dolgo vleče državo za nos, ignorira njen pravni red, pri tem pa jo ta ista država mora zaradi razjarjenih množic še dodatno zaščititi, da ne bi tekla kri. Primer Stro-jan zahteva inventuro v vseh vejah oblasti naše države. Če bi to delali sproti, se verjetno danes v tej državi ne bi vsi ubadali s to temo, televizija in radio bi lahko poročala tudi o tem, da so v tej mali deželi tudi uspešne teme, uspešno gospodarstvo, uspešni posamezniki, da se zmanjšuje število brezposelnih in podobno. Če bi namrečpravna država delovala, bi vsak za kršitev, slej kot prej, tudi plačal. Slovenija ima takšnih zgodb vse preveč. Primer Lipa prav tako še zdaleč ni končan, kaj bo oblast lahko povedala staršem, ki so izgubili najdražje na tem svetu, dekleta v cvetu mladosti, ker se Lipa po slabem letu zaprtja bojda ponovno odpira. Primer Petek po toliko letih ostaja še vedno zavit v tančico skrivnosti, vsaj za javnost, naročniki in izvajalci pa kot zgleda ne bodo nikoli odkriti, kljub temu, da naj bi jim že kmalu po dogodku dihali za ovratnik. Omenili smo samo ekscesne primere, koliko pa je takih majhnih, ki niti do medijev ne preidejo, a prav tako globoko zažirajo v bistvo človeka in pravne države. Trije najpomembnejši oblastniki v Sloveniji so te dni napisali pismo s pozivom k strpnosti, kje pa ste bili prej, ko seme še ni kalilo, sprašujem? Ali se moramo v tej državi vedno buditi šele takrat, ko so potrebni že gasilski ukrepi. Komunikacija, dialog, to je tisto, kar nam manjka, zaradi česar si zadnje čase postavljamo vse bolj (nevarne) barikade. Najtežje pa je vedno spoznanje, sestop z okopov. Je blizu?
MG
delo, družino in socialne zadeve. Protestniki, ki so se zbrali na pobudo neformalne študentske iniciative za pravico do splava, so se želeli sestati z ministrom Janezom Drobni-čem, ker pa je bil odsoten, so uslužbencem predali pisno izjavo, v kateri so zapisali, da je to »zgolj prvi opomin tistim, ki se ponovno igrajo z njihovimi pravicami«. Od predsednika vlade Janeza Janše pričakujejo, da bo izrazil svoje stališče glede predlagane nove politike na področju splava.
20. november - Na predstavitev strategije za dvig rodnosti se odzovejo tudi v Društvu SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, Društvu za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa in Liberalni akademiji. Društva so kritična do predloga strategije, ki v večini primerov predvideva plačljivost splava. »Ženskam in njihovim spolnim partnerjem je odvzeta ustavno zagotovljena svoboščina, da se sami odločajo o tem, kako bodo obravnavali lastno reprodukcijo in kako se bodo odločali v zvezi z rojstvom svojih otrok«.
22.	november - Minister Janez Drobnič na tiskovni konferenci zavrne očitke, da se je na strategijo za dvig rodnosti, ki med drugim predlaga omejitev pravice do brezplačnega splava, pozitivno odzvala le Slovenska škofovska konferenca in da ji nasprotuje vsa strokovna javnost. »Ste prešteli vse izjave? Niste. To, kar trdite, je napačno in ni res!« je odgovoril zbranim novinarjem. Poudaril je še, da je potrebno upoštevati vsa stališča in predloge k strategiji. »Strategija je v javni razpravi, v tej fazi se zbirajo pripombe in predlogi, ki jih bomo poskušali uskladiti.«
23.	november - Novinar-
ska konferenca N.Si: V poslanski skupini N.SI ne vidijo nobene potrebe, da bi minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič sam odstopil. Glede napovedane interpelacije bodo počakali na obtožbe na račun njegovega dela, sicer pa »pavšalnim ocenam in klicu širši javnosti, naj pomaga napisati interpelacijo, ne dajemo neke velike resnosti«, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal poslanec N.Si Alojz Sok. V poslanski skupini sicer ministrovo strategijo za dvig rodnosti ocenjujejo kot »zelo dober delovni osnutek, ki bo v javni razpravi doživel še nekatere popravke« in kot dobro izhodišče za razpravo. »Na žalost se je celotna razprava osredotočila samo na eno točko, plačljivost splava, vendar za poslansko skupino ni vprašanje plačljivosti ali neplačljivosti splava. Splav je vprašanje moralno-etičnih načel in vrednot neke družbe,« je prepričan Sok.
23. november - Predsednik vlade Janez Janša v sporočilu javnosti oznani, da je že v torek (21. novembra) opravil pogovor z ministrom Drobničem in mu predlagal, da zaradi nedo-seganja pričakovanih delovnih rezultatov odstopi s funkcije ministra. Kot je še zapisano v sporočilu za javnost, kljub nekaterim nedvomnim rezultatom, ki jih je ministrstvo doseglo v času njegovega ministrovanja, skupna ocena njegovega dela ni pozitivna. »Prevečkrat je po njegovi krivdi prišlo do neusklajenega ravnanja, premalo pretehtanih predlogov in nepotrebnih konfliktov. Še posebej pa se je šibkost vodenja in šibkost pri usmerjanju politik v pristojnosti ministrstva pokazala pri pogajanjih s socialnimi partnerji in nekaterimi
organizacijami civilne družbe.« Drobnič je 21. novembra 2004 podpisal Etični kodeks vlade, v katerem se je zavezal, da bo v primeru ocene, da ne dosega pričakovanih rezultatov, predsedniku vlade ponudil odstop s svoje funkcije. Premier pa pričakuje, da bo Drobnič svojo zavezo izpolnil najkasneje danes do 24. ure.
23.	november zvečer: Minister Janez Drobnič lahko tudi ne odstopi s svojega položaja, etični kodeks, ki so ga vsi člani vlade podpisali pred dvema letoma, namreč govori le o presoji. Prav tako v kodeksu ni kake določbe o časovnem roku, v katerem mora nek minister odstopiti, je današnjo informacijo, da je predsednik vlade Janez Janša Drobniču predlagal, naj odstopi, komentiral predsednik N.Si in finančni minister Andrej Bajuk. Pravi še, da je to Drobničeva osebna odločitev.
24.	november - Minister Janez Drobnič ne bo odstopil s položaja ministra, ker se ne strinja z navedbami o nedose-ganju delovnih rezultatov, ki jih je med drugim kot razlog za njegov odstop navedel predsednik vlade Janez Janša in jih je izvedel iz medijev. »Ocenjujem, da pogoji za moj odstop niso izpolnjeni in vam zato sporočam, da ne nameravam odstopiti kot minister za delo, družino in socialne zadeve,« je dejal Drobnič na novinarski konferenci ter še dodal, da bi v skladu z etičnim kodeksom vlade svoj odstop ponudil v primeru, »če bi zaradi nespo-štovanja ustavne prisege, etičnega kodeksa ali zaradi nedo-seganja pričakovanih delovnih rezultatov predsednik vlade in predsedniki koalicijskih strank presodili, da je nastala občutna škoda za ugled vlade ali institucije«, ki jo vodi. Kot je ocenil,
ti pogoji za njegov odstop niso izpolnjeni.
24november - Janez Janša predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju predlaga, da državni zbor razreši ministra Janeza Drobniča. Janša je na novinarski konferenci še povedal, da je predlog strategije za dvig rodnosti le eden od razlogov za razrešitev ministra, ki ga je že 13. februarja letos pisno opozoril, da mora izboljšati delo ministrstva in vodenje resorja, sicer bo predlagal njegovo razrešitev. Ministrstvo je sicer začelo delovati nekoliko boljše, nekaj zaostankov pri izpolnjevanju vladnega normativnega programa iz leta 2005 je bilo odpravljenih, ministrstvo je doseglo določene rezultate. Toda po oceni premiera se stanje glede vodenja ministrstva, notranjih odnosov v resorju in glede ministrovega odnosa do »zunanjega okolja« ni bistveno izboljšalo. Za Janšo sta med drugim problematična Drobničevo komuniciranje s civilnodružbenimi organizacijami in nespreten način vodenja pogajanj s socialnimi partnerji. Po besedah premiera je prišlo tudi do konfliktov z njim in drugimi člani vlade zaradi neusklajenosti ter neupoštevanja procedur in koalicijske pogodbe.
25. november - Izvršilni odbor N.si na izredni seji v Ljubljani sprejme sklep, po katerem zahteva sestanek koalicijskih strank še pred izredno sejo DZ, na kateri naj bi odločali o predlogu premiera Janeza Janše za razrešitev ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Drobniča. Kot je po seji povedal predsednik N.Si Andrej Bajuk, člani izvršilnega odbora podpirajo Drob-niča pri odločitvi, da ne sledi pozivu premiera k odstopu. IO je pretehtal vse okoliščine dela ministra Drobniča in je njegovo delo v celoti ocenil pozitivno, je povedal Bajuk. Poudaril je, da se zavedajo, da je v tako obsežnem delu ministra mogoče najti tudi kakšne pomanjkljivosti ali napake, kar je po prepričanju članov izvršilnega odbora N.Si »popolnoma človeško«. Bajuk je še napovedal, da v stranki do sestanka koalicije ne bodo dajali nobenih dodatnih izjav.
Vir : STA (pripravila - SM)
i
•ErUBlIKt SlOVEHIM ■i MINISIRSIVOZMDEID. V DBUZiNOINSOaALNEZADEVE
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič- Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis-net, nabiralnik@radio-tednik-si- Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik-si- Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik-si- Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www-radi^tednik-si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63 €] (za naročnike 120 [0,50 €]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17 €]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29 €], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84 €]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Pogovor z dosedanjim direktorjem KKS, d. d.
»
Zgolj ideje niso dovolj ...
«
Prvega julija letos, natančneje po dveh letih direktorovanja KKS Ptuj, d. d., je direktor Matjaž Gerl sklenil družbo zapustiti. Glede na polletni odpovedni rok, so se sporazumno dogovorili za prekinitev delovnega razmerja s 30. novembrom. Razpisa za novega direktorja v tem času ni bilo, nihče pa se tudi ni potrudil, da bi zadevo pojasnil. Kaj se je sedaj takega zgodilo, da bo lahko družba shajala z v. d. direktorja? Če bi Gerl ostal, mu verjetno mandata ne bi prekinili. So bile res krive samo volitve, da razpisa ni bilo?
Št. tednik: Matjaž Gerl, zakaj ste se odločili zapustiti družbo KKS Ptuj?
M. Gerl: »Ves čas sem na to direktorovanje gledal kot na nek projekt, v okviru katerega bo prišlo do vzpostavitve nekega normalnega funkcioniranja kabelskega sistema in delovanja lokalne televizije oziroma začetka delovanja neke nove televizije. Projekt je uresničen, oba njegova dela delujeta, kabelski sistem deluje normalno; ima vsa potrebna dovoljenja, licence, soglasja in druge potrebne dokumente oziroma pogoje za nemoteno delovanje. Legalno je bila ustanovljena lokalna televizija PeTV. Neki nastavki so dani. Veliko je potrebno narediti še na programu, rekel bi, da pa je to kar življenjsko delo za nekoga, da se tega loti, da stvar zacveti in zraste v neko večjo televizijo regijskega pomena. Teh ambicij nimam, zato sem ocenil, da je primeren trenutek, da zadevo predam nekomu drugemu. Vmes so se pojavili neki drugi izzivi, predvsem podjetniški, v smislu pomoči podjetjem, loklani skupnosti, javnim zavodom in državi pri pridobivanju evropskih sredstev. Oblikovali smo skupino ljudi, ki ima s tem izkušnje, ustanovili podjetje, svoje kariere bomo nadaljevali na tem področju. Prihaja novo finančno obdobje, ki bo bistveno bogatejše v smislu evropskega denarja, kot je bilo iztekajoče. Denar bo potrebno počrpati, zato se bomo morali čim bolje organizirati na vseh ravneh. Mi to priložnost vidimo podjetniško, zato smo se tudi odločili, da ta izziv sprejmemo.«
Št. tednik: Ni malo neresno, da odhajate na polovici mandata, ker se tudi ne ve, komu boste posle predali. Čeprav ste svoj odhod napovedali julija, torej pravočasno, razpisa za novega direktorja KKS doslej še ni bilo?
M. Gerl: »O tem ne bi nič govoril, ker je to stvar tistega, ki bo prišel za menoj in ne nadzornega sveta. Ne vidim, zakaj bi bilo neresno, ker je družba oziroma sistem urejen in utečen. Kdorkoli me bo nasledil, se bo vsedel v udoben stol. Menjavanje služb pa je na nek način del mene, običajno sem jih menjaval po dveh do treh letih. Zdi se mi, da je potrebno, ko se motiv izpoje, iti drugam, ne vegetirati na tistem mestu, vleči dosežene »benefite« naprej.«
Program lokalne televizije se širi
Št. tednik: Kaj konkretno prepuščate svojemu nasledniku?
M. Gerl: »V letih 2004 in 2005 smo družbo konsolidirali. Sistem je dobil optične hrbtenice, reorganizirali smo njegovo celotno konfiguracijo, uvedli ponudbo interneta in podobno. Letos smo veliko investirali v stanovanjske bloke, povsod smo prešli na zvezda sistem. Posodabljal se je stari, obstoječi sistem, saj širitive, razen dela Mestnega vrha, ni bilo. Zaradi preveč razpršene poselitve, se širitev sistema finančno ne izplača. Delali smo izračune za Kicar, Grajeno in nekaterea druga območja. Številke so take, da se financiranje ne iz-zide. V omenjenih dveh letih je družba poslovala pozitivno, v prvem letu smo ustvarili velik dobiček. V letošnjem letu je po poslovnem načrtu načrtovana manjša izguba, ki bo pokrita iz dobička prvega leta. Vseh investicij pa bo v letošnjem letu kar za okrog 30 milijonov tolarjev, kar je največ v enem letu odkar obstaja sistem. V tem znesku gre samo za osnovna sredstva, ki so bila vgrajena v sistem, brez dela in drugega. Najbolj boleča točka tega sistema je bilo Orešje. Do konca decembra bo potekalo preklapljanje naročnikov na novo, zemeljsko omrežje tudi na tem območju. Večjih težav sedaj v sistemu ni, razen na območju hriba, t. i. ptujskega dedinja, v MČ Ljudski vrt.«
Št. tednik: Beli lisi ostajata območji PČ Grajena in Rogoznica?
M. Gerl: »Realno ni pričakovati, da bi se kabelsko omrežje na ti območji razširilo z denarjem kabelske. Osebno se mi zdi nemogoče, morda pa bo kdo bolj iznajdljiv in mu bo to uspelo. Brez javnega sofinanciranja to enostavno ni mogoče. V PČ Grajena so se odločili, da, če pridemo s sistemom do tja, ga morajo dobiti vsi. KKS bi lahko pokril strnjeni del naselja, za celotno območje pa denarja ni. Proračun KKS tega ne prenese oziroma bi bilo za ljudi predrago, ker bi morali za priključek plačati 300 tisoč tolarjev.«
Št.tednik: Lokalna televizija PeTV oddaja redno?
M. Gerl: »Poskusno obratovanje PeTVje bilo junija letos končano. Od prvega septembra je oddajanje redno.
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Gerl: »Nasledniku zapuščam urejen sistem, vsedel se bo v udoben stol.«
Program se postopoma širi, oddajam ob torkih in petkih smo dodali oddaje ob sredah.
V	teku je nakup opreme za računalniško predvajanje, ki bo omogočila razširitev programa. Sedaj smo z načinom predvajanja omejeni na uro oziroma uro in pol. Lokalno televizijo predajam v boljšem stanju, kot sem mislil. Predvideval sem, da bo šele v tretjem letu pričela poslovati brez izgube. Letošnji stroški televizijske produkcije znašajo okoli dvanajst milijonov tolarjev, pridobili smo jih deset. Rednih sodelavcev je šest, občasnih pa med štiri in pet.«
Evropski denar je vedno razvojna zgodba
Št. tednik: Kje bo vaše novo delovno mesto od prvega decembra?
M. Gerl: »Zaposlen bom v podjetju Svetra, d. o. o., ki je skupaj z E-zavodom del E-skupine, v kateri je še nekaj drugih podjetij. To skupino smo ustanovili z namenom, da ponudimo celovite razvojne rešitve, od tehničnega načrtovanja, presoje vplivov na okolje, svetovanje pri pridobivanju evropskih sredstev, izdelavo poslovnih načrtov do investicijskih programov.
V	prihodnjem programskem okolju nameravamo sodelovati tako z lokalno skupnostjo kot državo.«
Št. tednik: V finančni perspektivi, ki se izteka, nismo bili najuspešnejši pri črpanju evropskega denarja. Kje so bile pomanjkljivosti, v novi finančni perspektivi 2007-2013 bo na voljo 5,5 milijard evrov? Jih bomo
uspeli počrpati?
M. Gerl: »V dosedanjem sistemu je bila krivda predvsem na strani države, ki je slabo načrtovala. Pri porabi evropskega denarja glavni del odigra dobro programiranje, ki ga je potrebno izvajati v sodelovanju s končnimi upravičenci, ki bodo dejansko prejemniki denarja. Doslej smo imeli bolj ali manj opravka s kabinetnim planiranjem, ki je predvidevalo neke programe, ki so se pokazali kot nezanimivi. Slaba je bila tudi organizacija pri prijavljanju shem državnih pomoči. Teoretično bi lahko za turistične projekte črpali denar do višine 50 odstotkov sofinanciranja. Zaradi nespretnosti države pa se je črpanje ustavilo pri 20 oziroma 30 odstotkih sofinanciranja. Še najboljše je bilo pri črpanju evropskega denarja organizirano ministrstvo za okolje in prostor, ki je imelo operativni program z natačno navedenimi projekti, med katerimi je tudi kohezij-ski projekt zaščite podtalnice Dravskega in Ptujskega polja. Sklad za regionalni razvoj in socialni sklad pa sta bila veliko bolj kampanjsko pripavlje-na. Upamo, da bomo v novi finančni perspektivi uspešnejši, napake so nas izučile. Nihče ne zavezuje države, da razdeljuje evropski denar prek javnih razpisov, kot smo jih mi. Dela moraš oddati prek javnih razpisov, lahko pa že v fazi programiranja predvi-diš natančno, kateri projekti bodo dobili denar. Če bi bila domača naloga narejena že v fazi programiranja, bi razpisi bili izvedeni samo za izvedbo del. Na ta način se bo delalo v novi finančni perspektivi, pa tudi projekti bodo lažje ures-
Slabo je, če te ni v prvi ligi
Št. tednik: Kaj pa pomeni to, da Ptuja ni v resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih? Ali to pomeni tudi kakšno oviro pri črpanju evropskega denarja v novi finančni perspektivi?
M. Gerl: »Brez dvoma je to slabo. Vlada je s tem programskim dokumentom vseeno določila neke svoje prioritete, kam bi želela svoj denar nameniti. Nekaj denarja bo na voljo še zunaj tega, slabo pa je, če te ni v prvi ligi, za katero bo šel nacionalni strateški denar. Ostane ti priložnost, da se prijavljaš na razpise v drugi vrsti. Projekt Oreh, ki zajema celo Po-dravje, razen Ptuja, bi bil brez dvoma zanimiv tudi za Ptuj, ker gre za nek tehnološki, podjetniški razvoj. Ne vem, zakaj Ptuja ni v tem programskem dokumentu, dejstvo pa je, da to ni v redu.«
Št. tednik: Kateri ptujski projekti iz integralnega razvojnega programa MO Ptuj pa bi bo vašem mnenju morali imeti evropsko sofinanciranje?
M. Gerl: »Ptuj ima velike možnosti za pridobivanje evropskega denarja na področju javne turistične infrastrukture. Gre za kolesarske poti, jahalne poti, pešpoti in večnamensko dvorano. V ta paket je mogoče spakirati veliko, vse, kar je vezano na animacijo turistov. Skozi to dviguješ tudi življenjski standard v lastnem okolju. Učinki pri vlaganju v ta segment so veliki, ker imajo vsi turistični ponudniki delo. Drugi sklop so okoljske tehnologije. Ptuj je imel dolgo prednost na tem področju, prvi v Sloveniji je imel idejo, da bi tod imele sedež okoljske študije. Priložnost je tudi v projektih razvoja podeželja, turističnih kmetij in trženja blagovnih znamk. Vse to pa so projekti, ki zahtevajo konkretna in močna povezovanja. Tudi projekt Panorame je zelo zanimiv. Problem ptujskih projektov pa je v tem, da vedno ostanejo na preveč abstraktnem nivoju, da bi lahko bili sofinancirani. Če greš iskat denar, moraš imeti v rokah podobno kot Terme Janežovci, invest program, gradbeno dovoljenje, lokacijsko informacijo, neke okvire, na podlagi katerih se lahko investitor odloči, ali bo šel v projekt ali ne. Zgolj ideje niso dovolj.«
Št. tednik: Kakšno pa je vaše mnenje o Megalaxii, je ta projekt lahko tudi neke vrste injekcija za ptujski turizem?
M. Gerl: »Tudi naše novo podjetje bo sodelovalo na tem projektu, ki je izjemno zanimiv, ker bo na Ptuj vnesla neko čisto novo dimenzijo, nek nov tip obiskovalca in način obiskovanja Ptuja. Organizirala se bo vrsta malih podjetniških iniciativ, ki bo poskušala to priložnost izkoristiti. Nikoli pa si nisem mislim, da se bo ptujski turizem na koncu izvlekel z neke vrste luna parkom.«
Majda Goznik
Brigita Kostanjevec, vršilka dolžnosti direktorja
V petek, 24. novembra, je NS KKS, d. d., Ptuj, ki ga vodi Robet Čeh, imenoval Brigito Kostanjevec, dosedanjo računovodkinjo družbe, za vršilko dolžnosti direktorice za dobo največ enega leta. Ob tej priložnosti so tudi oblikovali izhodišča za načrtovanje investicij v letu 2007. Po zaključenem postopku vpisa povečanja osnovnega kapitala delniške družbe KKS Ptuj v sodni register, bodo sledile aktivnosti za razdelitev sistema med male delničarje, zato do izvolitve organov v novi lastniški sestavi investicij v sistem ne bodo izvajali.
Lenart • Osrednja državna proslava ob dnevu generala Maistra
Proslava v zgodovinskem kontekstu
V petek zvečer je v lenarški večnamenski športni dvorani potekala osrednja državna proslava ob dnevu Rudolfa Maistra. Med udeleženci osrednje državne proslave so bili nekdanji predsednik republike Milan Kučan, nekateri ministri in poslanci v državnem zboru, vrsta uglednih osebnosti javnega in družbenega življenja, vključno s predsednikom vlade Janezom Janšo.
v kulturnem programu so nastopili Završki fantje, folklorna skupina Jurovčan, igralci Ivo Ban, Vlado Novak, Lara P. Jankovič, Dunja Zupa-nec in domačinka iz Zavrha Katarina Lešnik, ki se še Maistra spominja in ji je poklonil tudi pesem ter harmonikar Dejan Vidovič.
Proslava je bila zasnovana v zgodovinskem kontekstu, v katerem so se prepletali igrani in prebrani teksti tistega časa, razlog za takšno odločitev pa je pojasnil predsednik organizacijskega odbora za državne proslave Aleksander Zorn: »Lik generala Maistra je premalo znan, vsaj slovenskim šolarjem, a tudi Slovencem nasploh. Zato še vedno uvajamo na Maistrovi proslavi nekatere vsebinske poudarke. Čez nekaj let, ko bo to splošno znano, pa bo proslava povsem drugačna.«
Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik DZ RS France Cukljati, ki je dejal, da je general Maister heroj, vreden spomina, ki ga ne odlikujejo le pogum, drznost in sposobnost tveganja, ampak tudi človečnost in ljubezen do domovine. Po Cukjatijevih besedah so heroji, kot je bil general Maister, sreča za do-
Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Državnega zbora RS France Cukljati, med udeleženci osrednje državne proslave pa so bili tudi nekdanji predsednik republike Milan Kučan, nekateri ministri in poslanci v državnem zboru, vrsta uglednih osebnosti javnega in družbenega življenja vključno s predsednikom vlade Janezom Janšo.
movino; heroji, ki so morda prav tako odločni, iznajdljivi in pogumni, a jih pri tem vodi sla po osebni oblasti in svojo surovo moč izvajajo brez kakršnihkoli moralnih zavor, pa so nesreča za narod. »Če smo v preteklosti nekatere povzdigovali na raven heroja, česar si morda niso zaslužili, pa so nekateri heroji naše osamosvojitvene vojne pred 15 leti
še vedno deležni ponižujočega odnosa.« Kot je še dejal Cukjati, je za državo mogoče reči: »Povej mi, kakšne ljudi nagrajuje in jim postavlja spomenike, pa ti povem, kakšen vrednostni sistem skuša uveljaviti.« Po njegovih besedah je prav, da Slovenija izrazi najvišje spoštovanje liku heroja, kot ga je uresničil general Maister. »Ponosni smo, da praznik
generala Maistra ni le praznik ponosnih Štajercev, ampak tudi vseh Slovencev. Naj nam bo spomin na generala Maistra tudi opomin, kakšne ljudi domovina potrebuje, ko se znajde v težavah. Ljudi, ki niso le drzni in iznajdljivi, ampak tudi človeški v najlepšem pomenu te besede,« je govor zaključil France Cukjati.
Zmago Šalamun
Kidričevo • Izkopavanja do pomladi ustavljena
Zaenkrat niso našli nič
Kot smo v Štajerskem tedniku že poročali, so v gozdu, nasproti vhoda v nekdanje medvojno in povojno taborišče, na območju industrijskega naselja v Kidričevem, sredi novembra pričeli s poskusnim sondiranjem terena, da bi ugotovili, ali so na tem območju grobišča domnevnih povojnih izvensodnih pobojev.
Pavel Jamnik, sicer član vladne komisije za raziskavo povojnih grobišč in tudi vodja policijske akcije Sprava, je o poteku del povedal naslednje: "Na ožji lokaciji, ki je prišla v naš izbor, to je v neposredni bližini samega vhoda v nekdanjo taborišče Šterntal, v
sedanjem Kidričevem, smo v sredo, 15. novembra, opravili 7 sondažnih izkopov, a pri tem zaenkrat nismo našli ničesar otipljivega, kar bi kazalo na to, da naj bi bilo tu kakšno grobišče. Z izkopi smo nato prekinili že naslednji dan, ker nas je prepodil dež, ki je po-
Foto: M. Ozmec
Pavel Jamnik, član vladne komisije za raziskavo povojnih grobišč v Sloveniji pravi, da bodo z izkopi nadaljevali spomladi.
tem padal še nekaj dni, zato smo celotno ekipo za izkope prestavili na druge lokacije domnevnih grobišč povojnih pobojev po Sloveniji, ki so jih pričeli odkrivati na zahtevo vladne komisije, in sicer na območje občin Škofja Loka in Radovljica ter na Pohorju, kjer smo že našli ostanke človeških kosti in bi bilo treba z izkopi končati še pred zimo."
Za izkope ob vhodu v nekdanje taborišče so se odločili zaradi preveritve določenih indicev, podanih v raziskavi, je še povedal Jamnik in poudaril:" To, da v prvih sondaž-nih izkopih nismo našli ničesar, pa seveda še ne pomeni, da tam v okolici Šterntala ni grobišč povojnih pobojev. Z delom bomo po vsej verjetnosti nadaljevali v spomladanskih mesecih in prepričan sem, da se bo takrat izkazalo, da so naše domneve upravičene."
Kot je pojasnil vodja Okrož-
nega državnega tožilstva na Ptuju Peter Čibej, so že aprila letos iz Policijske uprave Maribor prejeli ovadbo zoper obtoženega Martina Štorglja, nekdanjega komandanta taborišča v Šterntalu in šefa OZNE na tem območju. Zahtevo za sodno preiskavo, zaradi kaznivega dejanja vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo, ki ga očitajo Štorglju, so že podali 19. septembra, zato pričakujejo, da bo prva obravnava v omenjeni kazenski zadevi razpisana v januarju 2007. Po nekaterih pričevanjih naj bi v taborišču Šterntal takoj po končani drugi svetovni vojni, od maja do septembra leta 1945 brez sodnih procesov "likvidirali" okoli 200 oseb, v glavnem domačih izdajalcev in sodelavcev okupatorja. Domnevno naj bi bila njihova grobišča na več mestih v okolici taborišča, oziroma sredi šterntalskih gozdov.
M. Ozmec
Od tod in tam
Ptuj • Konstitutivna seja sveta PČ Rogoznica
Foto: Črtomir Goznik
24. novembra so se na konstitutivni seji sestali novi člani sveta PČ Rogoznica. Desetčlanski svet so volivci izvolili 22. oktobra letos v sedmih volilnih enotah te ptujske primestne četrti z okrog 3800prebivalcev. Novi svet sestavljajo Drago Zorko, dosedanji predsednik sveta PČ Rogoznica, kije tudi sklical konstitutivno sejo, Franc Duh, Ivan Šenkiš, Marjan Cajnko, Franc Slatič, Danijel Brunčič, Janko Čeh, Mitja Lah, Lucija Lah in Hedvika Breznik. Za novega predsednika sta kandidirala Ivan Šenkiš in Janko Čeh, izvoljen je bil Ivan Šenkiš iz Žabjaka (na fotografiji stoji prvi z leve), podpredsednik pa je postal Danijel Brunčič. Na ustanovni seji so govorili tudi o prireditvah za otroke Veseli december, ki jih bodo že po tradiciji izvedli v sodelovanju z Vrtcem Ptuj, ki vsako leto praznični čas obogatijo z lutkovnimi predstavami, otroke do sedmega leta starosti pa obdarijo spriložnost-nimi darili.
MG
Ptuj • Osem let hipermarketa Spar Ptuj
Na Katarinino, kije eden od treh najstarejših sejemskih dnevov Ptuja, je slavil tudi hipermarket Spar Ptuj. Kupcem so ob tej priložnosti podarili priložnostni kulturni^ program z ansamblom Katrca in mladimi glasbeniki OŠ Mladika Ptuj. Med obiskovalce, ki so jim na praznični dan pripravili pokušino hrane in pijače, seje pomešal tudi priljubljeni zajček Sparky, ki je otrokom podaril balone in
Foto: Črtomir Goznik
sladka darilca. Razrezali so tudi jubilejno torto. Spar Slovenija je ob prazniku hipermarketa podaril donacijo OŠ Mladika, televizor in DVD predvajalnik, cicibanom vrtca Narcisa pa so podarili paket izdelkov in pripomočkov za risanje. Njihove risbice so od sobote že na ogled vsem kupcem hipermarketa Spar v Osojnikovi ulici. Spar Slovenija v letošnjem letu praznuje tudi 15-letnico odprtja prve trgovine v Sloveniji. Do danes jih je odprl že šestdeset, po tržnem deležu pa se uvršča na drugo mesto v trgovinski dejavnosti Slovenije.
MG
Ptuj • Osem let Mercatorjevega hipermarketa na Ormoški
Foto: Črtomir Goznik
Sobotno dogajanje na Ptuju, ki ga je po ulicah in trgih starega Ptuja zapolnjeval Katarinin sejem, je obogatila tudi zabavna prireditev ob 8. rojstnem dnevu Mercatorje-vega hipermarketa na Ormoški cesti 30 na Ptuju. Obiskovalce so zabavali Ptujskih 5 in mičneplesalke. Zveste kupce so nagradili še z nekaterimi nagradnimi igrami, dodatno ugodnost pa je vsem prinesel tudi sobotni nakup. Ob 8. rojstnem dnevu so razrezali tudi praznično torto.
Videm • S prve, konstitutivne seje
„Pro et contra" po politično
V Vidmu zna biti naslednji mandat, vsaj če je soditi po prvi seji, hudo razborit. Kdo bo s kom, še ni čisto jasno; kdo je proti komu, pa je že bolj.
Sicer je (bila) v Vidmu navada, da so se svetniki „preklali" bolj po liniji geografskega porekla; torej, kdo je s katerega konca občine oz. krajevne skupnosti, na tokratni prvi seji pa je bilo jasno čutiti, da so se zbrani grupirali politično. Najprej že pri predlogu za komisijo za potrditev mandatov svetnikom in županu, ki svojo funkcijo opravlja le nekaj minut, potem pa je raz-puščena. Župan Friderik Bra-čič je podal svoj predlog za tričlansko komisijo, Predlog svetnika Franca Stopajnika ni bil upoštevan, svoj predlog pa je dal tudi Andrej Rožman. Svetniki so nato glasovali in z minimalno premočjo enega glasa je bil sprejel Rožmanov predlog. Ob rob glasovanja s sodobnimi elektronskimi napravami, ki jih imajo na razpolago v videmski sejni sobi že dobrega pol leta je treba še dodati, da so imeli kar nekaj dela, preden so si razjasnili, kaj pomeni pritisniti tipko za „prisotnost", potem pa še kdaj in kako stisniti tipko za glasovanje za ali proti. No, ampak zadeve so razčistili, in če zanemarimo čas, ki je potreben, da se izidi glasovanje
V videmski sejni sobi bo naslednja štiri leta (politične) nože in sekire, vmes pa tudi kakšno fračo, brusilo kar 17 lokalnih politikov.
prikažejo na velikem ekranu, je stvar stekla kar gladko. Razen če seveda ni kdo (ne)na-merno naredil kaj po svoje ...
Politično dokazovanje premoči se je izkazalo nato še drugič; pri predlogih za veliko pomembnejšo komisijo; in
sicer za komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, kjer sta ponovno padla dva predloga; prvi, županov, in drugi, Rožmanov, predlog Stopajnika o enakomerni zastopanosti vseh treh volilnih enot v komisiji pa je po po-
jasnilu Stanka Simoniča, da poslovnik kaj takega ne predvideva, spet padel v vodo. In rezultat glasovanja; jasno: 10 proti 7 za Rožmanov predlog, po katerem bodo to komisijo sestavljali: Boris Novak (LDS), Franc Kirbiš ml. (SMS) in kot
predsednik Stanko Simonič (sDS). Županov predlog članstva, ki je „padel", pa je bil: Dušica Avguštin, Bojan Merc in Franc Stopajnik ...
En ali dva podžupana - da bo volk sit in koza cela ...
Morda velja še omeniti, da je vmes med sejo, po potrditvi mandatov, stari in novi župan Bračič svečano zaprisegel z obljubo, da bo delal v skladu z zakoni in v dobro občine, vsem skupaj pa je izrekel čestitke ob izvolitvi in zaželel dobro ter uspešno delo v naslednjih štirih letih.
Jasno pokazana moč svetnikov iz vrst SDS se je izrazila tudi v predlogu Stanka Simo-niča, da naj bi bile seje ob ponedeljkih, saj bi tako lažje prisostvoval tudi vabljeni poslanec Branko Marinič. Za letos so sicer še predvidene ob torkih, če bodo naslednje leto ob ponedeljkih, pa bo potrebno spremeniti še poslovnik občine.
Drugo novost je napovedal kar sam župan: „Veste, da se
je spremenila zakonodaja glede imenovanja podžupana. Po novem zakonu imam možnost sam imenovati enega ali dva, kar nameravam tudi storiti. Seveda pa bom upošteval vaše predloge, ki jih pričakujem do naslednje seje!"
Glede na situacijo bo vsaj eden (ali edini) podžupan skorajda moral priti iz vrst SDS, pa če je to komu prav oz. všeč ali ne. Med ljudmi se govori o Stanku Simoniču, bivšem predsedniku nadzornega odbora, sedaj pa svetniku in vodji svetniške skupine SDS.
Na koncu seje, pred spoznavnim večerom, ki je bil gotovo potreben, saj je v sedaj 17-članskem videmskem občinskem svetu kar 13 novih svetnikov in svetnic, so svoje poglede na bodoče delo predstavili še vodje posameznih svetniških skupin. Česa posebnega ni bilo slišati, razen leporečja, da se vsi nadejajo dobrega dela in napredka občine, malo je „pi-čil" le nekdanji župan, sedaj svetnik Desus-a Franc Kirbiš starejši: „Dajte v odbore in komisije imenovati vse ljudi, ne glejte le na politično pripadnost. Mislim, da bi morali vsi podpirati dobre projekte, ne glede na to, ali je kdo v županski ali kontražupanski koaliciji!"
Politična segregacija v Vidmu? Madonca, to je pa res nekaj novega in vprašanje je, kako dolgo bo zdržala. Ponavadi so se Videmčani veliko bolj udarili v stilu „pro et contra" Haloze ...
SM
Cirkulane • O tem in onem z županom Janezom Jurgecem
„Za vrtec v igri več variant!"
Čeprav je bil izvoljen že 12. novembra, Janez Jurgec (SDS) pravi, da je uradno postal župan šele s potrditvijo mandata, kar se je zgodilo na prvi, konstitutivni seji osem dni kasneje.
„Seveda sem vesel izvolitve, ampak zdaj nas čaka veliko dela, ki se ga pa ne bojim. Z ravanteljico šole, v kateri sem zaposlen, sva se že dogovorila, da mi bodo obveznosti nekoliko zmanjšane in tako se bom lahko maksimalno posvetil delu v občini. Sam imam dovolj energije in menim, da bi moralo iti tako naprej, če pa se bo izkazalo, da ne, potem se bomo skupaj odločali drugače," je najprej povedal Janez Jurgec: Torej, možnost da se županovanja zaradi zahtevnosti dela loti profesionalno, ni izključena; ali bo to potrebno ali ne, pa naj bi bilo po mnenju Jurgeca vidno že prav hitro, takoj po novem letu.
Prva naloga, ki čaka sveže pečenega župana je priprava prvega osnutka proračuna občine Cirkulane. Predlog naj bi bil okvirno podan svetnikom že konec letošnjega leta ali najkasneje v začetku naslednjega: „Ena pomembnejših proračunskih postavk bo gotovo dokončanje vrtca, čeprav ni znano, ali bo to možno naslednje leto ali leta
2008. Sicer pa bomo gotovo morali upoštevati dejstvo, da se bomo naslednje leto prijavili na razpis šolskega ministrstva za sofinanciranje športne dvorane oz. telovadnice k šoli," pravi Jurgec, ki je sicer glede sestave predloga proračuna zaenkrat precej skrivnosten; nekaj - če ne kar precej - naj bi bilo namreč odvisno od sklenjene delitvene bilance z bivšo skupno občino Gorišnica. S precejšnjim optimizmom je možno pričakovati, da bo slednja res končana že v naslednjem letu, vendar je glede tega večji poudarek na optimizmu kot realizmu. Morda pa le ...
Novogradnja vrtca pa je gotovo ena najbolj bolečih točk, ki se je bo moral lotiti župan s svojim svetom vred. Vrteška stavba, projekt je ocenjen na dobrih 250 milijonov tolarjev, se namreč že gradi, zato uradne možnosti za prijavo na razpis za sofinanciranje s strani šolskega ministrstva, pravzaprav ni. Iz skupne gorišniške blagajne bo za vrtec plačano približno 52 milijonov tolarjev, kar bo zadostovalo le za
to, da se zgradba postavi pod streho. Preostalih 200 milijonov po pogodbi bi morala za dokončanje plačati nova občina, kar pa je ogromen zalogaj za novo občino, ki se bo v prvem letu morala spoprijeti z golim proračunom, ki bo komaj kaj višji od ome-
njene cifre. „V zvezi z vrtcem imamo odprtih več variant in, ko bomo z glavnimi akterji dogovorili in razčistili vse, bom lahko povedal kaj več. Menim pa, da bi gorišniški župan Jože Kokot lahko dal veto na takšen sklep svetnikov, saj je zelo dobro vedel, v
Cirkulanski župan Janez Jurgec: „Ena pomembnejših proračunskih postavk bo gotovo dokončanje vrtca, čeprav ni znano, ali bo to možno naslednje leto ali leta 2008. Sicer pa bomo gotovo morali upoštevati dejstvo, da se bomo naslednje leto prijavili na razpis šolskega ministrstva za sofinanciranje športne dvorane oz. telovadnice k šoli."
kaj se spušča oziroma kakšno breme nam s tem nalaga. Njegov odgovor, da če bi ostali v skupni občini, bi bil vrtec zgrajen brez težav, v tem kontekstu dogajanja ni bil ravno „fer". Zavestno nam je namreč pustil 200 milijonov dolga," pravi Janez Jurgec. Sicer pa je slišati, da vrednost projekta ni ravno realna, saj naj bi bila kar močno precenjena in brez dvoma bo prišlo do korekcije tako projekta kot vrednosti, kar bo seveda rezultiralo v novem projektu. Vodstvo občine tudi resno razmišlja, da bo preko poslanca vložilo amandma k zakonu, po katerem bi se lahko kljub vsemu prijavili na razpisa za sofinanciranje. „Gre za to, da smo bili kot občina postavljeni v poseben položaj in nismo imeli vpliva na odločitev, ali naj se začne graditi ali ne. Če bi bilo to v naši moči, bi gradnjo zagotovo preprečili oz. počakali na razpis. Tako pa se je nekaj začelo delati mimo nas in v tem kontekstu bo podan tudi amandma ki bo govoril o specifičnem položaju občine v konkretnem
primeru," pojasnjuje župan Jurgec eno izmed variant, kako priti do dodatnega denarja za izgradnjo. Ali jim bo to uspelo ali ne, je težko napovedati; za vsak slučaj pa ima vodstvo občine „v ognju" še nekaj drugih variant, ki pa jih župan še ni želel razkriti.
Manj težav je, vsaj po občutku, ki je vejal iz odgovora Janeza Jurgeca, pričakovati z morebitno razdružitvijo osnovnošolskega zavoda Cir-kulane-Zavrč, za katerega je že spomladi zaprosila občina Zavrč: ^.Jasno je, da ima vsaka sredina svoje zahteve, vendar naj se vsi ravnajo po zakonu. Kakšen je, vemo vsi. Osebno pa sem mnenja, da lahko tako kot doslej, odlično sodelujemo tudi vnaprej!"
Kako bodo stvari tekle v novi haloški občini, ki se je zarisala v slovenskem zemljevidu, bo pokazal čas. „Upam, da bomo vse težave, ki se bodo gotovo pojavljale, uspeli reševati na podlagi konstruktivnega dogovora," še pravi Janez Jurgec.
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Tretje zasedanje otroškega parlament
Obravnaval devetletko
V sredo, 22. novembra, ob 13. uri je potekalo zasedanje ptujskega otroškega parlamenta. Letos so se ukvarjali s temo Naše mnenje o devetletki. Sodelovalo je 20 predstavnikov z osnovnih šol z območja Mestne občine Ptuj.
Foto: Dženana Bečirovič
Učenci so imeli pol ure časa, da premislijo o slabostih, prednostih, nevarnostih in izboljšavah, ki bi jih bilo treba uvesti v devetletke.
Otroški parlament je akcija Zveze prijateljev mladine in poteka po vsej Sloveniji. Letos so na zasedanju otroškega parlamenta sodelovali: Iris Kališnik, Jasmina Kokol, Oskar Korošec, Aljaž Bezjak, Renato Ken-da, Aleksandra Medved, Marko Roškar, Janja Turk, Matjaž Novak, Klara Bezjak, Romano Pravdič, Ana Dobrajc, Dejan Fajfar, Vesna Žuran, Matej Erjavec, Barbara Kolednik, Anita Krojzl, Tilen Galvajn, Roman Krajnc in Blaž Pon-grac. Srečanja so se udeležili tudi mentorji učencev: Ne-
venka Gerl iz CID-a, Milovan Milovič iz Društva prijateljev mladine, ravnatelji-caOS Mladika Sonja Purgaj, Verica Turk iz LAS-a in Maja Erjavec iz MO Ptuj.
Zasedanje, ki je trajalo skoraj dve uri, se je začelo z igro. Vsi učenci so morali dokončati stavek, ki se je začel s trditvijo Na naši šoli se nikoli ne zgodi ^ Tudi tokrat so dokazali, da njihova domišljija nima meja, saj so lahko uporabljali tako resnične kot neresnične trditve. Sledila je analiza izkušenj, ki so nastale z devetletko. Sodelujoči učenci so se razdelili v
štiri skupine. Prva skupina je morala napisati in predstaviti prednosti, ki jih je prinesla uvedba devetletke, medtem ko je druga skupina izpostavila njene slabosti. Učenci tretje skupine so se ukvarjali s predlogi za izboljšanje, predstavniki četrte pa so morali izpostaviti nevarnosti, ki pretijo devetletki, če se stvari ne izboljšajo. Med prednosti devetletke so učenci uvrstili nivojski pouk, ki se je kasneje z drugačnimi argumenti pojavljal tudi pri slabostih, izbirne predmete, lažje učenje, več dela izven šole, zanimivejše učbenike, vpis v šolo
s šestimi leti in več dela na računalnikih. Med glavne slabosti pa so uvrščali premalo časa za malico, s čimer so se strinjali vsi učenci, napovedano spraševanje, ker naj bi to povzročalo, da se za določen predmet uči samo eden učenec, preveč ur in prenagle spremembe zakonov. Med priložnostmi za izboljšanje so izpostavili več praktičnega pouka, prej bi želeli izvedeti za tretji predmet eksternega preverjanja, več bi si želeli športnih dni, razbremenitev urnika, sproščenost med učitelji in učenci, želijo pa si tudi možnost napovedanega spraševanja pri vseh predmetih. Zadnja skupina, ki se je ukvarjala z nevarnostmi devetletke je poudarjala, da je prehod iz tretjega v četrti razred težek, posledično je zato uspeh slabši. Izpostavili so tudi nenehno spreminjanje kriterijev ter slabši uspeh na eksternem preverjanju, ker prepozno izvedo, kateri bo tretji predmet. Precej trditev se je ponavljalo v različnih skupinah, vsi pa so svoje mnenje podkrepili s tehtnimi argumenti.
Ob koncu zasedanja so mladi politiki izbrali otroško vlado, v kateri je po en predstavnik vsake šole. Po kratkem premisleku so določili šest učencev, ki jih bodo zastopali na lokalni ravni, februarja pa tudi na zasedanju medobčinskega otroškega parlamenta. Novi predstavniki otroške vlade so Iris Kališnik iz OS Breg, Matej Erjavec iz OŠ dr. Ljudevita Pivka. Roman Krajnc bo predstavnik Ljudskega vrta, Klara Bezjak iz podružnice Grajena, Marko Roškar iz OŠ Mladika in Jasmina Kokol iz OŠ Olga Me-glič. Februarja, ko bo v CID-u zasedanje medobčinskega otroškega parlamenta, bodo izmed naštetih učencev izbrali tudi enega predstavnika, ki bo šolarje osnovnih šol MO Ptuj marca zastopal na državnem zasedanju.
Dženana Bećirović
Na knjižni polici
Ptuj • V petek revija pihalnih orkestrov
Pihalci se predstavljajo
Že kar nekaj let velja na ptujskem tradicija, da v ta predpraznični decembrski čas zakorakamo s pihalnimi orkestri, ki imajo dolgoletno tradicijo.
Big band Ptuj je med najmlajšimi godbami na Ptujskem.
Foto: Črtomir Goznik
Vsi vemo, da bivše ptujsko območje zavzema (po novem) kar 16 občin. To območje na področju ljubiteljske kulture pokriva Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ptuj. Veliko območje in lepo število godb - 6.
Pred 10 leti so na tem območju delovali Pihalni orkester Glasbene šole Ptuj in Pihalni orkester Ptuj, Pihalni orkester Talum Kidričevo, Pihalni orkester KD Podlehnik in Pihalni orkester iz Destrnika. Dva od zapisanih ne delujeta več (orkester Glasbene šole in z Destrnika), vendar pa so se preostalim pridružili novi - Godba na pihala Občine Mar-kovci, Pihalna godba Občine Dornava in Big bend Ptuj. In kar je še bolj razveseljiva novica - v vseh zasedbah je veliko mladih, kar zagotavlja še nadaljnje delovanje.
Te zasedbe se vsako leto predstavijo širši publiki ..., vsako leto drugje. Tokrat prihajajo na Ptuj in pridružil se jim bo še Slove-njegoriški pihalni orkester Mol iz Lenarta.
Program, ki so ga prijavili, nam obeta pester večer, zato vas vabimo, da jim prisluhnete v petek, 1. decembra, ob 19. uri na Gimnaziji Ptuj.
Mateja Kuharič
Gabriel Zaid Toliko knjig
Ljubljana. Sodobnost International, 2006
Mehiški pisec Gabriel Zaid nas v Toliko knjig povabi na klepet o knjigah, branju in knjigotr-štvu skozi nek časovni
pregled, ki je zazrt tudi
v prihodnost, in kar v začetku knjige svari, da bo kmalu več piscev knjig kot pa bralcev. Večina avtorjev ne piše za bralce, pač pa za to, da "čimbolj na debelo tapecirajo svoje bibliografije". Pri branju nas zasvojita svoboda in sreča in odveč so bojazni, da bodo knjige izginile ob pojavu elektronskih novosti, kot niso izginile ob pojavu televizije ali že v starogrškem svetu, ko je Sokrat oznanil, da so manj vredne od pogovora. Bralce spravljajo v zadrego knjige, ki so jih naročili, a ne prebrali, manj pa tiste drage, ki jih lahko razkazujejo na policah. Skoraj vse knjige so zastarele že v trenutku, ko so napisane. Knjižnica je v bistvu soba za trofeje. Danes se zastavlja vprašanje, ali je knjiga kot tržni izdelek izrinila knjigo kot predmet čaščenja. Leta 1450je izšlo 100 knjig, leta 1550petsto, leta 2000že 52 milijonov. Vsakih trideset sekund ugleda luč sveta nova knjiga.
Vendar se lahko tudi vprašamo, zakaj bi brali, če ne moremo niti odstotno prebrati te velikanske množice knjig. Merilo bi moralo biti ne število prebranih knjig, pačpa občutje, ki so jih v nas pustile. Vedno trdim, da je vsebina pomembnejša od oblike. Nek film si mora ogledati nekaj sto tisoč ljudi, da se povrnejo stroški. Knjige so v tem smislu torej prepoceni. Založniki in knjigarnarji tožijo tudi takrat, ko jim gre dobro. Bogatejša je država, manjše so naklade knjig. Knjige lahko izhajajo po meri posameznega naročnika. Založnikom in knjigarnarjem gre le za denar. Če bi se lahko povsem posvetili branju in prebrali vsaj štiri knjige na dan, bi vseeno potrebovali 250.000 let, da bi prebrali vse, ki so izšle. Obstajaprepričanje, da bi morali vsi prebrati vsaj nekaj določenih knjig. Univerzalnost, ki nam je dostopna, je končna. Knjige so žetev, ne ustvarjalni proces. Danes je razkošje brati, ne zato, ker so knjige drage, ampak ker imamo premalo časa.
Misli, ideje in znanje leta 1850 niso veljali za proizvode. Znanje je tisočletja veljalo za nekaj, kar prihaja z neba. Sodobna kultura se je rodila z revolucijo tiska! Knjiga je bila ena prvih rokodelskih izdelkov, ki so se z normiranjem pocenili. Protestantizem je iz Svetega pisma napravil uspešnico. Svobodni poklici in tiskane knjige so se pojavili istočasno. Nekatere slabe knjige dosežejo velikansko množico bralcev. Slava avtorjev in posameznih knjig je eno, število prodanih izvodov nekaj drugega, branje teh knjig pa prav tako. Imamo celo vrsto dobronamernih teorij: nobena knjiga ni tako zanič, da ne bi imela tudi kake dobre lastnosti; vsaka knjiga je boljša kot televizijske oddaje; nič ni žlahtnej-šega od tega, da vzgojimo otroka, zasadimo drevo in napišemo knjigo.
Glavna ovira za kroženje knjig ni cena, temveč različno zanimanje avtorja in bralca, lastnosti besedila in težave pri branju in pisanju. Na milijone je takih, ki niso spoznali, kaj pomeni, da rad bereš. Univerzitetni diplomanti knjige raje objavljajo kot berejo, kajti branje je težko, z njim zapravljaš čas, namesto da bi delal kariero.
Poznamo preroke, ki napovedujejo smrt knjige. Vendar je knjiga dostopna vedno in povsod, kjer si želimo. Branje je razkošje za revne, bolne, za jetnike, upokojence in študente. Ko pa študentje postanejo mladi poslovneži s prenatrpanimi urniki in se njihove plače povečajo, postane branje tudi za njih razkošje. Od časa do časa postane uspešnica tudi kakšna zbirka pesmi, primer je Beowulf (2000), ki je izšla v več sto tisoč izvodih v Angliji in ZDA. Na Japonskem je učitelj in prevajalec klasične poezije Machi Tawara prodal zbirko z naslovom Solatna obletnica v več kot treh milijonih izvodov. Večine knjig nikoli ne ocenijo, prevedejo ali ponatisnejo. In vendar jih še kar pišejo. Knjig je na voljo več kot zvezd na nočnem nebu.
Tako kot plastika in aluminij nista izrinila uporabe bakra in železa, se bo tudi pisanje na papir in tiskanje knjig morda še zelo dolgo ohranilo. Digitalna besedila izpred nekaj let bo težje ohraniti kot knjige, natisnjene pred stoletji, ali tisočletje stare rokopise. Na spletnem naslovu Amazon je največji bum povzročila prodaja rabljenih knjig! Za razvoj zdravila je potrebnih več let in stotine milijonov dolarjev, za Harryja Potterjapa osebna nadarjenost nezaposlene osebe, ki je delala doma. Enainosemdeset odstotkov Američanov si želi napisati knjigo, šest milijonov jih ima knjige že v rokopisu. Branje pa je grda razvada in čisti užitek.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Zamujena priložnost Velike Nedelje
Stran 8
Namizni tenis
V Velenju razpoložen samo Piljak
Stran 8
Rokomet
Naša dekleta si na EP želijo preboj v drugi krog Stran 9
Odbojka
Danilo Maučnik startal z minimalno zmago
Stran 9
Mali nogomet
Poetovio brani naslov prvakov lige MNZ Ptuj
Stran 10 Mali nogomet Tomaž preobrnil rezultat od 0:4 do 4:4 Stran 10
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
Piše: Jože Mohorič
14 točk prednosti Domžalčanov
V nedeljo je po tekmi Bela krajina - Maribor padel zastor za jesenskim delom slovenskega prvoligaškega nogometnega prvenstva. Mariborčani so pred zadnjimi štirimi krogi napovedovali vsaj 10 točk, na koncu pa so jih zbrali šest. Sicer so vijoličasti neporaženi že 12 krogov, na drugi strani pa igralci Bele krajine ravno toliko časa niso zmagali.
To sta sicer zavidljivi seriji (ena pozitivna, druga negativna), a sta v primerjavi s serijo Domžal precej skromni. To moštvo je namreč neporaženo že kar 25 krogov, kar je nov absolutni rekord za moštva 1. lige. Temu primerna je tudi njihova prednost po jesenskem delu prvenstva - 14 točk. Čeprav so že kazali prve znake utrujenosti, pa so v zadnjem krogu v Celju z odlično igro v drugem polčasu visoko premagali Publikum. Začetek konca domačinov je bila strogo dosojena enajstmetrovka za Domžale in obenem izključitev vratarja Mujčinoviča (sodnik Drago Kos seje s to tekmo poslovil od aktivnega sojenja). Jani Žilnik se po tej tekmi po vsej verjetnosti poslavlja od mesta trenerja, saj so Celjani ob Koprčanih največje razočaranje letošnjega prvenstva (tega ne more odtehtati niti uvrstitev v polfinale pokala).
Moštvo Primorja je pod taktirko Bojana Prašnikarja odlično startalo, v zaključku pa jim je »zmanjkalo zraka«, zato samo remi v Ljubljani. Nasprotno smer so ubrali Ježičani, ki so v zadnjih osmih krogih izgubili le enkrat (v Mariboru), ter se z obilno pomočjo naveze Simeunovič (Marko in Vojislav) priključili moštvom pred njimi. Za pomladanski del načrtujejo nekaj odmevnih okrepitev (Galič, Karič, Nikezič...), tako, da bo za njihove konkurente še težje.
Popolna prenova se (spet) napoveduje tudi Kopru, kjer nikakor ne morejo sestaviti posameznih kosov v urejeno celoto - 13 remijev pač ne more zadovoljiti bogatega Milana Mandariča, ki nad Koprom že počasi obupuje. Tudi moštvo Nafte je že komaj čakalo premor, saj so jih poškodbe in kartoni tako zdesetkali, da je na zadnji tekmi zaigral tudi 16-letni Vedran Vinko (dosegel je zadetek iz 11-metrovke).
Pa Drava? Po porazu v 14. krogu s Factorjem, doma, so strnili vrste in v zadnjih šestih krogih po trikrat zmagali in remizirali. Čeprav igra še ni bila na željenem nivoju, pa je to odlična osnova za spomladanski del. Štiri točke zaostanka za drugouvrščenim Mariborom je idealno izhodišče, za kaj večpa bo potrebno trdo delati v pripravah. Pred tem pa bomo z zanimanjem spremljali dogajanja v prestopnem roku, ki tudi letos ne bo minil brez manjših ali večjih »bombic«.
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
1. DOMŽALE	20	13	7	0	38:16	46
2. MARIBOR	20	8	8	4	34:24	32
3. PRIMORJE	20	9	5	6	28:22	32
4. HIT GORICA	20	8	7	5	31:26	31
5. DRAVA	20	7	7	6	31:27	28
6. NAFTA	20	7	6	7	27:30	27
7. KOPER	20	2	13	5	24:27	19
8. CMC PUBLIKUM	20	4	7	9	27:33	19
9. BELA KRAJINA	20	2	8	10	21:36	14
10. FACTOR	20	2	8	10	20:40	14
Nogomet • PrvaLiga Telekom Slovenije, 20. krog
Drava na odmor z zmago
Drava - Koper 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Zilič (38.), 1:1 Šečič (57.), 2:1 Kronaveter (59.).
DRAVA: Dabanovič, Emer-šič, Toplak, Tisnikar (od 61. Kelenc), Zajc, Trenevski (od 50. Bošnjak), Kronaveter, Go-rinšek (od 50. Tiganj), Berko, Horvat, Zilič. Trener: Dražen Besek.
Nogometaši Drave so pred kakšnimi tisoč gledalci zaključili jesenski del prvenstva s težko priigrano zmago proti Kopru. V dinamični igri sta si obe ekipi pripravili lepo število dobrih priložnosti, a sta bila oba vratarja zelo razpoložena.
Ptujčani so bili ves čas tekme aktivnejši nasprotnik v polju, medtem ko so Koprčani taktično čakali na svoje priložnosti, hkrati pa so dobro delovali tudi v defenzivi. Še v času tipanj a nasprotnika se je po dolgi podaji Zilič znašel sam pred Handano-vičem, a je žogo bolj podal kot streljal v naročje gostujočemu vratarju. Koprčani so v 6. minuti izvedli hitro in natančno akcijo, ki jo je s strelom iz 25-ih metrov zaključil Mejač, vendar se je izkazal z obrambo Daba-novič. Vezni liniji obeh ekip sta težko organizirali igro, ki je šla pri Ptujčanih kar skozi sredino, večinoma do Ziliča, nad katerim so Koprčani storili tudi nekaj prekrškov v primerni razdalji za strel. Trenevski je tako kar dvakrat zelo dobro poizkusil že v uvodu tekme, a je prvič odlič-
Foto: Črtomir Goznik
Sašo Jakomin (Koper, rumeni dres) in Borut Tisnikar (Drava, modri dres) sta se takole zagrizeno borila za žogo; na koncu je lahko bil bolj zadovoljen igralec Drave.
no posredoval gostujoči vratar, medtem ko je drugič streljala čez vrata. Igra Drave se je nato bolj usmerila na desno stran, kjer je dobro deloval Gorinšek. V 38. minuti je Drava povedla, potem ko je Kronaveter z dolgo podajo našel Ziliča, slednji pa je žogo poslal preko Handa-noviča v gol. Ob koncu polčasa se je prebudil tudi Tisnikar na levi strani, ki je pripravil lepo pozicijo za strel Trenevskemu, a je ta za malenkost streljal čez vrata.
Primorci so po odmoru nakazali, da si želijo izenačenja,
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 20. KROGA: Drava - Koper 2:1 (1:0), Factor - Primorje 0:0, CMC Publikum - Domžale 1:4 (1:0), HIT Gorica - Nafta 2:1 (0:0), Bela krajina - Maribor 1:1 (1:0)
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 1. SLOVENSKI NOGOMETNI LIGI:
11 zadetkov: Nikola Nikezič (HIT Gorica); 10 zadetkov: Sead Zilič (Drava), Ermin Rakovič (Domžale), Goran Arnaut (Primorje); 9 zadetkov: Sebastjan Ci-merotič (Domžale), Dario Zahora (Koper); 7 zadetkov: Mitja Brulc (Publikum); 6 zadetkov: Mate Eterovič (Nafta), Saša Ranič (HIT Gorica), Zoran Pavlovič (Nafta), Zajko Zeba, Damir Pekič (oba Maribor); 5 zadetkov: Senad Tiganj (Drava), Andraž Kirm (Domžale), Amir Agič (Bela krajina), Oskar Drobne, Sašo Jakomin (oba Koper), Dimitar Ivanov Makriev (Maribor), Jože Benko (Nafta), Mladen Kovačević (HIT Gorica).
saj so nujno potrebovali točke. Pravi sprint je takoj na začetku drugega dela uprizoril Šečič na levi strani, ko je preigral vso domačo obrambo, vendar je njegov natančen predložek v sredini zamudil Jakomin. Domačini so preveč zapletali s kratkimi podajami, tako da so gostje počasi prevzemali pobudo ter kmalu izenačili. V 57. minuti je po levi strani spet pobegnil Šečič in iz desetih metrov premagal nemočnega Dabanoviča s strelom v bližnji kot. Še preden so se Koprčani prav zavedli, pa je Drava že dosegla drugi zadetek. Obrestovala se je požrtvovalnost Tignja in Ziliča, ki sta odvzela žogo Božičiču, Zilič jo je s peto podaljšal do dobro postavljenega Kronavetra, ki je zadel gol z natančnim strelom po tleh. Pritisk Koprčanov se je po zadetku razumljivo stopnjeval, njihov glavni akter je bil Volaš, ki je najprej v 70. minuti iz desetih metrov streljal čez vrata, nato pa je minuto kasneje še iz ugodnejšega položaja njegov strel obranil razpoloženi
Dabanovič. Do konca tekme se je pri Dravi s silovitim strelom od daleč ponovno izkazal Berko, medtem ko so Ptujčani s skupnimi močmi zaprli poti do domačih vrat in osvojili pomembne tri točke.
Na sobotni tekmi je bil pomemben faktor tudi veter, ki je oteževal igro obeh ekip, ki sta se vseh devetdeset minut borili in pokazali veliko željo po zmagi. Nogometaši Drave so tako po dvajsetih odigranih krogih na sredini prvenstvene lestvice z 28 osvojenimi točkami. Sledile bodo še analize iger v jesenskem delu, a bistven je podatek, da ptujski modri do drugega in tretjega mesta v prvenstvu ne zaostajajo preveč - samo štiri točke. Z dobrimi pripravami na drugi del prvenstva pod vodstvom Dražena Beska, ki je s svojo umirjenostjo in strokovnostjo prinesel red v domače vrste, so realne možnosti po izboljšanju pozicije na prvenstveni razpredelnici in mogoče tudi po nastopu v Evropi.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Sead Zilič (Drava, modri dres) je v letošnji sezoni dosegel 10 zadetkov, tudi Marko Božič ga ni uspel ustaviti.
Izjavi po tekmi Drava - Koper:
Borut Jarc, trener Kopra: »Žal mi je za izgubljenimi točkami, saj smo bili boljši tekmec, imeli smo več priložnosti, a žal smo zadeli samo enkrat. Hvala bogu, da je konec jesenskega dela prvenstva! Kaj se bo v našem klubu zgodilo v naslednjih mesecih, v tem trenutku ne ve nihče v Kopru.«
Dražen Besek, trener Drave: »V tej tekmi smo bili favorit, to pa smo morali potrditi na igrišču. Vedeli smo, da je Koper oslabljen, zato so nekateri mislili da bomo lahko zmagali. Na tekmi se je potrdilo, da ni bilo tako, na srečo pa smo dvakrat zadeli v pravem trenutku. Igra ni bila na visoki ravni, to pa bomo vsekakor poskušali popraviti do spomladanskega dela prvenstva. Glede na vse, kar se nam je v tem prvenstvu dogajalo, je to dobra bera točk.«
Rokomet • 1. MIK SRL (m), 9. krog
Zamujena priložnost Velike Nedelje, novo razočaranje Ormožanov
Velika Nedelja -Prevent 33:33 (17:14)
V. NEDELJA: Kovačec (11 obramb), A. Čudič (3 obrambe); Kukec 8(1), Korpar, Ri-stić, Hanželič, Bračič, Špindler, Mikanovič 7, Ivančič 6, Poje 4, Kumer, Venta 2, Pisar 6. Trener: Ivan Hrupič.
PREVENT: Jelen (10 obramb - 2 x 7 m), Lainšček (5 obramb); Plešej, Dujmovič 4, Vidic 5, Hartman 3, Dumančič 1, Nikolič 4, Štusaj 1, Korošec, Gams 11(5), Kleč 1, Peterlin, Šimič 3. Trener: Ivan Vajdl.
SEDEMMETROVKE: V. Nedelja 4/1; Prevent 5/5.
IZKLJUČITVE: V. Nedelja 16; Prevent 10 minut.
RDEČI KARTONI: Poje (48 - 3 x 2), Pisar (60), Kleč (60).
IGRALEC TEKME: Dejan Kukec (Velika Nedelja)
Rokometaši Velike Nedelje so v tekmi s številnimi napakami zamudili priložnost za zmago proti tokrat slabemu Preventu. Gostitelji so tekmo dobro pričeli in v 20. minuti se je razlika v prid Nedeljanov prvič povzpela na +3, 11:8. Pri domačih je bil v golu razpoložen Kovačec, z meti iz razdalje je mrežo Jelena (od 13. minute dalje Lainščka) rešetal Kukec, odlično pa sta v napadu sodelovala Mikanovič in Pisar. Sle-
dile so tri črne minute Velike Nedelje, ko so si v roku minute in pol izključitve prislužili Kor-par, trener Hrupič in Poje. To so spretno izkoristili Korošci, ki so naredili serijo 5:0 ter tako povedli s 13:11. Zaključek 1. polčasa je bil spet v znamenju Velike Nedelje, ki je na odmor odšla z lepo prednostjo treh golov, 17:14.
V 2. polčasu sta ekipi precej grešili. Gostitelji so zapravili kar tri sedemmetrovke (Poje, Ivančič, Mikanovič) in petkrat zadeli okvir vrat, gosti pa so kot po tekočem traku delali tehnične napake. Slab je bil novopečeni reprezentant Du-mančič, ki je bil poleg krožnega napadalca Kleča (met 1/6) najšibkejši člen ježkov. Vseeno po obrambah Jelena (9 obramb v 2. polčasu) in hitrih protinapadih, kjer sta zadevala Gams in Vidic, Preventu uspe povesti
Davorin Kovačec (Velika Nedelja): »Za nas je vsaka točka uspeh in zato smo zadovoljni. Manjka nam še kakšen izkušeni rokometaš, ki bi v odločilnih trenutkih znal potegniti ekipo ter pravo potezo.«
Janez Gams (Prevent): »Odigrali smo najslabšo tekmo v tej sezoni in na koncu moramo biti zadovoljni s točko. Pričakovali smo sicer zmago, a se enostavno moramo sprijazniti z delitvijo točk.«
s +2, 28:26. V zaključku so se kljub rdečemu kartonu Pojeta (tretja izključitev) med žive spet vrnili rokometaši Velike Nedelje. Za 33:32 je zadel Pisar, 35 sekund pred koncem pa je s silovitim metom izenačil Niko-lič. Šest sekund pred koncem si igralci na obeh klopeh skočijo v lase, z rdečima kartonoma pa sta jo odnesla Pisar ter Kleč. Gostitelji so startali z izvajanjem napada, vendar je Ivančič zaključi akcijo z metom preko gola, čeprav je imel na razpolago še dovolj časa, predvsem pa boljše rešitve.
Sviš - Jeruzalem Ormož 33:27 (17:14)
SVIŠ: Jeraj (17 obramb - 1 x 7m), Polak 1, Zidar, Ceglar 4, Strnad, Plazar 3, Pavlič, Ko-gelnik 7(4), Šiklić 6, Muhovec 4, Bajram 1, Begovič 4, Tadina, Kukavica 3. Trener: Roman Za-rabec.
ORMOŽ: G. Čudič (4 obrambe), Radujković 3, Halilovič 1, Bezjak 6, Bogadi 1, Ivanuša, B. Čudič 4(2), Turković 4, Cvetko, Sok, Blažević 6(2), Klemenčič, Golčar 4, Dogša (6 obramb). Trener: Saša Prapotnik.
IZKLJUČITVE: Sviš 12, Ormož 6 minut
SEDEMMETROVKE: Sviš 4 (4), Ormož 5 (4)
Gostovanje Ormožanov v Ivančni Gorici se je končalo z
Rajko Begovič, igralec Svi-
ša: »Danes je zmagala ekipa. Imeli smo večjo željo po zmagi. Tekmo je odločila naša dobra obramba, s pomočjo katere je stekel tudi napad. Čestitam gostom za borbeno igro.«
Saša Praprotnik, trener Jeruzalema: »Domačini so zasluženo zmagali. Menim, da smo mi odigrali najslabšo tekmo letos. Srečanje je odločil domači vratar, ki nas je uničil.«
1. A SRL MOŠKI					
REZULTATI 10. KROGA: Trimo Trebnje -			■ Slovan 32:27 (15:15), Celje		
Pivovarna Laško - Gorenje 31:33 (14:19), Velika Nedelja				- Prevent 33:33	
(17:14), Ribnica Riko hiše -	Gold Club 25:30 (11:15), SVIŠ - Jeruzalem				
Ormož 33:27 (17:14), Cimos Koper -		■ Rudar Trbovlje 38:35 (22:15).			
1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO	10	9	0	1	18
2. CIMOS KOPER	10	8	1	1	17
3. GOLD CLUB	9	8	0	1	16
4. GORENJE	9	7	1	1	15
5. PREVENT	10	4	1	5	9
6. JERUZALEM ORMOŽ	10	3	3	4	9
7. TRIMO TREBNJE	10	4	0	6	8
8. SVIŠ	10	3	0	7	6
9. RUDAR EVJ TRBOVLJE	10	3	0	7	6
10. SLOVAN	10	2	1	7	5
11. RIBNICA RIKO HIŠE	10	2	1	7	5
12. VELIKA NEDELJA	10	1	2	7	4
novim razočaranjem in zasluženim porazom. »Jeruzalem-čki« so vodili le enkrat in sicer v 16. minuti z 10:9. Preostali del tekme so imeli prednost borbeni Sviškoti. V 53. minuti
je prednost gostiteljev znašala kar devet golov. Spet je v go-steh razočaral vratar Gregor Čudič in tako je tokrat nekaj več priložnosti dobil Dogša, ki je zbral 6 obramb. Na strani Svi-ša pa je v vratih blestel Jeraj, ki je zbral 17 obramb in še enkrat več potrdil odlično formo v tej sezoni. S slabimi igrami nadaljuje tudi Halilovič in trener Saša Prapotnik je na levo krilo poslal tudi Bojana Čudiča ter
mladega Bogadija, ki je tokrat ponujeno minutažo izkoristil z enim doseženim zadetkom. S čvrsto in gibljivo obrambo 5-1 je novincu v ligi uspelo omejiti učinek prvega strelca 1. A MIK lige Blaževića in pot k pomembni zmagi Sviša je bila odprta. Že v sredo Ormožane čaka nova tekma. Na Hardeku ob 19. uri gostujejo državni prvaki - Celjani.
Uroš Krstič
Foto: Črtomir Goznik
Sašo Mikanovič (Velika Nedelja, zeleni dres) je bil na tekmi s Preventom poleg Dejana Kukca najučinkovitejši igralec svoje ekipe; oba sta iz igre dosegla 7 zadetkov.
Rokomet • 1. B SRL (m), 2. SRL - vzhod (m)
Ptujčani stežka do novih točk
1. B SRL
REZULTATI 8. KROGA: MIP Gorica Leasing - Gorišnica 32:23, Krka
-	Dobova 32:26. Dol TKI Hrastnik
-	Klima Petek Maribor 33:31, Radeče MIK Celje - Atom Krško 23:30, Termo
-	Sevnica 35:25, Pekarna Grosuplje
-	Istrabenz plini Izola 39:31.
1.	TERMO	8	7	0 1	14
2.	ATOM KRŠKO	8	7	0 1	14
3.	GORICA LEASING	8	6	0 2	12
4.	KRKA	8	5	1 2	11
5.	K. PETEK MARIBOR	8	4	0 4	8
6.	PEKAR. GROSUPLJE	8	4	0 4	8
7.	ISTRABENZ P. IZOLA	8	3	0 5	6
8.	SEVNICA	8	2	15	5
9.	DOL TKI HRASTNIK	8	2	15	5
10.	RADEČE MIK CELJE 8 2 15 5
11.	DOBOVA	8 2 1 5 5
12.	GORIŠNICA 8 116 3
MIP Gorica Leasing
-	Gorišnica 32:23 (17:12)
GORIŠNICA: Mar, Bratuša, S. Žuran, Valenko, M. Šoštarič 1, Firbas 6, Vincek 3, Petek 2, R. Žuran 1, Golob, Fistravec, Zorli 3, B. Šoštarič 3, Sok 4. Trener: Stanko Bezjak.
Tudi po gostovanju v Novi Gorici rokometaši Gorišnice ostajajo pri samo treh osvojenih točkah. Do dvajsete minute je bil rezultat še izenačen, nato pa so Goričani zaigrali trdo v obrambi, kar je predstavljal velik problem gostov pri strelih na vrata domačih. To so Pri-
morci seveda znali izkoristiti in so iz hitrih nasprotnih napadih z lahkoto dosegali zadetke. Prednost do odhoda na odmor je v njihovo korist narasla na plus pet.
Tudi v drugem polčasu ni bilo nič bolje. Rokometaši Gorice Leasinga so v zadnjih minutah svojo prednost petih zadetkov na hitro povišali na plus devet in zasluženo osvojili pomembni dve točki v borbi za vrh prvenstvene razpredelnice. Rokometaši Gorišnice pa bodo morali pričeti zmagovati in zbirati točke, da ne bi preveč zaostali za ekipami izpred njih. Namreč, njihovi konkurenti počasi, vendar vztrajno nabirajo točke.
Danilo Klajnšek
2. SRL - VZHOD
REZULTATI 9. KROGA: Drava Ptuj
-	Črnomelj 28:27, Pomurje - Ar-cont Radgona 30:28, Grča Kočevje
-	Šmartno 99 33:32.
1. POMURJE	8	6	0	2	12
2. GRČA KOČEVJE	8	5	0	3	10
3. ALEŠ PRAZNIK	7	4	1	2	9
4. ŠMARTNO 99	8	4	0	4	8
5. DRAVA PTUJ	8	4	0	4	8
6. ČRNOMELJ	7	3	0	4	6
7. ARCONT RADGONA	8	0	1	7	1
Drava - Črnomelj 28:27 (14:13)
DRAVA: Bezjak, Kelenc 7, Ferk, Štager 3, Longhino, Pre-
Namizni tenis • 1. SNTL
Razpoložen samo Piljak
REZULTATI 6. KROGA: Tempo Velenje - Ptuj 6:2, Maribor Finea - Edigs Mengeš 6:0, Krka - Kema Puconci 3:6, Melamin - Ilirija 6:1, Sobota - LM KO Lendava 6:2.
1.	MARIBOR FINEA	6	6 0	0	12
2.	KEMA PUCONCI	6	6 0	0	12
3.	KRKA	6	5 0	1	10
4.	SOBOTA	6	4 0	2	8
5.	TEMPO VELENJE	6	3 0	3	6
6.	MELAMIN	6	2 0	4	4
7.	PTUJ	6	2 0	4	4
8.	EDIGS MENGEŠ	6	10	5	2
9.	ILIRIJA	6	10	5	2
10.	LM-KO LENDAVA 6 0 0 6 0 Gostovanje namiznoteniških
igralcev Ptuja v Velenju ni bilo uspešno. Pri obeh zmagah Ptujčanov je sodeloval Danilo Piljak, enkrat posamezno, drugič pa v igri dvojic skupaj s Pavičem. Blizu zmage je bil Piljak tudi v zadnjem dvoboju, ko je moral v petem nizu priznati premoč domačega Slatinška. »To je bil čuden in predvsem dolgi dvoboj, saj je trajal več kot tri ure. Vse skupaj na koncu pokaže na visoki poraz, vendar proti Velenjčanom tokrat nismo imeli sreče, saj so domačini praviloma dobivali nize, ki so
dikaka 2, Kotar 4, Kvar 9 (3), Bedrač, Vajda 2, Pislak, Velič-kovič, Kokol 1, Štumberger. Trener: M. Valenko.
RDEČI KARTON: Štager, Malerič, Hanzelj in Stariha.
Po izenačeni igri v prvih minutah so domačini v 13. minuti prišli v vodstvo. V tem delu so si z odlično igro v obrambi priigrali prednost treh zadetkov. Gostje niso popustili, s strpno igro jim je uspelo izenačiti. Ke-lenc je v zadnjih sekundah prvega dela z zadetkom dosegel vodstvo.
V nadaljevanju se je ponovila enakovredna igra, saj je bil rezultat 6 krat izenačen. Sodnika, ki sta vse do 41 minute sodila brez napak, sta zaradi grobega posredovanja izključila Stariha. Igralci obeh moštev so nadaljevali precej nervozno, sodnika sta kmalu izključila še Maleriča, nato pa zaradi medsebojnega obračunavanja še Štagerja in Hanzelja. Ob tem so gostje protestno zapustili igrišče, odšli v garderobo, toda po premisleku so se ponovno vrnili na igrišče. V nadaljevanju zdesetkani gostje v obrambi niso mogli zaustaviti naletov domačinov, ki so v 47. minuti vodili s 24:17. Do konca tekme je gostom uspelo poraz zelo omiliti, za izenačenje pa jim je zmanjkalo časa. Zmaga domačinov je zaslužena, saj so tokrat zaigrali precej bolje.
Milan Zupanc
se igrali na razliko,« je po dvoboju izjavil Danilo Piljak.
Sicer pa je 6. krog prinesel tudi derbi v borbi za vrh in sicer v Novem mestu, kjer sta merila moči Krka in Kema Pu-conci. Gostje so bili presenetljivo boljši in dobili pomembni dvoboj, tako da ostajajo poleg ekipe iz Maribora še edini neporaženi.
Tempo Velenje -Ptuj 6:2
Bojanič - Pavič 3:0, Slatinšek - Ovčar 3:0, Nišavič - Piljak 3:1, Slatinšek - Pavič 3:1, Bojanič - Piljak 1:3, Nišavič - Ovčar 3:1, Slatinšek-Nišavič - Pi-ljak-Pavič 1:3, Slatinšek - Piljak 3:2.
Danilo Klajnšek
Rokomet • Ana Mihaela Clora - ŽRT MT Ptuj
Preboj iz težke skupine
Slovenska ženska rokometna reprezentanca se je v soboto zjutraj vrnila s Češke in Slovaške, kjer je odigrala dve pripravljalni srečanji v okviru priprav na letošnje EP, ki se bo v začetku decembra pričelo na Švedskem. S tem je bil končan prvi del priprav, ki so ga varovanke selektorja Beguša opravile v Kranjski gori. Dva dni počitka, praktično zamenjava garderobe, in dekleta so se morala včeraj javiti na zaključnih pripravah, ki bodo potekale v Velenju. Naša izbrana vrsta bo odigrala še dve srečanji s Hrvaško, nato pa bodo vse misli usmerjene na prvo srečanje EP z Norveško, ki bo v četrtek 7. decembra ob 19.15 uri. V reprezentanci so tudi štiri rokometašice Mercator Tenzor Ptuja: Miša Marinček, Mojca Derčar, Kristina Mihič in Ana Mihaela Ciora. S slednjo smo opravili kratki pogovor.
Ane ni potrebno posebej predstavljati, saj je za njo že bogata rokometna pot. Lahko se pohvali s tremi nastopi na EP in dvema na SP v dresu Romunije, bila pa je tudi članica ekipe Krima, ekipe evropskih prvakinj, ki jo je takrat vodil legendarni trener Vinko Kandi-ja. O pripravah v Kranjski gori nam je povedala naslednje: »Priprave so pač priprave in vsake so na svoj način posebne. Vse, ki smo v reprezentanci, vemo kako velik je vložek, saj na EP ne gremo samo igrat, ampak bi želele, da se prebijemo vsaj v drugi krog. Odigrale smo nekaj pripravljalnih tekem, tako da je naš selektor dobil vpogled v pripravljenost igralk, predvsem pa v odpravo slabosti. S svojo igro sem zadovoljna, vendar mislim, da je bila premajhna minutaža, saj v dvajsetih minutah ne moreš vsega pokazati. Po zaključnih pripravah v Velenju bodo nekatere igralke pač odpadle, mislim pa, da bomo vse štiri, ki prihajamo
Foto: Črtomir Goznik
Ana Mihaela Ciora (ŽRK MT Ptuj, rdeči dres) je stalna slovenska reprezentantka.
iz ptujskega kluba odpotovale na EP.«
Ko so naši rokometaši in ro-kometašice odhajali na velika tekmovanja, so bila pričakovanja vedno visoka, ponavadi pa je temu sledilo razočaranje. »Nikoli ni lahko, saj se krog kvalitetnih reprezentanc širi. Moram reči, da se bomo ob Norveški, Nemčiji in Poljski morale zelo potruditi. Najbolj važno je, da pridemo naprej iz kvalifikacijske skupine, kar pa ne bo lahko. Nekoga bo pač potrebno premagati. Najprej smo računale, da bi bilo najlažje s Poljsko, vendar so one na zadnjem tekmovanju pokazale dobro igro. Očitno je, da so napredovale. Zraven njih pa sta še tukaj močni reprezentanci Nemčije in Norveške. Borile se bomo, da dosežemo svoje cilje in napredujemo v nadaljnji krog tekmovanja,« je dejala Ana Mihaela Ciora.
Kegljanje • 2. SKL - vzhod
Tretja zmaga in tretji poraz
Prvi del tekmovanja so odlično zaključili kegljači ptujske Drave, ki so v Trbovlju proti domačemu Rudarju slavili prepričljivo zmago. Novi dve točki pa sta pomenile tudi to, da so se premaknili z zadnjega mesta. Po slabem startu v drugo-ligaški konkurenci so Ptujčani le ujeli ritem in dokazali, da se lahko enakovredno kosajo z
ekipami v tej konkurenci.
Nasprotno pa bi zapisali za dekleta, saj so po uvodnih treh zmagah sedaj doživele tri zaporedne poraze, vključno s petkovim v Celju, proti tretji ekipi Miroteksa.
2. SKL VZHOD (M)
REZULTATI 9. KROGA: Rudar -Drava 2:6, Miklavž - Konstruktor 6:2,
Matej Zorman; s 575 podrtimi keglji je bil najuspešnejši Ptujčan na gostovanju v Velenju.
Na koncu kratkega pogovora je pogovor nanesel tudi na ptujsko moštvo, ki je v letošnji sezoni zelo močno. Cilji so visoki, kljub temu pa so doživele že dva poraza. »Klub je dobro organiziran in se kvalitetno dela. Mislim, da je naš največji spodrsljaj poraz proti Inni Dol-gun, za katerega še danes ne vem, kako je do njega lahko prišlo. Tega ne smemo vedno znova pogrevati, ampak moramo igrati naprej z namenom, da se nam to več ne zgodi. Tekem v prvenstvu bo še dovolj, tako da lahko dosežemo cilje, ki jih je pred nas postavila uprava kluba. Prav tako pa želimo dobro nastopiti v pokalu EHF, proti slovaški ekipi, ki ima tri slovaške reprezentantke. Njihovo igro smo si lahko sedaj ogledale, ko smo igrale proti slovaški reprezentantki. Reči moram, da gre za dobre igralke.«
Danilo Klajnšek
Pivovarna Laško - Šoštanj 5:3, Lent
-	Litija 6:2, Konjice - Rudnik 7:1.
1.	RUDNIK	9	6 1	2	13
2.	MIKLAVŽ	9	5	1	3	11
3.	ŠOŠTANJ	9	4	2	3	10
4.	PIVOVARNA LAŠKO 9	5	0	4	10
5.	KONJICE	9	4	14	9
6.	KONSTRUKTOR	9	4	0	5	8
7.	LENT	9	4	0	5	8
8.	LITIJA	9	4	0	5	8
9.	DRAVA	9	3	1	5	7
10.	RUDAR	9 3 0 6 6
Rudar - Drava 2:6 (3121:3281)
DRAVA: J. Podgoršek 571, Dremelj 519, Čeh 538, Sušanj 546, Zorman 575, M. Podgoršek 532.
2. SKL VZHOD (Ž)
REZULTATI 7. KROGA: Miroteks III.
-	Drava 6:2, Fužinar - Radenska 4:4, Nafta - Komcel 4:4.
1.	RADENSKA	6 4 2 0	10
2.	ŠOŠTANJ	6 4 0 2	8
3.	FUŽINAR	6 3 12	7
4.	DRAVA	6 3 0 3	6
5.	NAFTA	6 12 3	4
6.	MIROTEKS III.	6 2 0 4	4
7.	KOMCEL	6 114	3
MIROTEKS III. - DRAVA 6:2 (3054:3006)
DRAVA: Fridl 524, Krušič 500, Plajnšek 466, Kolar 487, Kramberger 524, Bombek 505.
Danilo Klajnšek
Judo • EP za mlajše člane
Iz Moskve brez odličja
V Moskvi je ta konec tedna potekalo evropsko prvenstvo za mlajše članice in člane do 23 let. Od slovenskih tekmovalcev so nastopili Anja Pečnak (JK San-kaku, - 52 kg), Vesna Đukić (JK Sankaku, - 57 kg), Lea Murko (JK Drava Ptuj, - 78 kg) in Primož Ferjan ([K Impol, - 100 kg).
Lea Murko, ki je pred dvema letoma na prvenstvu v Ljubljani osvojila peto mesto, je tokrat izpadla v uvodni borbi proti Belorusinji Sviatlani Tsi-mashenko. Primož Ferjan je šel po poti deklet in je izpadel po porazu v uvodni borbi proti Belorusu Aleksandru Lohvinu.
Naši predstavniki tokrat niso izpolnili pričakovanj, saj so se na prvenstvo odpravili po kolajno, a dolga in naporna sezona je opravila svoje.
Pri mlajših članicah so imele največ uspeha Nizozemke, ki so osvojile kar tri prva mesta (Portugalska 2, Madžarska in Rusija 1), pri mlajših članih pa so bili naslovi porazdeljeni med različne države (Rusija, Romunija, Francija, Nemčija, Poljska, Grčija in Madžarska).
SK
Odbojka • 1. DOL (ž), 2. DOL (ž)
Maučnik startal s tesno zmago
1. DOL - ŽENSKE
REZULTATI 8. KROGA: Luka Koper - Benedikt 1:3, Šentvid - HIT Nova Gorica 0:3, Jesenice Bled - Galeb grup Hitachi 2:3, Sloving Vital - Bro-line Kamnik 3:1.
11.	ŽOK KOČEVJE
12.	ECOM TABOR
8 1 7 4 8 0 8 1
1. HIT NOVA GORICA	10	10	0	29
2. SLOVING VITAL	10	8	2	24
3. BENEDIKT	10	8	2	23
4. LUKA KOPER	10	6	4	18
5. BROLINE KAMNIK	10	3	7	9
6. GALEB GRUP HITACHI	10	3	7	8
7. ŠENTVID	10	2	8	7
8. JESENICE BLED	10	0	10	2
2. DOL - ŽENSKE
REZULTATI 8. KROGA: Aliansa Šempeter - MTD ŽOK Ptuj 2:3, Magro Grosuplje - Mislinja 3:1, ŽOK Kočevje - Partizan Škofja Loka 1:3, Ecom Tabor - Formis Bell 0:3, Prevalje - Comet Zreče 3:0, Nova KBM Branik II. - Kajuh Šoštanj 3:2.
1.	MAGRO GROSUPLJE	8	8	0	22
2.	MTD ŽOK PTUJ	8	7	1	21
3.	PREVALJE	8	7	1	20
4.	MISLINJA	8	5	3	14
5.	COMET ZREČE	8	5	3	13
6.	PARTIZAN ŠKOFJA LOKA 8	4	4	13
7.	ALIANSA ŠEMPETER	8	3	5	12
8.	FORMIS BELL	8	3	5	10
9.	KAJUH ŠOŠTANJ	8	2	6	8
10.	NOVA KBM BRANIK II. 8 3 5 6
Aliansa Šempeter - MTD ŽOK Ptuj 2:3 (-19, 23, -20, 23, -13)
MTD ŽOK Ptuj: Kutsay, Vi-dovič, Cvirn, Andjelkovič, Dra-škovič, Vicman, Kos, Bilanovič, Mihelač in Zupanič.
Ptujske odbojkarice so v osmem krogu 2. DOL, pod vodstvom novega trenerja, slavile na gostovanju v Šempetru.
V	izenačeni tekmi so si zmago priigrale šele v sami končnici petega niza. Z osvojenimi 21 točkami Ptujčanke ostajajo na drugem mestu prvenstvene razpredelnice. Ekipa iz Gor-suplja, ki je zmagala v domači dvorani proti Mislinji ima točko prednosti, le na točko zaostanka pa so se po zmagi nad ekipo iz Zreč približale Prevalj-čanke na tretjem mestu.
Ptujčanke so bolje pričele srečanje v Šempetru. Prvi niz so osvojile brez večjih težav.
V	nadaljevanju so domačinke igrale povsem enakovredno ter po nekaj dobrih potezah ob koncu izenačile rezultat (1:1
Danilo Maučnik, trener MTD ŽOK Ptuja: »Kot smo pričakovali, je bila tekma precej težka. Domačinke so imele doslej le eno zmago manj kot mi. Igrale so zelo dobro, z majhnim številom lastnih napak in dobrim začetnim udarcem. Na koncu nam je na podlagi izkušenj le uspelo zmagati in osvojiti pomembni dve točki. Vidi se, da se še tipamo, da se ne poznamo dobro, nekatere stvari je pač potrebno postaviti na novo. Tekma, ki sledi, bo verjetno že lažja.«
v nizih). Gostjam je pripadel še en niz, Šempetrčanke pa so še enkrat z najmanjšo možno razliko rezultat izenačile. V zaključku tekme so domačinke že vodile s štirimi točkami prednosti (11:7), nato pa je sledil dramatičen preobrat rezultata.
V	odločilnih trenutkih so Ptuj-čanke odigrale bolj zbrano in organizirano kot teden poprej proti ekipi iz Prevalj ter uspešno zaključile tekmo sebi v prid.
V	soboto bo na Ptuju gostovala druga ekipa mariborskega Branika, domačinkam pa se glede na stanje na lestvici obeta nekoliko lažje delo.
UG
Strelstvo • 3. državna liga, pištola, puška
Ptujčani najboljši s pištolo
V 3.državni strelski ligi s puško in pištolo sta po 1. in 2. krogu v vodstvu ekipi SK Ptuj II pri pištoli in SD FLV II pri puški. Pri posameznikih sta v obeh ligah v prepričljivem vodstvu Ptujčan Teodor Pevec in Milan Cofek, ŠSK Coal Petišovci. V obeh tretjih ligah bosta na koncu tekmovanja prvo in drugo uvrščeni ekipi streljali v dodatnih kvalifikacijah za uvrstitev v 2. državno strelsko ligo.
3. liga pištola:
Rezultati 1. kroga: SK Ptuj II - SD Dornava 1591:1553, ŠSK Coal II - SD Jože Kerenčič 1573:1540, SD Juršinci II - SD Jezero Dobrovnik 1553:1343.
Rezultati 2. kroga: SD Jezero Do-brovnik - SK Ptuj II 1399:1618, SD Juršinci II - ŠSK Coal II 1599:1633, SD Jože Kerenčič - SD Dornava 1506:1564
I. II. Z Povprečje:
1.	SK PTUJ II	3 3 6 1604,5
2.	COAL PETIŠOVCI II 3 3 6 1603,0
3.	SD JURŠINCI II 3 1 4 1576,0
4.	SD DORNAVA 1 3 4 1558,5
5.	SD JOŽE KERENČIČ 1 1 2 1523,0
6.	JEZERO DOBROVNIK 1 1 2 1371,0
Posamezni rezultati tekmovalcev:
1.	Cofek MIlan, ŠSK Coal II 557 567 1124
2.	Solina Domen, SK Ptuj II 530 548 1078
3.	Moleh Mirko, SD Juršinci II 545 531 1076
4.	Gonc Simeon, SK Ptuj II 531 543 1074
Foto: Simeon Gonc
Ptujčanu Teodorju Pevcu odlično kaže v tretji državni strelski ligi s puško.
5.	Kaučič Peter, J. Kerenčič 536	537	1073
6.	Horvat Avgust, SD Jezero 540	528	1068
7.	Peteršič Jernej, SD Dornava 519	538	1057
8.	Krajnc Dušan, Juršinci II 523	530	1053 10. Vajda Aleks, SD Dornava 536	507	1043
12.	Mir Bojan, J. Kerenčič 510	518	1028
13.	Šincek Bruno, Dornava 498	519	1017
14.	Ritonja Dejan, J. Kerenčič 494	451	945
17.	Simonič Petra, Juršinci II /	538	538
18.	Bedrač Franc, SK Ptuj II 530	/	530
19.	Cafuta Stanislav, SK Ptuj II /	527	527
20.	Pavlin Nina, SD Juršinci II 485	/	485
3. liga puška
Rezultata 1. kroga: SK	Ptuj	- SD Impol 1635:1662, SD I.Poh. bat. II
-	SD FLV II 1529:1642 Rezultata 2. kroga:	SD FLV II
-	SK Ptuj 1655: 1635, SD Impol - SD I.Poh. bat. II 1634:1551
I. II.	Z Povprečje:
1.	FLV HOTINJA VAS II 3 3	6 1648,5
2.	SD IMPOL 3 3	6 1648,0
3.	SK PTUJ 1 1	2 1635,0
4.	I. POH. BATALJON II 1 1	2 1540,0
Posamezni rezultati tekmovalcev:
I.	II.	Z
1.	Pevec Teodor, SK Ptuj 571	574	1145
2.	Vidmar Boštjan, SD Impol 574	554	1128
3.	Damijan Aleksander, FLV 554	562	1116 6. Zupanič Marjan, SK Ptuj 545	535	1080 9. Gril Marjan, SK Ptuj 519	526	1045
Simeon Gonc
Foto: DK
Mali nogomet • MNZ Ptuj
Poetovio brani naslov prvakov
1.	razred
Rezultati 1. kroga:
Poetovio Petlja Vitomarci
-	Bar Cheers Cyber Cafe 7:3, KMN Jado - Bramac Juršinci 1:2, ŠD Rim
-	Jure MTS Hajdina 6:2. Tekme ŠD As - Bar
Saš, KMN Majolka -Mark 69 Aba roletarstvo, Hobit pub Apače - ŠD Podgorci bodo na sporedu konec tedna.
2.	razred
Rezultati 1. kroga:
NK Apače - ŠD Vitomar-ci 5:1, Feluka bar - Vinogradništvo Plajnšek 2:4, Klub Ptujskih študentov
-	ŠD Zimica 2:5. Tekme NK Cirkulane
-	Draženci Club 13 - Dolina Winettu, Toyota Furman Ptuj - ŠD Ptujska Gora bodo na sporedu konec tedna.
Foto: Črtomir Goznik
JM Prizor s tekme med ekipama ŠD Rim (modri dres) in Jure MTS Hajdina, ki so jo prepričljivo dobili »Rimljani«.
Mali nogomet • 2. SFL vzh.
Tomaž od 0:4 do 4:4
Tomaž - Martinišče 4:4 (2:4)
STRELCI: 0:1 Hajdič (3), 0:2 Hajdič (5), 0:3 Škedelj (12), 0:4 Jambrovič (16), 1:4 Kamenšek (20), 2:4 Kamenšek (20), 3:4 Kamenšek (29), 4:4 Gašparič (33).
TOMAŽ: Trop, Petek, Školi-ber, Goričan, Bohinec, Gašpa-rič, Kamenšek, Kolbl, Krajnc, Kovačec, Miklašič, Žiher. Trener: Marjan Magdič.
IGRALEC TEKME: Franci Kamenšek (Tomaž)
V taboru Tomaža so na prelahek način vzeli tekmo proti neugodnim ter dobro organiziranim gostom iz Prekmurja. Za kazen so ostali brez dveh pomembnih točk. Tomaž je jalovo napadal, Martinišče pa po izjemno uigranih protinapadih zadevalo. V 16. minuti je dvorana na Hardeku ob že četrtem golu Prekmurcev obmolknila. Ampak upanje umira zadnje, so si po minuti odmora dejali domači malonogometaši,
Zvonko Gašparič (Tomaž):
»Preležerno smo šli v tekmo in gostje so hitro ušli na prednost štirih golov. Še dobro, da se nismo predali in smo nadaljevali veliko bolje. Dva zadetka Ka-menška v končnici 1. polčasa sta bila odločilna za vrnitev v igro. Delitev točk je pravična.«
čeprav je le malokdo v tistem trenutku verjel, da se Tomaž še lahko vrne v igro, ker so gostje igrali zelo zanesljivo. Prečnik Miklašiča je prvič dal zaslutiti na preobrat, nato pa je Kamen-šek v pičli minuti zadel dvakrat in vrnil upanje.
V 2. polčasu je na igrišču obstajal le Tomaž, ki je izenačil že v 33. minuti, ko je s »špičko« s kar 14-ih metrov za 4:4 zadel kapetan Gašparič. Zadnjih sedem minut je bilo vročih, vendar si obe moštvi nista priigrali kaš-nih stoodstotnih priložnosti. In tako je ostalo pri zasluženi delitvi točk.
Uroš Krstič
Vaterpolo
Tako kot znamo!
»
Vaterpolisti ptujskih Term so se v torek udeležili drugega rekreativnega turnirja iz serije Divja liga Old Masters. Na večernem tekmovanju v Radovljici so z odlično igro zmagali v obeh srečanjih in postali zmagovalci turnirja. V polfinalni tekmi so presenetili domačo ekipo, ki je zmagala na prejšnjem turnirju, v finalu pa so se še ljubljanskim Mrožem oddolžili za poraz na tekmi v Ljubljani.
Polfinale: Radovljica - Terme Ptuj 4:6 (3:1, 1:5)
Terme Ptuj: Žitnik, Jovano-vič, Smuk, Maračič 3, Gramc 2, Hovnik, Žalar 1. Trener: Marko Kremžar.
Ptujčani pa so šele proti koncu polčasa vzpostavili ravnovesje v igri. V drugem delu je sledil velik obrat v igri. Ptujča-ni so na račun čvrstejše igre in boljše plavalne kondicije »pre-rešetali« mrežo tekmecev in se uvrstili v finale.
Finale: Terme Ptuj - Mrož Ljubljana 4:2 (2:0, 2:2)
Terme Ptuj: Žitnik, Jovano-vič, Smuk, Maračič 2, Gramc 2, Hovnik, Žalar. Trener: Marko Kremžar.
«
Ptujčani so od samega začetka zaigrali disciplinirano in agresivno, tako da so imeli nasprotniki veliko težav z organiziranjem napadov. Med vratnicama sta se izkazala Jova-novič in Žitnik, ki sta v prvem polčasu ohranila mrežo nedotaknjeno. V zadnjem delu so Ptujčani kontrolirali rezultat in ob koncu zasluženo slavili.
»Že na prejšnjem turnirju smo igrali zelo dobro. Tretje mesto je bilo manj, kot smo bili sposobni, smo pa zato tokrat odigrali tako kot znamo. In temu je bil primeren tudi rezultat. Pozna se, da v zadnjem času na treningih precej preplavamo. Zelo smo zadovoljni in upamo, da bomo lahko čim prej takšno igro prikazali tudi domačemu občinstvu,« je povedal kapetan ptujske ekipe Žare Jovanovič.
V skupnem seštevku si Ptuj-čani z Mroži in ekipo Radovljice z osvojenimi šestimi točkami delijo prvo mesto, četrto uvrščena ekipa iz Kamnika je doslej zbrala dve točki. Naslednji turnir bo 14. decembra v Kranju, organizator bo ekipa Kamnika.
UG
Športni napovednik
ROKOMET
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
11. KROG: Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško (sreda, 29. 11 ob 19.00 v ŠD Hardek v Ormožu).
ODBOJKA
POKALNO TEKMOVANJE - ŽENSKE
PARI ČETRTFINALA (prve tekme, sreda, 29. 11.): Luka Koper - Benedikt, HIT Nova Gorica - Broline Kamnik, Šentvid - Sloving Vital, Nova KBM Branik - TPV Novo mesto.
NAMIZNI TENIS
1. SLOVENSKA MOŠKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA
7. KROG: NTK Ptuj - Krka (sreda, 29. 11. ob 17.00 v ŠD Mladika).
Danilo Klajnšek
AvtoD^TOM
Kia cee'd je rezultat evropskega znanja
Južnokorejska Kia v zadnjih letih doživlja pravi preporod; pod okriljem Hyunda-ia so prenovili prodajno paleto, zgladili svojo podobo v bolj dinamično avtomobilsko znamko ter osvojili evropski avtomobilski trg. Kia namreč od vseh avtomobilskih znamk na evropskem trgu dosega največjo rast, pa tudi obeti za prihodnost so optimistični. Kot smo pri Kii že vajeni, je tudi cee'd rezultat evropskega znanja.
V začetku prihodnjega leta prihaja na slovenski trg avtomobil nižjega srednjega razreda - nova kia z nenavadnim in nič kaj korejskim imenom cee'd. V angleščini izgovorjava sid, pomeni seme in če uporabimo nekaj domišljije, bo novi avtomobil seme, iz katerega bo rasla Kiina prodaja v Evropi. S kratico želijo poudariti svoj napredek oblikovanja in evropsko zasnovo vozila. »Nastajal« bo v novi tovarni na Slovaškem, točneje v mestu Zilina in je prvo povsem za evropski trg razvito vozilo iz najstarejše korejske avtomobilske tovarne. S cee'dom želijo privabiti mlade in dinamične voznike, zaradi česar so ka-roserijske poteze precej agresivne, opazimo pa tudi nekatere oblikovne elemente, ki smo jih že videli pri picantu in soren-tu. Kombilimuzini se bosta nekaj kasneje
pridružila še karavan in trivratni model.
Karavan nosi oznako SW, kar tokrat ne pomeni station wagon, temveč sporty wagon. Kakor koli že, do tako imenovanega B-stebrička je karavan praktično enak pet-vratni kombilimuzini, nato se linije zravnajo v precej nenavaden zadek, ki spominja na peugeota 407 SW in astro karavan. Posebna oblika zadnjih vrat, ki se zajedajo v streho, naj bi omogočala lahek dostop v prtljažni prostor z dvojnim dnom.
Futuristična in skoraj dirkaško športna je tudi notranjost. Med osnovno serijsko opremo najdemo kolutne zavore z zavornim sistemom ABS, potovalni računalnik s prikazovalnikom zunanje temperature, šest varnostnih zračnih blazin, zatemnjena in električno pomična stekla, pred-vajalnik zgoščenk in osrednje daljinsko zaklepanje vozila. V bolje opremljenih izvedbah bodo voznika in potnike razvajali še klimatska naprava s hlajenim sovoznikovim predalom, električno pomični zunanji ogledali, višinsko nastavljiv voznikov sedež ter alarmna naprava. Najzahtevnejši kupci bodo lahko naročili še samodejno klimatsko napravo, sistem za dinamično uravnavanje vozne stabilnosti ESP, okrasne elemente iz aluminija na armaturni plošči in usnjen volanski obroč. Ceed bo na začetku prodaje na voljo s štirimi motorji. Bencinski del ponudbe bodo predstavljali 1,4-litrski, 1,6-litrski in 2,0-litrski štirivaljniki z razponom moči od 105 KM do 140 KM. Dizelske barve bo zastopal novi 1,6-litrski štirivaljnik z neposrednim vbrizgom goriva prek skupnega voda in variabilnim turbopolnilnikom (VGT) v dveh zmogljivostnih izvedbah (90 KM in 116 KM).
Kia za svoj novi model ponuja zanimive garancijske pogoje. Tako bo imel cee'd in vse njegove karoserijske izvedbe sedemletno splošno garancijo(!) oziroma do 150 tisoč prevoženih kilometrov. Še nekaj let nazaj tako dolge garancije ni bilo na pre-rjavenje karoserije.
Citroen c- crosser in peugeot 4007
Skupina PSA Peugeot Citroen se v terenske vode podaja ob pomoči japonskega Mitsubishija in njihovega modela ou-tlander. Citroenova oznaka c- crosser na-
kazuje terenske zmogljivosti, Peugeotov model pa že zaradi štiri številčne oznake 4007 nazorno kaže, da ni član običajne družine, je pa zato velikostno primerljiv s peugeotom 407. Na podlagi svojih bogatih izkušenj je Mitsubishi priskrbel platformo za nova športna terenca oziroma SUV-ja. Čeprav imata skupno osnovo, se med seboj oblikovno razlikujeta; v skladu s posebnostmi posamezne znamke.
Nova terenca delujeta športno, hkrati nudita dovolj udobja v potniškem prostoru in večstransko uporabnost, kar lahko po eni pripišemo sistemu integralnega prenosa, ki omogoča prevoz potnikov po večini poti, po drugi strani pa prilagodljivemu notranjemu prostoru, ki odgovarja najrazličnejšim potrebam. Zaradi tretje vrste, sestavljene iz dveh sedežev, ki sta popolnoma zložljiva, lahko nova terenca sprejmeta do 7 potnikov. Naj si bo to peugeot 4007 ali citroen c-crosser, oba prepoznamo že na prvi pogled. Pri slednjem izstopa uporaba dvojnih kromiranih puščic in tanka oblika žarometov, ki so stilni znaki zadnjih Citroenovih avtomobilov. V oba modela se bo na začetku prodaje vgrajeval 2,2-litrski HDl motor, ki premore 156 KM. Ta okolju prijazen dizel je opremljen s filtrom trdih sajastih delcev in lahko deluje s 30 % biogoriva. Zaradi integralne pogonske tehnike voznik izbira med tremi načini delovanja prenosa glede na razmere vožnje: štirikolesni pogon, dvokolesni pogon ali način delovanja lock, ki se uporablja pri zmanjšanem oprijemu vozila s cestiščem.
Citroen c- crosser in peugeot 4007 bosta na trg zapeljala prihodnje poletje, tik zatem, ko se bo začela prodaja novega mitsubishi outlanderja.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Alkoholizem je kronična bolezen (2)
V zadnjih letih se je razvil motivacijski pristop zdravljenja odvisnosti od alkohola, ki se osredotoča na razumevanje bolnika, na motiviranje, spoznavanje samega sebe in vzroke, ki so posameznika pripeljali na pot odvisnosti.
Značilnost bolezni odvisnosti od alkohola je, da se odvisnosti in njenih posledic prej zave bolnikova okolica, kot on sam.
Preden se človek, ki je od alkohola odvisen, odloči za zdravljenje, so vklopljene številne obrambe, ki negirajo kakršno koli potrebo po pomoči. Šele, ko pride pri bolniku do ambivalence ali razdvojenosti, v smislu zavedanja, da nima kontrole nad količino popitega alkohola, da poskuša abstinirati, a ne zmore in ima težave na duševnem, telesnem in socialnem področju, začuti stisko, strah Pride do zrušitve, padca, skratka do dna. Alkoholikova identiteta se sesuje in tukaj odigrajo odločilno vlogo družina, lečeči zdravnik, delovno okolje, socialne službe . , da bolniku
pomagajo tudi s pritiski (razvezo, odpust iz službe da se odloči za zdravljenje.
Faze zdravljenja odvisnih od alkohola
-	prva faza: priprava na zdravljenje,
-	druga faza: ambulantno ali bolnišnično zdravljenje,
-	tretja faza: zdravljenje in rehabilitacija v socioterapevt-skih skupinah KZA.
V Zdravstvenem domu Ptuj izvajamo tretjo ali nadaljevalno obliko zdravljenja ljudi, ki so odvisni od alkohola in drugih psiho-aktivnih snovi, tablet.
Nudimo tudi intervence, s katerimi posameznika, ki ima težave s prekomernim pitjem, seznanimo z oblikami pomoči, ki so mu na voljo, da se spopade s svojo boleznijo, s sindromom odvisnosti od alkohola.
Zdravljenje v terapevtskih skupinah KZA traja vsaj pet let. Pri delu se uporabljajo različne metode in tehnike, ki so terapevtsko usmerjene v človeka, njegove sposobnosti, osebnostno rast, rehabilita-
Irena Cuš, uni. dipl. soc. del.
cijo na vseh življenjskih področjih in v samopomoč pri vztrajanju v abstinenci. Terapevtske skupine predstavljajo eno najboljših možnosti za zaključno stopnjo zdravljenja in rehabilitacijo ljudi, odvisnih od alkohola.
Terapevtske skupine so se uveljavile zato, ker omogočajo odvisnemu od alkohola možnost poistovetenja z ljudmi, ki imajo podobne težave,a le-te z abstinenco obvladujejo in počasi rešujejo.
Skupinsko delo ponuja posamezniku zrcaljenje v skupini, kar pomeni, da se vidi takšnega, kot v resnici je, tako
v negativnem, zlasti pa v pozitivnem smislu, kar odvisnemu od alkohola omogoča, da začne ceniti svojo samopodo-bo, ki je bila tekom pitja razvrednotena in poteptana.
V	času zdravljenja v skupini vsak posameznik spreminja svoje vedenje ter poskuša brez občutkov krivde in manjvrednosti (ker je zdravljeni alkoholik) ustvarjati skladne odnose med ljudmi tako v ožji kot širši okolici.
V	socioterapevtskih skupinah se zdravijo tudi svojci: žena, mož, ki so prav tako potrebni podpore, saj je dolgoletna skupnost ob bolniku alkoholiku zaznamovala celo družino.
Terapevtsko delo v klubih, socioterapevtskih skupinah, usmerjajo strokovnjaki, ki z neko potrebno predizobraz-bo in izkušnjami iščejo in pridobivajo vedno nova znanja preko interdisciplinarnih izobraževanj, saj področje zdravljenja sindroma odvisnosti od alkohola, ki je v zdravstveni politiki ovrednoteno kot nacionalnapatologi-ja, nima svojega lastnega izobraževalnega curriculuma.
Irena Čuš Univ. dipl. soc. del.
Moje cvetje
Začenjajo se božični prazniki
Pred nami je prva adventna nedelja. S tem se pričenja štiritedensko pričakovanje božičnih praznikov. Že pred leti smo tudi pri nas začeli z navado prižiganja štirih sveč na adventnem venčku. Vsako nedeljo prižgemo eno, ko prižgemo zadnjo - četrto, bomo letos okrasili tudi božični drevešček. Adventni venček ima sicer verski izvor in pomen, a veliko dobrega lahko prinese vsem. Uči nas potrpežljivosti in čakanja, kar današnji otroci ne poznajo več.
lzdelava adventnega venčka je lahko lepo družinsko druženje.
V venčku naj bi bilo nekaj zelenega, saj to predstavlja večno življenje, kroženje letnih časov, spominja nas, da bo narava spomladi spet ozelenela. Osnovo za venček lahko danes kupimo v vsakem večjem vrtnem centru, tudi nekaj bleščečih okraskov in pentelj si lahko nabavimo tam. Vendar lahko po osnovni material za venček gremo kar v naravo. Posebej letos je zelo radodarna, saj je vreme še vedno zelo primerno za sprehode. Na vrtu poiščemo pisane plodove okrasnega grmičevja. Če ste me ubogali, ga še niste porezali. Na osnove lahko nalepimo z lepilno pištolo, kar je primerno za odrasle ali večje otroke, ali Mekol lepilom, s katerim lahko lepijo tudi manjši otroci, marsikaj. Lahko pa na kupljeno osnovo z bakreno žico, ki jo tudi že navito kupimo v trgovinah, pritrdimo smrečje, listje lovo-rikovca, bršljana, ilexa ali kakšnega drugega zimzelenega
Foto: Miša Pušenjak
grma. Zelo lep in zanimiv je tudi venček iz pšeničnih klasov, vendar priporočam, da klase pred delom poškropite z biološkim insekticidom, kot je Biokill, Terminator ali podobno. Zelo radi namreč iz klasov kasneje, na toplem, izletavajo žitni molji, ki nas jezijo. Lahko jih tudi polaki-ramo z brezbarvnim lakom. Celo z različnimi zlatimi ali srebrnimi spreji pobarvani venčki so lahko zanimivi. Tudi s storži, suhim cvetjem ali celo puhastim cvetjem divjega srobota obdani venčki so zelo lepi in zanimivi.
Najprej na venček namestimo štiri pentlje in štiri sveče. lzberite take, ki dolgo gorijo, da ne bo nesreče. Barva adventa je sicer vijolična, a mnogi se raje odločimo za kakš-
Foto: Miša Pušenjak
no drugo. Nato z lepilom pritrdimo na venček še okraske. Meni so najlepši taki iz narave: storži, suho cvetje ali suho sadje. Seveda pa lahko uporabimo tudi kupljene bleščice in okraske. Sadje, posebej pomaranče, limone ali mandarine, lahko kar hitro posušimo tudi sami. Najprej jih za nekaj minut sušimo v mikrovalovni pečici, da ne bo na radiatorju trajalo predolgo. Še na boljšem so tisti, ki imajo sušilce za sadje. Zelo lepe so rezine citrusov, če suhe še dodatno okrasimo z bleščicami, sedaj kupimo barve z bleščicami že v tubah in z njimi zelo enostavno ravnamo. Tak adventni venček bo lepo krasil naš veseli december, popestril vsako jed, saj ob jedi prižgemo svečke na njem, vsak teden eno več, otroci bodo tako lažje pričakali dan, ko se bo krasila tudi smrekica, posebej če bote skupaj z njimi pripravljali še okraske zanjo.
Prižiganje prve sveče v nedeljo pomeni novo upanje. Tega pa smo v današnjem svetu potrebni prav vsi.
Za konec pa ne pozabite še na star slovenski božični običaj, setev božičnega žita. O njem nekoliko več prihodnjič, vendar je 4. december - god naših Barbar, prvi datum na katerega so naši predniki posejali žito, ki jim je prineslo zelenje v sivo zimo božičnih in novoletnih dni.
Miša Pušenjak
Foto: arhiv
Slovenija • Izobešanje državne zastave ob praznikih
Kljub prazniku zastav ni bilo
V zadnjem času je ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije prejelo večje število vprašanj in prošenj, za pojasnilo v zvezi z izobešanjem zastave Republike Slovenije ob državnih praznikih.
Pojasnilo so v ministrstvu dr. Gregorja Viranta pripravili ob upoštevanju zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi in zadnje novele zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. Po 13. členu zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi iz leta 1994 se zastava izobesi ob tehle praznikih: 8. februarja (Prešernov dan, slovenski kulturni praznik), 27. aprila (na dan upora proti okupatorju), 1. in 2.
maja (praznik dela), 25. junija (na dan državnosti) in 26. decembra (na dan samostojnosti). Zastave se ob teh praznikih izobesijo na poslopjih, v katerih so uradni prostori državnih organov, organov lokalnih skupnosti, lahko pa tudi na drugih javnih objektih, na stanovanjskih hišah ter na drugih primernih krajih. Zastave se izobesijo za ves čas praznikov, praviloma dan pred praznikom oziroma delovni dan pred praznikom, in se umaknejo naslednji dan po prazniku oziroma najkasneje
prvi delovni dan po prazniku ali po prenehanju razlogov za izobešanje.
Od lani trije novi prazniki
Leta 2005 je bil zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji dopolnjen z novimi prazniki v Republiki Sloveniji. S tem zakonom smo dobili tri nove praznike: 17. avgust (združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom), 5. september (vrnitev
Primorske k matični domovini) in 23. november (dan Rudolfa Maistra). V besednem delu pa je sprememba zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji prinesla tudi dopolnitev za 26. december, ki je po novem dan samostojnosti in enotnosti. Kot pojasnjujejo v ministrstvu za javno upravo, so novi prazniki v Republiki Sloveniji po vsebini in obsegu enaki ali v saj primerljivi s prazniki, ki jih navaja 13. člen zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narod-
Foto: Črtomir Goznik
Izobešanje zastav ob državnih praznikih je svojevrsten pokazatelj tega, kako malo cenimo državne simbole ali pa poznamo njihovo rabo.
ni zastavi iz leta 1994, čeprav za zdaj niso dela prosti dnevi. To tudi pomeni, da zastavo Republike Slovenije izobešamo tudi 17. avgusta, 5. septembra in 23. novembra.
Novi prazniki, čeprav je od njihove uzakonitev preteklo že eno leto, so za večino Slovencev še »neznani« datumi, morda tudi zato, ker gre za državne prazni-
ke, ki pa niso dela prosti dnevi. Mini anketa med Ptujčani in Ptujčankami, spraševali smo jih o tem, kaj praznujemo 23. novembra, je pokazala, da tega novega praznika še ne poznajo, čeprav so dan poprej mediji poročali o praznovanju dneva Rudolfa Maistra. Temu primerno je bilo tudi (ne)izobešanje zastav.
MG
Pa brez zamere
Ptujski eksperiment
Ptujska kvazi morala - ptujska zdrava pamet = 100:0
Pa saj ne, da bi res bil nek zadrt nergač. Sploh ne. A skozi naše mesto se tu in tam sprehodim z odprtimi očmi in to je dovolj,
da človek pač vidi stvar, dve ali tri, ki bi jih
morda lahko uredili malce bolje. Hkrati pa človek ob takem obhodu vidi in spozna tudi marsikaj drugega - recimo, kako današnji meščani razmišljajo in kako je stanje v mestu. Pač, malo našpičiš ušesa in pamet pa spoznaš marsikaj. Naše mestece sicer na žalost ni nek fenomen, kot bi si mnogi želeli, ampak prej povprečno slovensko mestece, ki je pač po nekem čudnem sklopu zgodovinskih okoliščin tudi najstarejše mesto v Sloveniji. In kot tako povprečno slovensko mestece je seveda deležno tudi velikoumnih in do dna eksistencialnih dilem, v katerih se te dni utaplja tudi vesoljna Slovenija. Primer Strojan je v veliki meri prisoten tudi v javnem in zasebnem življenju ptujske srenje. Skoraj vsak ima o tem svoje mnenje, svojo resnico, ki jo pripravljen zagovarjati tudi z vilami (to je, z orodjem, ne z bajeslovnimi bitji). Ta zgodba je, lahko rečemo, postala poglavitna tema za preživetje slovenskega naroda in obrambo le-tega pred vsiljivimi tujki. A v bistvu je ta zgodba zgolj umetna vaba, kost, ki je vržena, zato, da se pozornost nas vseh obrne na neko zadevo, ki za nas vse sploh ni pomembna in ne bi smela biti pomembna, kajti take in podobne stvari bi morala preprečiti ali urediti država brez obešanja na velik zvonec.
A vseeno pri nas trenutno niso največji problem Strojano-vi. Hvala bogu, bi lahko kak tujec rekel. In se seveda motil. Kajti pri nas je ena izmed najbolj perečih tem trenutno nekaj takega, kar nikoli ne bi smelo biti predmet javnih debat. Pa pri tem ne mislim, da bi morali vsi biti tiho, ampak mislim predvsem to, da zadeva, o kateri so se prejšnji teden pogovarjali celo naši svetniki in celotni vrh ptujske mestne oblasti, vsekakor niti približno ni pomembna za razvoj samega mesta. Kajti, dragi moji, vsi vemo, kaj se godi v lokalih, ki so odprti pozno v jutro v našem mestu. Pa s tem niti približno ne mislim reči, da bi morali te lokale zapreti ali kako drugače kaznovati. Niti najmanj. Mesto potrebuje take lokale. Seveda profesionalno vodene in nadzorovane. Mesto mora živeti in to pomeni tudi ali predvsem lokale za mladino. Tisti, ki misli, da se bi z ukinitvijo lokalov, kjer se mladina lahko zabava ter preživlja petkove in sobotne večere, lahko preprečilo tudi to, kar ta mladina hoče početi, se malce moti. Mladina bo počela to, kar jo je volja - edino prostor, kjer bo to počela,bo zamenjala. In seveda zdaj ne pravim (preden kdo pravični-ško nabrusi nož), da je pa zdaj povsod vse dovoljeno, ampak pravim samo to, da bo mladina delala to, kar želi in, da na to zelo težko kdo vpliva - na mladino se lahko (z neko zdravo-razumsko vzgojo) vpliva predvsem pred najstništvom, ne pa takrat, ko se hčerkici/pubecu zmeša od hormonov. Takrat je že prepozno. A pravzaprav to nikogar ne zanima. Pomembno je, da se Ptujčani imamo o nečem pogovarjati, razglabljati ter igrati pravo malomeščansko družbo. Kajti tisti ta pravi problemi, ki so res pereči, ob takih najstniških kretenizmih ostanejo v ozadju, če so kdaj sploh bili v ospredju. Recimo, še vedno sramotno posvinjano južno pobočje grajskega griča, po katerem se na grad vsako leto povzpne tistih na tisoče in tisoče turistov, s katerimi se mestna oblast tako rada trka po prsih. In ti ljudje si Ptuj neprimerno bolj zapomnijo po tem, po kakem smetišču so se morali vzpenjati na ponos 'Zakladnice tisočletij', kot pa po enem nepomembnem dogodku z ne-doletno in butasto mladino, ki bi moral biti predmet zgolj za to pooblaščenih služb. A tisto smetišče na gradu vseeno ne predstavlja tako zanimive teme za gostilniški pogovor ali obrekovanje, kot pa to drugo, mar ne?
^ ^	Gregor Alič
Ptuj • Ljudska univerza izobražuje sobarice
Kvalitetnega turizma ni brez kvalitetnega kadra
Na Ljudski univerzi na Ptuju so v tem mesecu pričeli usposabljanje sobaric, ki bo predvidoma trajalo do marca 2007. Glede na potrebe, ga bodo ponovili kadarkoli med letom.
Udeleženke so iskali med brezposelnimi osebami, praviloma ženskega spola, starimi 18 let, s končano poklicno sli srednjo strokovno šolo, ki so ob tem morale izpolnjevati še nekatere druge pogoje, kot so osebna urejenost, zdravstvena sposobnost, mobilnost in možnost prihajanja na delovno mesto glede na potrebe nočitvenega obrata.
"Za usposabljanje sobaric smo se odločili zaradi jasno izraženih potreb tega okolja, spremljamo pa tudi integralni razvojni program MO Ptuj," je uvodoma o novem izobraževalnem programu povedala direktorica Ljudske univerze Ptuj mag. Klavdija Markež. Gre za kader, ki je vse bolj zaželen tudi zunaj meja Slovenije. Med brezposelnimi je veliko žensk in tudi moških, ki izpolnjujejo pogoje za tovrstno usposabljanje in se tudi ne želijo uveljavljati v drugih poklicih, ki so bolj na očeh javnosti, na primer poklica natakarice in kuharice. Sobarica je bolj diskreten poklic, v katerem se ženske vidijo že zaradi svojega dela, ki ga opravljajo za domačimi zidovi. "Ocenjujem, da gre v tem trenutku za atraktivno ponudbo, ki bo marsikomu pomagala do boljšega življenj-
skega standarda, do osebne rasti," poudarja Markeževa.
Program usposabljanja je prinesel eden od petkov na Ljudski univerzi Ptuj, ko so imeli v obdelavi aktualne trende okolja, v katerem delujejo in skozi katere skušajo zaznati njegove konkretne potrebe po specifičnih znanjih. Gradijo se novi hoteli (velik v Termah Ptuj, manjši, družinski v Prešernovi), ki naj bi mu že kmalu sledili novi, skratka nočitveni objekti, ki bodo kmalu potrebovali kvalificirane ljudi, pa jih v tem trenutku še ni oziroma so prijavljeni na borzi kot iskalci zaposlitve. Pogledali so v arhive, da bi ugotovili, ali je bil ta program usposabljanja že kdaj izveden. Ugotovili so, da je potekal med letoma 1993 in 2002, nakar je usahnil. Mag. Petja Janžekovič, ki je v Ljudski univerzi Ptuj organizator izobraževanja in vodja Borze znanja ter Dušan Šilak, vodja Središča za samostojno učenje in koordinator programa usposabljanja za sobarico, sta se pri pripravi tega programa povezala z LU Murska Sobota, kjer sta za tovrstno usposabljanje dobila vrsto konkretnih napotkov. Sestavila sta konkretni program, ki ga je najprej pregle-
dali znotraj LU, zatem pa poslali Zavodu za zaposlovanje, kjer so bili z njim zadovoljni, ker gre za program, ki je v bistvu prehitel povpraševanje oziroma trenutne potrebe po teh novih kadrih. Povezali so se s hoteli, sodelujejo z Mitro, Termami in hotelom Petovio, kjer so bili zelo zadovoljni, da je do takšnega izobraževanja prišlo.
Prva skupina petnajstih žensk se že izobražuje za sobarico. Program izvajajo v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje, ki je tudi plačnik usposabljanja. Teoretični del usposabljanja, v katerem je poudarek na tehnologiji, traja 150 ur, ker pa je usposabljanje vezano tudi na 300 ur praktičnega dela, glede na trenutne zmogljivosti ptujskih hotelov v tem trenutku števila udeleženk niso mogli povečati. Tehnologija obsega spoznavanje gostinskega obrata, s poudarkom na no-čitvenem obratu, delavcev v teh obratih, gospodinjskega dela, potrošnega materiala, tekstilij, čiščenja in pospravljanja sob, kopalnic, sanitarij, skupnih prostorov ter skrbi za goste. Med izobraževanjem se mora bodoča sobarica seznaniti tudi s poročili in dokumentacijo, ki bo postala
Foto: Črtomir Goznik
Direktorica LU Ptuj mag.^Kiavdija Markež, mag. Petja Janžekovič, organizator izobraževanja in vodja Borze znanja ter Dušan Šilak, vodja Središča za samostojno učenje in koordinator programa usposabljanja za sobarico, so zadovoljni z odzivom v nov program usposabljanja.
sestavni del njenega dela, med katere sodi tudi poročilo o kontroli sobe. V teoretični del izobraževanja sodi tudi pouk slovenskega in tujega jezika, osnov bontona in komunikacije, da bodo lažje komunicirale z gosti, uporabnega računstva, prav tako varstvo pri delu. Brez 100-odstotno izdelanega praktičnega dela usposabljanje ne bo mogoče zaključiti.
Dušan Šilak je povedal, da ne gre za enkratno usposab-
ljanje, potrebe so takšne, da bodo že aprila 2007 pričeli z novo skupino. Odvisno je tudi od tega, ali bo zavod imel tudi v tem letu denar za te namene, sicer bodo morali iskati druge vire. V Ljudski univerzi Ptuj si še posebej prizadevajo, da bi ljudi vključili v takšne programe izobraževanja, ki bi jim omogočili zaposlitev. Slovenija prihodnosti ne bo gradila na težki industriji, temveč na storitvenih dejavnostih, v
tej smeri gredo tudi njihovi novi programi, da bi turizmu in z njim povezanim dejavnostim ponudili konkretne izobraževalne programe, saj kvalitetnega turizma ni brez kvalitetnega kadra.
Prepričani so, da bodo udeleženke izobraževanja za sobarice uspešno kandidirale na razpisih novih ptujskih hotelirjev oziroma lastnikov penzionov.
MG
Rešitev prejšnje križanke: STRAST, TRESKA, RASTER, EBERLE, UM, NAIN, SEAD, NT, ZANDER, BOŽIDAR, UP, OPEL, IZGON, COLI, KANGLA, ANIĆ, AN, IKS, REM, KK, KEOR, INICIATORKA, STRAHOTNOST.
»Darujmo skupaj« za slepe in slabovidne dijake in študente
•	BA-CA Ljubljana in LEO klubi Slovenije organizirata dobrodelno akcijo zbiranja tolarskega drobiža v poslovalnicah BA-CA pod sloganom: »Nikoli ne bodo videli. Bodo pa vedeli, da ste prispevali.«
•	Zbranemu denarju bo BACA Ljubljana dodala pet milijonov tolarjev
•	Z donacijo in zbranim denarjem bodo slepim in slabovidnim dijakom in študentom omogočili nakup posebnih računalnikov in bralnih lup ter jih popeljali na tabor Slepi in slabovidni se zaradi narave svoje invalidnosti poleg gibalnih ovir srečujejo predvsem s komunikacijskimi, ki se jim postavljajo na poti do izobrazbe, zaposlitve in tudi sicer v vsakdanjem življenju. Prilagojena informacijska tehnologija za slepe in slabovidne osebe, razvoj komunikacijskih možnosti in splošna informatizacija pa ponujajo veliko priložnosti za povečanje neodvisnosti oseb z izgubo vida. Za slepe ima uporaba informacijske tehnologije še poseben pomen, ker s preprostimi pripomočki za povečavo ne morejo brati, pri vseh drugih načinih informacij pa so odvisni od drugih ljudi. Uporaba računalnika z brajevo vrstico in sintetizacijo govora omogoča slepim branje elektronsko zapisanega besedila v popolnoma enaki obliki, kakor ga berejo videči. Informacijska neodvisnost slepim in slabovidnim omogoča razmeroma
veliko samostojnosti pri delu, izobraževanju in v vsakdanjem življenju.
Enkratna pravica do sofinanciranja tehničnega pripomočka brajeve vrstice ter stacionarnega ali prenosnega povečala je s posebnim zakonom zagotovljena samo slepim in slabovidnim vojnim invalidom. Drugi slepi in slabovidni te pravice še nimajo.
V sklopu vseslovenske dobrodelne akcije so združili moči BA-CA Ljubljana in LEO klubi Slovenije. V vseh 14 poslovalnicah BA-CA Ljubljana po Sloveniji bodo od 13. novembra 2006 do 15. januarja 2007 postavljeni posebni zbiralniki, v katerih se bodo zbirali tolarski kovanci za pomoč slepim in slabovidnim. Pobudnika akcije, BA-CA Ljubljana in LEO klubi Slovenije, bosta darovala tudi lastna sredstva; LEO klubi Slovenije 150.000 tolarjev, BA-CA Ljubljana pa bo v dobro-
delni namen namesto nakupa večine novoletnih daril namenila pet milijonov tolarjev: za nakup prenosnih računalnikov in posebnih elektronskih lup za slepe in slabovidne dijake in študente, del sredstev pa bo namenjenih tudi za tabor mladostnikov v izvedbi centra Dotik, s poslanstvom aktivnega življenja slepih in slabovidnih mladostnikov skupaj z videčimi.
Na akcijo bo obiskovalce poslovalnic BA-CA Ljubljana opozarjal plakat, na katerem je z brajevo pisavo zapisano »Darujmo skupaj«, črke slepih pa so oblikovane s pomočjo de-settolarskih kovancev, ki imajo na hrbtni strani zapis vrednosti v brajevi pisavi. Nabiralniki tolarskega drobiža se nahajajo v vseh enotah Bank Austrie Creditanstalt d. d.. Obiščite poslovno enoto Ptuj, Ul. heroja Lacka 1, Ptuj od 8. do 16. ure.
Slovenija • V petek pričetek popisa nepremičnin
Poleg informativne brošure še spletna stran, elektronski naslov in brezplačni telefon
V petek, 1. decembra, bodo v Sloveniji pričeli s popisom nepremičnin. Geodetska uprava republike Slovenije, ki se je na projekt dobro pripravila, je na vsa gospodinjstva naslovila informacijsko brošuro Popis nepremičnin z vsemi podrobnostmi. Med njimi sta tudi možnost samopopisa in možnosti iskanja podatkov o nepremičninah s pomočjo vpogledovalnika.
V informativni brošuri, ki so jo slovenska gospodinjstva prejela že prejšnji teden, so zbrane vse potrebne informacije o pripravah in samem poteku popisa nepremičnin, s katerim bodo predstavniki Geodetske uprave republike Slovenije pričeli v petek, 1. decembra. Do popisa morajo vsi lastniki in uporabniki stavb ali delov stavb pripraviti podatke, katerih priprava je natančno opisana v omenjeni brošuri.
Kot je pojasnil Aleš Seliškar, generalni direktor Geodetske uprave Slovenije, je popis nepremičnin v Sloveniji strokovno in izvedbeno zelo zahteven oziroma kompleksen projekt, ki je zahteval tudi veliko priprav in dela. Prepričani so, da so se na omenjeni projekt dobro pripravili, da bi zagotovili čim bolj popolno informiranje javnosti pa so pripravili tudi več kanalov pomoči. Med najbolj dostopne sodita zagotovo spletno mesto www.popis-nepremic-nin.si in elektronski naslov info@popis-nepremicnin. si, ki sta glede na podatke o obiskanosti javnosti že poznana, kar dokazuje izredno veliko zanimanje za popis.
Poleg tega je za vse tiste, ki še nimajo računalnikov, v vsa
slovenska gospodinjstva poslala informativno brošuro, v kateri je dovolj nazorno in razločno opisan postopek priprave na popis. Omenjena brošura se osredotoča predvsem na izmere površin in sicer pojasnjuje, kako izmeriti bruto in neto tlorisno površino, kaj razumemo pod določenimi pojmi in postopki, za čim lažje razumevanje pa je vse skupaj podkrepljeno tudi s slikovnim gradivom in skicami.
Poleg vsega tega pa bo 1. decembra pričela delovati tudi brezplačna telefonska številka 080 21 66 in še dodatni elektronski naslov vprasanja@popis-nepre-micnin.si, ki bosta nudila še podrobnejše in konkretnejše informacije o pripravah na popis nepremičnin, o njegovem poteku in o vseh drugih vzporednih aktivnostih, ki so vključene v ta izjemno kompleksen projekt.
Na Geodetski Upravi Republike Slovenije so med drugim pojasnili, da bo v času aktivnega popisa nepremičnin, ki se bo izvajal od 1. decembra 2006 do 30. aprila 2007, na območju celotne Slovenije delovalo skupaj 800 aktivnih popisovalcev, dnevno pa 500 popisovalcev, ki bodo skupaj z lastniki popi-
sovali vse stavbe oziroma dele stavb v državi.
Popisovalci bodo lastnike oziroma uporabnike na domu obiskovali ob delavnikih med 8.30 in 14.30 ter med 16.30 in 20.30, ob sobotah in nedeljah pa med 8. in 12. ter med 13. in 17. uro. Pojasnili so tudi, da se bodo vsi popisovalci, ki so v ta namen strokovno usposobljeni, pri vsakem obiskovalcu identificirali s posebno identifikacijsko kartico in s tem tudi jamčili za varnost osebnih in drugih podatkov. Lastnikom in uporabnikom stavb ter delov stavb bodo tudi nudili pomoč pri izpolnjevanju popisnih obrazcev, lastniki pa bodo to možnost lahko tudi odklonili in se odločili za možnost samopopisa. V primeru, da se bodo odločili za možnost samopopisa, pa lahko za popisne obrazce zaprosijo delavce ali pa pokličejo na najbližjo geodetsko upravo, kjer bodo lahko pridobili obrazce, jih tudi sami izpolnili ter poslali na geodetsko upravo.
Morda še to: vsi lastniki in uporabniki stavb in delov stavb si lahko pridobijo vse podatke, ki so o njihovi nepremičnini že znani v javnih evidencah, na spletnem mestu www.poi-pis-nepremicnin.si , s pomočjo
Spletna stran www.popis-nepremicnin.si je zelo pregledna In dobro obiskana.
tako imenovanega vpogle-dovalnika. Ta bo omogoča vpogled v podatke, ki bodo prednatisnjeni na popisnih obrazcih.
V Geodetski upravi RS so pojasnili tudi, da se je prvi del popisa nepremičnin oziroma tako imenovani predpopis pričel že v juliju in sicer za uporabnike večstanovanjskih stavb, upravljavce družbenega
premoženja, lokalne skupnosti in upravljavce njihovega premoženja ter za večje lastnike. Sicer pa pričakujejo primeren odziv lastnikov, kajti popis je potreben za ureditev in dopolnitev vseh evidenc o nepremičninah, ki bodo zajeti v registru nepremičnin, vzporedno s tem pa naj bi dopolnili tudi register prebivalstva. Verodostojni in
dopolnjeni podatki pa bodo omogočali tudi ustrezno zavarovanje lastnine, bolj pravično obdavčitev, bolj pregleden trg nepremičnin, ureditev medsebojnih razmerij, realno oceno premoženja v nepremičninah ter optimalnejšo načrtovanje gradnje stanovanj oziroma optimalno gospodarjenje z nepremičninami.
-OM
Ptuj • Delavnica krašenja medenjakov
V knjižnici je dišalo
Še do 14. decembra je v prostorih Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju na ogled razstava Kuharske bukve in kuhinja od 16. do konca 19. stoletja. Razstavo so oziroma bodo obogatili tudi z dvema spremljajočima prireditvama, delavnico krašenja medenjakov, ki so jo namenili otrokom, in praznični mizi, namenjeni odraslim.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
15. novembra je v prostorih mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju potekala delavnica krašenja medenjakov, ki jo je vodila Vida Babšek, učiteljica praktičnega pouka kuhanja in strežbe v Poklicni in tehniški kmetijski šoli Ptuj.
15. novembra je bila na delu delavnica krašenja med-enjakov, ki je pritegnila veliko otrok, nekaj mam, starih mam in enega očeta. Vodila jo je Vida Babšek, učiteljica praktičnega pouka kuhanja in strežbe na Poklicni in tehniški kmetijski šoli Ptuj, uči pa tudi teorijo.
V projekt razstave Kuharske bukve je ptujsko kmetijsko šolo najprej povabila Melita Zmazek, zatem so se povezali z avtorico razstave Miro Je-renec. V začetku je bil govor bolj o delavnicah, kot o čem drugem, na koncu pa so se skupaj odločili, da bodo že ob odprtju razstave pripravili tri pojedine, kmečko, grajsko in meščansko.
Medenjake, ki so jih otroci krasili v okviru delavnice, so v ptujski kmetijski šoli spekli vnaprej zaradi tega, da je bilo
Rdeče medenjake, ki so spominjali na lectova srca, so mali udeleženci delavnic odnesli domov, da jim bodo olepšali praznične dneve. Tiste brez rdeče barve pa so tudi poskusili.
delo lažje in da so ga lahko mali slaščičarji v nekem razumnem času dokončali. Medenjake so najprej prebarvali z belim ledom, ki so ga obarvali rdeče, uporabili so beljak, sladkor v prahu in rdečo živilsko barvo. Ko so se posušili, so jih pričeli krasiti. Tudi pri krašenju so uporabili beli led, ki pa je bil veliko bolj gost, pri čemer so ga poljudno pobarvali. Krasili so jih v stilu lectovih src, nekatera so po končanem krašenju bila že prave male umetnine. Pri izdelavi in krašenju med-enjakov imajo v Poklicni in tehniški kmetijski šoli veliko izkušenj, izdelujejo jih za darilca za svoje goste, ki obiščejo Grajenščak, ob dnevu odprtih vrat, za informativni dan in ob drugih priložnostih. Ker so
medenjaki bolj ali manj izrinjeni iz današnje sladke ponudbe, čeprav so veliko bolj zdravi, pečejo se v glavnem iz ržene moke, med pa je naravno sladilo in tudi prvo sladilo sploh, ki so ga ljudje poznali, lahko takšne in podobne delavnice na nek način povrnejo sloves medenjakom, ki jih danes bolj poredko pečemo, ponavadi pa še ob božiču.
6. decembra bodo v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju v sklopu razstave Kuharske bukve in kuhinja od 16. stoletja do konca 19. stoletja pripravili še delavnico o praznični mizi, ki jo bosta vodili Lidija Petek in Vida Babšek. Namenjajo jo vsem, ki bi želeli svojo praznično mizo pripraviti čim lepše.
MG
Prireditvenih
Torek, 28. november
17.0
19.30
do 19.00 Ormož, Mladinski center, prednovoletna in predbožična ustvarjalna delavnica
Maribor, v dvorani Lent, tradicionalni 9. izbor Lepa soseda
Četrtek, 30. november
9.30
15.30 18.00
18.30 17.00
19.00
Ormož, jedilnica Centra za starejše občane, Mesečno praznovanje rojstnih dni
Ormož, vrtec, delavnica, izdelava adventnih venčkov
Ormož, zelena dvorana Glasbene šole, koncert učencev Glasbene
šole Ormož
do 20.00 Ormož, telovadnica Gimnazije, odbojka
Ptuj, CID, izdelovanje nakita iz ovčje volne, delavnico bo vodila
Natalija Resnik Gavez
Ptuj, Viteška dvorana gradu, prireditev, ki je posvečena spominu Karola Pahorja, vsestranskega glasbenika in skladatelja, ki je bil v letih 1926-1930 tudi učitelj in ravnatelj ptujske glasbene šole, organizira Pokrajinski muzej Ptuj, Glasbena šola Karol Pahor Ptuj in Glasbena matica Ljubljana
V petek, 1. decembra, ste vabljeni na tradicionalni, dobrodelni koncert v cerkev sv. Petra in Pavla na Ptuju, pripravlja Dekanija Karitas
Kolosej Maribor
Torek, 28. november, ob 15.30, 17.50 in 19.55 Bitka za božič. Ob 15.00, 16.00, 18.00, 19.00, 21.00 in 22.00 Cazino Royale. Ob 21.55 Izgubljeno mesto. Ob 15.40, 18.50 in 21.50 Parfum. 17.10 Vztrajaj. Ob 19.20 Čudovito leto. Ob 17.00, 19.10 in 21.20 Odpleši svoje sanje. Ob 15.50, 17.40, 19.40 in 21.30 Borat. Ob 18.40 in 21.40 Dvojna igra. Ob 19.50 in 22.10 Žaga III. Ob 15.20 in 17.30 Sezona lova. Ob 21.45 Varuh. Ob 16.10 Avtomobili.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAJO žagana in sekana kratka drva iz trdega lesa na Žagi v Ptuju. Hitra dobava. Telefon 041 233 668.
V NAJEM vzamem njivo, ugodno plačilo. Telefon 041 905 857.
DOM STANOVANJE
PRODAM manjše trisobno stanovanje, mirna lokacija na Ptuju. Tel. 051 378 435.
www.tednik.si
TAKOJ ZAPOSLIMO večje število delavcev v skladišču in voznikov za delo na Ptuju in v Mariboru. Za vse informacije smo dosegljivi na: Manpower d. o. o., Slovenska 17, Maribor, tel. 02 23 48 292 ali 031 702 329.
NOVO! KREDITI
mobilno bančništvo
> POTROŠNIŠKI - NAMENSKI -GOTOVINSKI ( do 8 let )
( tUdI za OD nižji od 100.000 SIT)
> STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI - INVESTIJCIJSKI
SVFTOVANJE Ha I 051 804 324
V okviru akcije Klic srca vas vabimo na sklop predavanj
V OBJEMU MILOSTI
Predaval bo mag. Zmago Godina.
petek, 1.12. 2006 ob 19:00 - Kakšna godlja! sobota, 2. 12. 2006 ob 11:00 - Kakšen Bog! sobota, 2. 12. 2006 ob 18:00 - Kakšna razlika!
Vsa predavanja bodo v dvorani Krščanske adventistične cerkev v Cankarjevi 1 na Ptuju. Vstop je prost - vljudno vabljeni!
Organizator: Društvo prijateljev Svetega pisma
RESTAVRACIJA
KITAJSKI VRT
Dravska ul. 7, 2250 Ptuj, telefon: 776 14 51
Za rojstnodnevna
praznovanja,
presenečenje za vas
Pri nakupu nad 5.000 SIT ^^
DARILO ZA VAS - slivovo vino 0,2l
Mesarija Fekonja obvešča svoje kupce, da lahko obiščejo potujoči mesni butik na tržnici na Ptuju, vsako soboto od 7. do 13. ure.
če radi dobro jeste Je že prav, da za mesarijo Fekonja veste.
lUlesarija Felconja, d.o.o.
POPRAVEK
Pri objavi spomina za Ivanko Krsnik s Ptujske Gore, ki je bil objavljen v petek, 24. novebmra, je prišlo do tiskarke napake pri datumu. Pravilno je SPOMIN
26. 11. 2004 - 26. 11. 2006, Ivanki Krsnik ....
Za napako se prizadetim vljudno opravičujemo.
V 76. letu nas je po dolgotrajni bolezni zapustila draga žena in sestra
Marija Arbeiter
roj. Kelc
IZ ZIDANŠKOVE ULICE 17, PTUJ
Od nje se bomo poslovili v torek, 28. novembra 2006, ob 14. uri na Hajdinskem pokopališču.
Žara bo pripeljana v mrliško vežico na dan pogreba ob 10.
Žalujoči: mož Franc, sestra Elica, Danica in Marija z družinama
Ko živel sem, ljubil sem vas vse. Zdaj, ko me več med vami ni, ljubite me v spominu vi. Povsod, kjer hodil si, za tabo so bile sledi, sledi marljivih rok, le zadnja sled vodi tja, kjer ni nazaj poti.
Za vse še enkrat hvala ti, in če usoda nam bo dala, morda nekje spet snidemo se mi!
V SPOMIN Martinu Novaku
IZ BLATISLAVCEV, POLENŠAK 28. 11. 1998 - 28. 11. 2006
Mineva osmo leto, odkar si nas zapustil, naš dragi mož, oče, tast in dedek.
Še vedno na dvorišču tvoj korak in glas se sliši, a to le naše tihe želje in sanje so. Zato ne jočimo ob njegovem domu, le tiho k njemu pristopimo, svečko mu v spomin prižgimo in večni mir mu zaželimo.
Hvala vsem za podarjen cvet in prižgano svečko.
Žena Antonija, hčerka Tončka z družino, hčerka Lizika
ter vnuk Jani z Matejo.
Vsak četrtek ob 20.00 uri
m , i-
POSKOČNIH
1.	ZREŠKA POMLAD - Pred porušenim svetom
2.	DUO POLET - Klopotci pojejo
3.	IGOR IN ZLATI ZVOKI - Gelca in Špelca
4.	SLOVENSKI MUZIKANTJE - Kolko kapljic, tolko let
5.	NAVDIH - Mami, za te
6.	GOLTE - Minilo je poletje
7.	VESELI SVATJE - Ko boš odhajal
f
POP 7 TOP
1.	WERNER - Mala je dala
2.	KOŠTRUNI - Franja
3.	HALGATO BAND - Veter boža deklico
4.	ŠTAJERSKI MIŠO - Zame si na svetu samo ti
5.	DEŽUR - Dober dan
6.	PRIJATELJI IZ PTUJA - Solze tiho mi polzijo
7.	ZLATKO DOBRIČ - Zaprežite mi konje bele
ŠOPEK POSKOČNIH		POP 7 TOP	
Glasujem za:	Glasujem za:		
Ime in oriimek:	Naslov:		
Tel številka:			
Glasovnice pošljite na dopisnicah na i	laslov: MEGAMARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina		i
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrajenec: Simona Vantur Trnovec pri Slov. Bistrici 2310 Slovenska Bistrica
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika ...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
NAROČILNICA ZA
v
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka: Telefon: _
Datum naro~ila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj , Rai~eva 6 2250 Ptuj
AERfS^lKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE
nove naroiniks Ta teden prejme osem b obiskov Centra aerobike:
ime in priimek:
Anica Ivančič
Hrastovec 19,2283 Zavrč
Nagrajenka prejme nagrado po pošti.
PILATES, STEP AEROBIKA, LATINO AEROBIKA, AEROBIKA ZA STAREJŠE, TAI JI QUAN, KARATE ŠOLA IN KARATE REKREACIJA
Pilates: O.Š. Olge Meglič, Presernova 31, Ptuj
Step aerobika: Nad tribuno Mestnega stadiona Ptuj, Čučkova 7, Ptuj
Aerobika: Peršonova 50, Ptuj
Murska Sobota • 8. državno tekmovanje sUkopleskarJev s humanitarnim delom
Humanost, ki se je prijela
Slikopleskarji Slovenije so letošnje državno tekmovanje s humanitarnim delom oddelali v murskosoboški bolnišnici. V nove barve so odeli del prostorov internega in kirurškega oddelka. Za prispevek pri lepšanju bolnišnice, ocenjen na osem milijonov tolarjev, je direktor murskosoboške bolnišnice hvaležen vsem udeležencem.
Ob tekmovalnem delu je pomemben tudi humani vidik vsakoletnega srečanja slikopleskarjev Slovenije, ki so ga tudi letos podprli že tradicionalni sponzorji oziroma donatorji. Letošnje tekmovanje si bodo udeleženci zapomnili tudi po tem, da jih je prvič prišel pozdravit tudi minister za zdravje Republike Slovenije Andrej Bručan. Moralno podporo jim je obljubila tudi Štefka Kučan, ki pa se žal zaključne slovesnosti ni mogla udeležiti. Njeno pismo podporo so prebrali na tiskovni konferenci. Med drugim je zapisala, da se s spoštljivo hvaležnostjo zaveda vrednosti te akcije, tako v znanju poklica, kot v dobrem namenu. Svežina, ki prihaja v prostore s slikoplekarskim delom in vedrina, ki jo spodbudi urejen in svetel prostor, sta za kulturo bivanja izredni dar. In, če se to dogodi v bolnišnici, je to toliko lepše,
da kar pozabiš, kaj pomenijo besede, ki govorijo o tekmovanju, bolj jih razumeš v besedi izkazovanja, kot izkazovanje mojstrstva, dobrega, svežega, prijaznega in dostojanstvenega.
Na 8. državnem tekmovanju slikopleskarjev so slavili: prvo mesto in s tem prehodni pokal za eno leto je osvojila ekipa Majdič, d. o. o., Mengeš v kateri sta tekmovala Peter in Matjaž Majdič; druga je bila ekipa Jožeta Volj-karja, s. p., Zgornji Tuhinj; v ekipi sta bila Jože Voljkar in Janez Jeglič; tretje mesto pa je osvojila ekipa Sama Grabušnika, s. p., Maribor; v njej sta tekmovala Samo Gra-bušnik in Franci Čeh. Vsem udeležencem tekmovanja pa so podelili priznanja.
Prihodnje leto se državno tekmovanje slikopleskarjev Slovenije s humanitarnim delom seli na Primorsko.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ernest Bóro, direktor murskosoboške bolnišnice (desno) v pogovoru s pobudnikom akcije Brankom Goričanom in Janezom Rižnarjem.
Ptuj • Katarina brez snega
Tako toplega sejemskega vremena pa še ne
Kaže, da je star in v preteklosti tolikokrat preverjen pregovor: "Katreja sneg veja, če ga ni, pa ga naredi," le še za staro šaro.
Foto: M. Ozmec
Med prodajalci pristnih izdelkov domače obrti so bili tudi letos izdelovalci suhe robe iz Ribnice na Dolenjskem.
Foto: Črtomir Goznik
Murskosoboško bolnišnico je letos skupaj lepšalo blizu 90 slikopleskarjev Slovenije, med njimi tudi dijaki Srednje gradbene šole Maribor. Pri delu smo zmotili eno od tekmovalnih ekip.
Napoved vremena za Slovenijo
Listopada toplina, i^ečana mrzlo.
Danes bo zmerno do pretežno oblačno.Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 8, najvišje dnevne danes od 10 do 16, jutri od 8 do 13 stopinj C.
Obeti: V sredo bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, na vzhodu tudi pretežno oblačno. Pihati bo začel severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. V četrtek bo na Primorskem precej jasno, pihala bo burja, drugod bo pretežno oblačno. V vzhodni in ponekod v osrednji Sloveniji bo rahlo deževalo ali rosilo.
Kajti tako lepega, sončnega in predvsem toplega vremena s temperaturami okoli 16 stopinj Celzija, kot je bilo na sobotnem tradicionalnem Katarininem sejmu na Ptuju, ne pomnijo niti najstarejši.
Očitno so svetovne podnebne spremembe, zaradi ozonske luknje, učinka tople grede in posledično prehitrega segrevanja zemlje storile svoje, saj so nam postregle z navidezno podaljšanim poletjem ali pa vsaj z nadpovprečno toplo jesenjo. Kajti tako visokih temperatur v drugi polovici novembra še ne pomnijo.
Morda je bil tudi zaradi tega tradicionalni ptujski Ka-tarinin sejem, ki se je po dolgem času dogajal na sam god sv. Katarine, v soboto, 25. novembra, zelo dobro obiskan. Tako s strani številnih prodajalcev kiča, krame, cenenih
oblačil ter manj številnih izdelkov domače obrti, kot s strani številnih kupcev; oboji so prihiteli v staro mesto ob Dravi od blizu in daleč ter napolnili ulice s prijetnim sej-marskim vrvežem in omamnim vonjem po pečenih dobrotah in kuhanem vinu. Kot kaže je lepo vreme pozitivno vplivalo tudi na sklepanje kupčij, saj so te kar cvetele. Po svoje pa se je poznalo, da je bila sobota, kajti ptujske ulice so se pričele prazniti prej kot običajno, pravzaprav že kmalu po poldnevu, tako da je pozno popoldne, okoli 16. ure za sejmarji ostalo na ulicah in trgih le še kup papirja in drugih odpadkov. No, na srečo so se z njimi razmeroma hitro spopadli komunalni delavci, tako, da je bilo naše mesto kmalu spet prazno in predvsem čisto.
-OM
Osebna kronika
Rodile so: Maja Bel-šak, Rakov ci 37, Sveti Tomaž - Marka; Helena Veldin, Obrež 108, Središče ob Dravi - Maja; Ya-nina Selinshek, Poljska c. 39/b, Ptuj - Amando; Andreja Žunkovič, Mo-škanjci 122, Gorišnica
-	Manco; Klavdija Bec, Grabšinci 5, Sv. Jurij ob Ščavnici - Jana; Mateja Voh, Kristan Vrh 97, Podplat - Drejca; Estera Martini, Partizanska ul. 43, Slovenska Bistrica
-	Evo; Mojca Voelkner, Videm pri Ptuju 28, Videm - Nino; Albina Bezjak, Muretinci 1/b, Gorišnica - Živo; Suzana Gojkovič, Ločki Vrh 9, Destrnik - deklico; Petra Grabar, Kicar 92/b, Ptuj
-	Žana; Klavdija Gori-čanec, Skolibrova ul. 4, Ormož - Ina; Klavdija Keršmanc, Prežihova ulica 2, Ptuj - Tio; Gordana Majcenovič, Rimska pl. 15, Ptuj - dečka.
Poroke - Ptuj: Boris Ilec, Gorca 81/a in Silva Jurgec, Vošnjakova ul. 1, Ptuj. Klemen Kraševec, Hrastovec 24/c in Mihaela Pavlovic, Varaždinska 14, Cestica, Hrvaška.
Umrli so: Janez Krajnc, Zamušani 83/a, rojen 1927 - umrl 14. novembra 2006; Franc Prejac, Lasigovci 16, rojen 1916 - umrl 12. novembra 2006; Janez Pul-ko, Draženci 55/a, rojen 1913 Umrli so:14. novembra 2006; Franc Tomanič, Bukovci 95, rojen 1935 -umrl 15. novembra 2006; Franc Svenšek, Jablovec 4, rojen 1956 - umrl 15. novembra 2006; Štefan Fošnarič, Stanošina 29, rojen 1927 - umrl 21. novembra 2006.