RUDE2 MOLISLAV: Materijalni položaj učiteljstva v raznih državah. Boi za obstanek ie tako tesno vezan z življenjem poedinca, da ea ni mosoče azločiti od -nieeoveea subjekta. kaiti življenje in boi tvorita nerazdel.iivo celoto, brez katere ni in ne bo bitia ki bi ie ne poznal v vsei svoii neusmiljenosti. Tako tvori ta boi naielavneiši faktor v živlieniu naroda. kakor fudi Doedinca. Materiialni položai. ekonomska stran na" šega stanu ie tako bitn; činiteli. da sa. lahko neooorečeno vežemo z našim življenjem, da celo z našimi ideall Življenje ne jpozna obzirov. Brez pardotia navija človeka. da v svoii borbi napne vse sile. da si izboliša emotno stanie. Tako vidimo v celem svetu pokret učiteljstva po izbolišaniu svoieea materijalneea in s tem v zvezi moralnega Doložaia. Najbolie plačano učitel.istvo ie v Švici Pred svetovno voino ie tamkai znašala učiteliska olača letnih 1650—3050 frankov. V mestih imaio tam mamše nla5e nesro na deželi. in sicer ie znašala te* dai plača 1650—2830 frankov. Vsako leto ie. dobivalo učitelistvo 59 frankov Drirastka na plači. tako da ie orejemalo v 20 letih službe oolno nlačo in polno penzilo. V kraiih. oddalieniTi 5—6 km od mesta, je znašala plača 1850—2850. a v kraiih z večio distanco od obljudenih centrov 2050—3050 frankov. V nadalievalnih 5olah se ie učitelistvo olačevalo % 2550 do 3050 franki. Razen osnovne iti položajne plače Dripada švicarskim koleeom tudi prosto stanovanip ali pa stanarina Učlteli se lahko bavi s stranskimj ddbičkanosnimi posM. Tainištvo občinp rnu ie donašalo Ietno 300 frankov knhžničarstvo 100—150 frankov s nravico bibliotekarske t)enziie. Da si lahko zamislimo višino teh vsot. moramo vedeti. da ie stal švicarski frank skoro al pari s predvojno avstriisko krono Na Aneleškem dele učitel.istvo v štlri skuoine: učitel.ie brez diiplome (z maturo srednrih šol). z diplomo (z maturo učiteljišča). upravitelie brez 'diiplome In z diplomo. Plača ie različna celo v istl skunini O tem odločuie spoI; izpričevala in službena doba. UčiteHice imaio eno petino manjše nlače od moških iste stdpnie. Učitelistvo z dfplomo se deli v pet skup^in: v učitelie 'm učiteliice k? nlso absolvirale Training Colleere (učitel)išče), v nastavnike. ki so ea obiskovali 2 letl. v nastavn'ike s 3 leti učiteliiišča in koncno v učitelie s celim učiteliiščem. Višina olače šolskib uuraviteUev 7. diplomo se odreia po številu učencev. ki obisku.ie.lo niesrovo šolo. V začetku službuie učitel] začasno. ko si prrdobi stalnost se loči v štiri razrede. V vsakem razredu se Dlača razlikuip, roo službeni dobi. ker doblva angleško učitelistvo vsako leto povišico. Učitelj 'rma oooolno plačo za časa bolovan.ia. ako taisto traia mesec dni. za nadaltnja dva meseca dobiva nolovico svoiih preiemkov V Dočetku svoieera službovania ie nieeovo materiialno stanie zelo slabo. Plačo izdaiaio mestne in sreske šolske občine. Država plača tri petine. Pravico do penziie ima učitelistvo po 30 službenih letih ali na no 60 letih starosti. V 65. letu se učrtdia obligatno postavlia v Renziio Za nokoininski fond se odtegu.ie 5% od plače. Na Švedskem se uoiteltske plače vsakJh pet let avtomatslko Rovišaio. Učitelistvo se deli v oet razredov kier tffra važno vloeo tudi spol. Učiteliice imaio maniše olače. I. razr učitelji 2100 švect. kron, učitel.iice 1900 šved. kron. II. razr. učitelji 2400 šved. kron učiteliice 2100 šved. kron. III. razr. učitelji 2700 šved. kron. učiteliice 2300 šved. kron. IV. razr. uoitelji 3000 šved. kron. učiteljice 2500 šved. kron. K temu ie dodati še 30% draeiniskib doklad Za vsakeea otroka dobiva učiteli §e 5 kron mesečneea dodatka. Razen te?a daieio nekatere boeatejše občine svoiiim učiteliem še iDosebnp draeiniske ddklade. Nemčiia tma polno zveznib državic, ki imaio vsaka svoi poseben administraMvni aparat. Na Saksonskem se deli plača uradnikov v 12 razredov. Učitelii pripadajo 7.. 8. in 9. razredu v tem razmeriu- polovica učitel.istva ie v 7.. ena tretiina v 8 in ena šestijja v 9. razredu. Radi denarne krize se meniaio plače skoro vsak me- ' sec. Do maia 1924. leta so znašale plače: 1. in 2. leto službe 103 zlate marke. 3.1eto 106 zlatih mark in 4. ter5. leto 108zlatih mark. Plača se v nada!.iniem redu noViša v 56. letu na 237 zlatih mark. To ie m-aksimum Povišice tečeio vsako drueo leto. Za ženo dobiva učiteli 5 mark dodatka. Za dete 13—17 mark. Učitelii niso rolačani1, kakor bi morali biti za njjhovo delo. N.iihov sindikat zahteva Mtrefše napredovanje v tem raameriu: e,na petina osobja nai bo v 7. razredu dve rcetinii v 8. in dve oetini v 9. razredu. Do oktobra 1920. leta ie učitelie olačevala občina, danes dobivaio plačo od države. Po 10 letih službe znaša penziia 35% celokupnih orejemkov, po 40. letih 80%. Vdove preiemajo 607° Denzije. Učiteli ima vse nreiemke v.a čas enoletneg-a bolovanja. Učiteljske plače v Zedinienih državah so različne v različnih državicah. V elavnem so tako majhne da učftelii v masah beže v drujje. Drivatne službe. Plače francoske?a uradništva so bl- le povečane v letih 1919. in 1921 Ker mso tud? ti preieimki odsrovariali živlienskirn potrebam. se ie sestala oosebna komisija. 'ki ie izdelala posebno lestvo za poVišanie plac in to od 1. ianuarla 1926. Po tem Predlofifu komisiip so učiteliske plače sledece ureierie (brey, doklad): stalno učiteljstvo ie dobivalo 5000—9000 fraflkov, a od leta 1926. naprei pa 7000 do 12.000 frankov. Začasno službujoCe učitelistvo ie imelo doslei 4500 frankov, dooim ima sedai 6500 frankov letno. Za Alzaciio Loreno so posebni privilejarijl: 1. Učiteljstvo dobiva olačo in vse dodatke kot v Franciji. 2. razen teea še 12 Fr dnevno za težko službo 3. oženienemu učiteliu se ta dodatek wveča za 20%, 4. za vsako dete sp ta Rovečani dodatek ponovno rooveča za 10%. 5. vsak uatelj dobiva 100 Fr. za rnesečno stanaruno, 6. 20% povečana stanarina za poročene, 7. 10% povečane stanaritie navedene pod 5. in 6. točko za vsako dete izipod 16 let. 8. draeiniska doklada letnib 1800 Fr. Tako ima učiteli 1. stoonie v Alzaciii Loreni sledečo letno plačo: 1. 7200 Fr. sist. plače. 2. 6132 Fr kot dodatek na težko službo in rodbinsko doklado. 3. 1860 Fr. stanarine. SkuDai 16.812 Fr.. t. i. približno 34.000 Din. Na .Taponskem tudi ne cveto rože učiteljstvu. UčiieLiske oreanizaciie se mnoeo trudiio. da bi izboljšale učiteliev materiialni Doložaj. Vdova dobiva tretiino plače svojega moža. Za časa boleztii teče nlača 3 mesece. Vsako delo. kf donaša učitelju oseben zaslužek ie orepovedano^ Učiteliice niso zaRostavliene. Porodni dopust traia 60 dni. Nezakonski irorod izkliuči učiteliico iz službe. Na koncu vsakeea šolskeea leta dobi učiteljstvo 70—100% oovišano plačo kot darilo. Za vsakih oet let službe Dreiema nčiteli tudi' nekakn naerado v ienih. Še slabše ie situirano učiteljstvo v Bolgariii. Plače se dele v 10 skupin. Plače variiraio med 880 in 1280 levov- Oblastni nadzornik ima 150. a sreski 100 levov več kakor učiteli. V zadniem času so se dodatki za draeinio. ženo in deco povišali za 50% Učitelistvo plačuje država, dočim profesorie občina. Obliffatno ie rzvenšolsko delo v tajništvu občfrie in to 'Dovečfni brezplačno. Ako država odpusti učiteba. tedai rmi teče pokoinina po 20 letih službe; ako sam zaDusti službo. ima pravico do pokoinine do 25 služ" beneim letu. Za časa boležni tečeio pre.iemki za ddbo 3 mesecev. tuberkuloznim pa eno leto. Rodbini od StiriTi članov ,1e potrebno 8020 levov. v resnici ,pa prejema učiteli s 30 leti službe m štiričlanssko družino 2600 levov. a <u5iteli s 5 leti službe 2100 levov. Te številke dovol.ino pokazuje.10 bedo tamošnjeea učiteljstvaUčiteliice se moreio ^oročiti 7 učitelji. ne da bi -pri tem izsrubiie službo V sluča.iu Da. da poroči neučitelia mora zaoustiti šolo. Ne dovoliuje se imeti nezakonsko deco in živeti v privatnem zakonu. Porodniški dooust traia 3 mesece Najfoedneie .ie učitelistvo Ru«i5e. Nobeneea reda ni v plačevantu 'Plač po ot>5inah. Učiteli roride v vas in se doenvori s predstoinikom za plačo. fci sesto.ii v mali količini červoncev in eotovi količini poljslkih ioridelkov. Da bi zamosel Dodatl točno sliko bede ruskih tovarišev. bi mo" ral spis razširiti skoroda v nedogled. Zato o RusJii moeoče kdai pozneie. Da zamoremo ocenitj razmerje učlteliskih olač v raznih državah moramo primeriati pla5e po niih kiroujoči moči ln ceni Na (oodlaei izračunania, kako lahko sha.ia učiteli s svoio plačo v svoii domovini. se le došlo leta 1925. do zakljuSka. da ie Švica naibolj zagrotovila armotni obstoi učitelistva a naislabše so situirani tovariši v Rusiji. Ostale države varirajo v temle redu; 1. Švica, 2. Angleška. 3. Zedinjene države. 4. Holandska. 5. Švedska, 6. Kitajska. 7. Finska, 8. NemSija. 9 Španiia. 10. Mandžurska 11. Franciia. 12. Luksemburška. 13. Rumuiniia. 14. Čehoslovaška, 15. J u gos 1 a vij a . 16 Belgija. 17. Litvanska. 18. Estonska, 19. Japonska. 20. Portujralska. 21 Italija. 22. Lotiška. 23. Bols?ariia in 24. Rusija.