GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki
Štev". 55.
Bojazen.
Politikarjem ua čelu kapitalistične stranke republikancev niso ni A kaj po volji mnogoteri štrajki v deželi. To je opaziti na iiervozuostt m j: h časnikarstva. Zadava jim dela preglavico in preti postati nevarna pri volitvah, kakor so bile posledice leta 1892. po razburjenih bojih v Homestead.
Sicer priznajo — kakor se izjav-Ijane k meščanski,— list da nolveden dosedanjih štrajkov v obsežnosti in moči ni doseg«! onega v Homestead, ,,pač pa 8«» zelo sumljivo giblje na raznih straneh delr.vskega obzorja io več nogo na jednem mestu so delavci pokazali znamenja zelo ne prijetne nravi. Vihar zamore nastati vsak čas/*
To so drastične izjave bojazni. Toda tega viharja bo gospodje republikanski politikai ji ne »>oje, kakor smo že gore j omenili. Saj imajo na razpolago, ako na to prid«, vso soldatesko. nje kr-.glje, puške, ba-(.jii»'tH ui mskari topov«. Ne, boja-zeu imajo pred porazom pri volitvah, ker vidijo, da bodo zgubili mnogo delavskih glasov vsled zgubljenih ali posililo zatrtih štrajkov. Boje se, da s« ne bi delavci zopet podali v demokratični kapitalistični tabor.
I>o neke gotove stopinje priznavamo tudi mi to bojazen.. Velika množina delavcev, kteri so pri zadnjih volitvah glasovali za republikance, se bode, — ako jih položaj prisili — obrnol od njih in bežal k demokratom in to večina taki delavci, kteri Se dosed aj niso spoznali, da je edini njih pravi tabor pri delavski stranki, ltožali bodo k onim demokratom, ne da bi premislili istino, daje izvolitvi G rover Cleve-landa leta 1892 sledil veliki čikaški štrajk železničarjev in ž njim spojeni krvavi spopadi.
Toda, dasi je nevarnost za republikance precej velika, vendar delavski vodje, kteri kapitalistom podrepujejo, nič ne storč, niti ne poskušajo, da bi za delavce ali njih unije kaj koristnega pridobili; ako-ravno dobro vemo, da so take pridobitve dvomljive vrednOhti in njih kapitalisti puste le tako dolgo veljati, dokler niso zopet ua trdnem. Pa kaj pravimo od teh vodij, da bi kaj pridobili za delavce, kaj je tem mar delavec? Sami zase gledajo, cikajo na o *e kapitalistične stranke, ktera jim ponuja mastueji plen, ist«j izroče delavce, ali s čaroviiiško zgovornostjo kažejo, da naj za njo svoje glasove oddajo. Nadi ameriški delavci se pa kaj radi pustč preslepiti po takih fakirjih in niso prišli še do prepričanja, da nobena kapitalističnih strank jema ne posluha, ne srca za nje, ter še vedno moledujoč za njima cokljajo.
ITe \a/
, 12. j-alija 1899.
Leto
Kapitalistična logika.
Kapitala v gotovem denarju, kteri išče naloženja, je preveč na trgu. Nihče se ni čudil zato, — pravi nek meščanski list, — da so se ljudje tako drenjali in pojali v marljivosti svoje novce naložiti za nove odstotne mestne (Newyor-fcka) bonde.
, Newyorker Tim«s4t si je poslu-žila to priliko in s čudovito kapitalistično logiko skovala napad 4>roti ,,roodrivanju napr«dnih delavcev o trinoštvn kapitala'4.
Ta list jo je tako-le pogruntal prav po okusu kapitalistov, po č«-mur okusu tudi piše in se kapitalizma tako oklepa kokor klo£č pasje kože in sicer pravi:
,,Tukaj imamo dokaz kako tri-Došk je kapital. Ako uapredni delavci kaj meuijo, potem eo gotovo
mnenja, da kapital več dobi, nego njemu odmerjeni del pri izdeloval-nemu dobičku. Pri ponudbi kapitala za nove bonde lahko vidijo, da je kapital zadovoljen, več nego zadovoljen zdobičkom, kt^ri naloženi denar se niti v človeškej starosti ne podvoji. Več nemorejo kapitalisti v tej deželi dobiti ako hočejo — brezskrbno živeti od obresti njih denarja!"
In to menijo delavci da je trino-štvo ! se jezno razkoračuje ,,Times".
To ne nazivajoali menijo napredni delavci, daje ne le ,,trinostvo", to imenujejo c do — plenenje ! S kte-rim ( mora liču i in) pravom i>a reklamirajo toraj ti ubogi, obžalovanja vredni kapitalisti one odstotke ali le tudi samo 2\ odstotka, ali sploh kak odstot -k? Kako delo pa store za nje? Ali mogoče zato ker so so ,drenjali" pri nalaganju? Ali no dobe 3.1 odstotka brez vsacega zaslužka? Od kod pa pridejo ti novci? Vendar neprilete iz zraka. Zato Be mora vendar nekje na svetu storiti kako vredno delo po delavcih, ktorim te obresti plačujejo kapitalistom, in t* Jel njih zaslužka ukradejo! Na pri mor ako kdo milijon dolarjev naloži, sme p« tem na loto S35.000 izdajati zato ker uifi ne dela? Ali ni to morebiti plenenje?!
Toda ,,Times" nadaljuje svojo modrost: ,,A.ko se kak kapitalist odreče popolnoma brez skrbi svoje novce spravljati in se za vlogo osobno trudi, potem ne dobi le samo obresti za svoj denar, temveč še nekaj druzega (something in tho nuture of) kakor zaslužek za svoje lastno upravniško delo".
Znani tudi ,,delavski zaslužek!" T uda ,,Tiineslt dobro vedoč prikriva, da si ,,tudi delujoči" kapital sam nareka ,,zaslužek" in to kolikor mogoče visocega, tega pa izse-zajo iz svojih delavcev.
Seveda ostane pri tem samo ..podtikanje*4, da naj se delavci ,,udano ukvarjajo", da nekaj tisoč kapitalistov ,,brezskrbno od svojih obresti živeti" zamore, in tako podtikanje s« seveda ne sme imenovati trinoštvo?
Iz nasili Mil kolonij.
Slabo vreme na Filipi na h.
Manila, 9. julija. Deževno vreme zelo ol>težuje življenje ameri-kanskim vojakom, kar slednji do-brovoljno prenašajo. Danes piha tifuu, strah vseh mornarjev in med tem neprenehoma lije de/. V dvanajstih urah od 10. ure včeraj zvečer do danes zjutraj je padlo 7.39 palcev dežja. Vsa okolica pri Manili je pod vodo iu boje se, da bodo izstopile vode in proplavile tabor Amerikancev.
W a s h i n g t o n, 9. julija, Ge-neral Otis lirzojavlja vojnemu oddelku, da je 1000 prostovoljcev pripravljenih pristopiti k novima polkoma, ktera nameravajo ustanoviti. Ista bodeta jedro vseh novih polkov, za klere bodo nabirali novince v Zjed. državah. Vsakemu posameznemu bodo izplačali $450 kot odškodnino za vožnjo v Zjed. države in po preteku njihovega služl>euega časa jih bodo prepeljali v domovino Začetkom so hoteli ta dva polka spopolniti s prvimi nabranimi novinci, ta namen so pa »pustili. Jutri se prične nabor po vseh Zj»n3. državah za deset novih prostovoljnih pol«ov. Naborni komisarji bodo v to svrho potovali po deželi, dokler ne dobe potrebno število mož.
General Lunov morilec.
M a u i 1 a, 7. julija. V Cabana-tuen ee je danes zaključila pravda
proti morilci vstaškega generala Luna, kterega je posekala Aguinal-dova straža. Zatoženci so bili oproščeni, ker so v samobranu ravnali. Poleg tega so skušali dokazati, da je med Luno iu drugimi častniki obstala zarota Aguinalda umoriti in Luno izvoliti diktatorjem. Kakor je videti, je res Lunova smrt utrdila Aguinaldovo stališče. Lu-novi pristaši so sedaj povsem naklonjeni Aguinaldu.
Tukaj bivajoči Spanci se zelo razveseljujejo ostalih ljudi od posadke v Baleru ob iztočnem obrežju otoka Luzona, kteri so včeraj zvečer prišli z španskimi komisarji iz glavnega strana Filipincev. Priredili bodo več banketov in pričeli nabirati prostovoljnih doneskov za ostale. Poročnik Martin, edini še živeči Častnik posadko trdi, da ni umoril kapitana Moreuosa, ker je hotel izobesiti balo zastavo, marveč pravi, da je umrl vsled bolezni.
Na prevožnem parniku Churruca so bode general Bates o diplomati čni zadevi poda! na Sulu otočje. General bode poskušal učiniti prijazno sporazumIjenje z sultanom, kteri je Amerikancem naklonjen. Preje je pogodbeno dobival sultan nekaj podpore od Spancev.
General Wheaton bode pri San Fernandu prevzel poveljništvo brigade generala Halota, ktori Be je s coloradskim polkom povrnil v Zjed. državo.
Dreyfus.
Ves izobražen svet se z Dre3rfnso-vim vprašanjem že dalj časa bavi, posebno pa sedaj ko so ga na Francosko privedli in se bode vršila nova pravda; tudi mi smo že dona-šali razne odlomke o njem, zato naj nam bode danes dovoljeno malo obširneje pisati.
Dreyfus je bil kapitan v franco-skej vojni in sicer dodeljen k generalnemu štabu, mož je baje zelo nadarjen in v svojej stroki učei., ter mu bila vsled tega odprta lepa prihodnjost in to bilo marBikomu trn v peti, ali kmalu so jo pogrun-tali njegovi tekmeci in nevošljivci, kterih se nikomur ne manjka. Dreyfus je po veroizpovedanju žid in to so uporabili njegovi nasprotniki, češ lakomen je kakor vsak Žid in ne gleda ali naredi novce poštenim ali nepoštenim potom. Ponaredili so višji častniki njegov rokopis in baje tudi druzih osob, celo v njegovo zusobno stanovanje se prikrali in ukrali njegova pisanja potem ga pa ovadili čefi: Dreyfus je izdajica, nemškej vojaškej oblasti je izdal važne spise in celo cesarja Viljema vmešavali. Francoski listi so zagnali krik in vse mogoče pisali o Dreyfusu, narod je pos:al razburjen in kar besnel, posebno antiae mitje, vse je hujskalo. Dreyfus je bil zatožen veleizdaje, njegovi ua-videzui prijatelji so krivo zoper njega pričali, vojno ministerstvo, in vlada so bili zoper njega in ni se čuditi, da je bil od vojnega sodišča spoznan krivim, sramotno, javno pred vojaki degradiran in obsojen v dosmrtno ječo na Hudičevem otoku, kjer bi moral umreti počasne amreti vsied nezdravega podnebja, tam je prebil štiri dolga leta.
Misliti si zamorete čislani čitalci kako je moralo moža boleti, ko je po nedolžnem bil pred vsem svetom tako osramoten, zapečateno je bilo veleizdalstvo in videti pred seboj počasno smrt v ječi daleč od domovine, ločen od svoje ljube soproge iu proklinjau od fanatičnih ljudi. Ni naš namen zagovarjati Dreyfusa kot žida, ampak kot človeka inteligentna moža. Vsled prizadevanja Dreyfueove žene, brata in druzih, se je pričela ua Fran-
coskem agitacija v ponovitev pravde iu bolje preiskave, listi so pričeli hudo pisati zopor francosko vojaško kamerilo, posebno angleški in nemški; zelo se je za Dryfueovo osodo zauimal sloveči in mnogim tudi sovražni pisatelj Zola, tudi tega BoobBodili ua leto dni ječein precejšno denarno globo, a pomiloščen je kazni; zadeva seje tako razvi la, da so prišli lopovšiui in krivemu pričanju visokih francoskih časnikov na dan iu ui kazalo vladi druzega, nego Drey fusa nazaj pripeljati na Francosko iu še jedenkrat bode sojen po vojnem sodišču.
Dreyfus se nahija sedaj vRennes, v vojaškej jetništnici na Francoskem in najbržo pride koncem julija pred vojno sodišče, ako so poročila zanesljiva.
Na izid te pravdo ves izobražen svet nestrpljivo čaka in vendar je mogoče, da se bode vsa zadeva hitro rešila, ker ako ne bodo pri-Btaši kamarile generalnega štaba zopet prišli z novimi goljufivimi dokazi po načinu kakor prvi, potem bode Dreyfus gotovo prost, lahko je pa tudi mogoče, da bode i novo vojno Bodišče sestavljeno iz Pariške zarotne tolpe.
, Navdušeni pristaši Dryfusove zadeve kažejo, da bodo žrtev generalnega štaba, ako bode oproščen, napravili ,.mučenika pravice", kar pa dela večjo čast njihovim srcem, nego možganom.
Kot žrtev pravice zasluži Dreyfus, hakor tudi vsak nedolžno obsojeni, najglobokejše človeško sočutje, toda več ne. ,,Mučeuika pravice" v tej zadevi sta bila Zola in Picquat, ali ne Dreyfus. Dreyfusa vendar niso zato na Hudičev otok poslali, ker seje potegoval za ,,pravico"? Ljudje, kteri pozuajo Dryfusr.vo vojaško mišljenje pred obsodbo, zagotavljalo celo, ako bi bil kdo drugi žrtev kamarile generalnega štaba, da bi bil Dreyfus tudi odločen Anti-Dreyfusard.
Seveda je s tem sedaj popolnoma ozdravjen. Ali kot ,,m n č e n i k a pravice" ga zamoremo komaj smatrati. Vsuk posamezni, kteri je še pred kratkem za njega proti toku plaval, je preje ,,mučeuik pravice", nego on.
Dopisi.
Pueblo, Colo., 6. julija.
Gospod urednik, prosim dovolite mi zopet nekoliko prostora v listu, da naznanim, kakšne so naše delavske razmere. Tukajšnja Philadelphia Smelter je pričela delati v vseh oddelkih dne 16. junija in sicer z znižano plačo za 10 odstotkov; to pa velja samo za dva meseca, ali jo bodo potem zvišali, ali pa zopet znižali? Gospodje Sugelham so se izrekli, da nečejo prenehati z delom iu pravijo: toliko Vam plačamo za sedaj, ako bodo pa druge topilnice več plačale, bodemo pa tudi mi, Baj imamo denar, da lahko tekmujemo trustu. Tudi v Colorado Smelter so začeli delati dne 24. juuija, sedaj delajo pri treh pečeh ali „blas far-nesih". Ko so delavci vprašali, koliko bodo plačali, bo jim povedali, da sedaj še nič ne vedo, delajte za tako plačo, kakor smo Vam prvič povedali, ako hočete, ako pa nečete pa pojdite kamor hočete, kako bodemo plačali Vam povemo 6. julija in ko je bila včerai plača, bo zopet vprašali, ali kaj so jim povedali? 17. julija Vam povemo. Delavci eo postali nejevoljni iu imajo zelo kisle obraze, kar je samcev pravijo: pustimo delo, oni, ki so pa oženjeni pa pravijo: le delajmo, bode že družba sama dala; jaz pa menim, ; da volk ne da koze nazaj, ako mu | jo oe vzamejo. Kdo mi poreče: saj
ne bodo imeli delavcev; ali teh je polovico preveč v teh krajih in ravno to je uzrok, da se norčujejo iz ubo-zega delavca, saj bo se gospodje izrekli, da imajo delavcev za tri to-piluice, in da radi delajo za znižani zaslužek. Tukajšnja Pueblo Smelter še popolnoma miruje in tudi ne vemo,.kdaj pTične delati ker vedno odkladajo. Ob sklepu dopisa svarim rojake, da naj nikari ne hodijo v Pueblo, ker je veliko ljudi tukaj brez dela.	Stari Jartar.
Castle tiate, Utah, 2. julija.
Gospod urednik, naznanim Vam, da sva z bratom Brečno dospela v štirih dneh sem in sva imela prav dobro potovanje, kakor ste nama povedali. Tukaj sva našla 18 Slovencev in vsi prav marljivo delajo ter so naju prav dobro sprejeli in postregli b časico sveže pivo. Tudi s potovanjem na morju s francoskim parnikom sva zelo zadovoljna, ker je v isti ni mnogo bolje nego na dru zih črtah; hrana in postrežba je mnogo boljša, to vč le oni ceniti, kteri se je že vozil s parniki druzih družb kakor mi dva, ko sva že potovala. Srčno se Vam tudi zahvalim, ko ste mi pomagali z novci, kteri so mi med potjo pošli iu sedaj v pismu prilagam Money Order za $45. Rojakom jako toplo priporočam, da naj se pri potovanju v staro domoviuo, ali pa ako koga od tam sem žele, vedno obrnejo na g. F. SakBerja, ker on jim gotovo vestuo postreže in za nje dobro skrbi in tudi pomaga; tudi glede denarnih, pošiljatev sem vedno čul ceno in hitro postrežbo. Zakaj se toraj toliko Slovencev raje drugam obrača v teh zadevah, ko bo slabeje in dražje postrežeui, mnogokrat pa zelo škodovani. Vas gosp. urednik srčno pozdravim tudi v imenu brata.
Martin Molek.
Havana, Cuba, 4. julija.
Slayno uredništvo 1 Daues Vam naznanjam, da imamo tukaj toplo vreme; dež pada le redko kedaj tei nemarno preveč deževnih dni, tud> kadar dež pada, je tukaj vedu< toplo. Ti gorki kraji so prijetni zi> one ljudi, kterim vročina preveč nt škoduje. Havaua ima lepo lego, hiše so večinoma trinadstropne, malo ktera je petnadstropna ; ulice so ozke in ne drdrajo vedno po njih vozovi poulične železnice, kakor \ New Yorku. Minoli tedeu sem st sprehajal po mestu, dospel sem tudi na ulico Habana, tam zagledal policaja, pristopil k njemu in ga vprašal v angleškem jeziku kje je pošta. Debelo me je gledal iu zmajal z rameni, poBegel sem v žep in mu pokazal pismo, ktero sem nameraval oddati na pošto, ko je zapazil pismo, je^zamrmral nekaj be-
sko zastavo; tudi v luki so vse španske ladije razobesile narodne zastave. Vojaki smo imeli dne 4. julija prav dober obed. Druzega več nemam danes pisati, ker jako malo pridem iz trdnjave v mesto, pa drugikrat zopet kaj. Pozdrav vsem znancem.	John Matekovič.
sedi v španskem] jeziku in se proč od mene obrnol. No, mislil sem si, sedaj pa veš kjo je pošta. Šel sem dalje po ulici ter srečal druzega vojaka, kteri mi je pokazal pošto. V Havani je mnogo policajev, kteri so dobro oboroženi, ali ne umejo angleški, temveč samo španski. Prodajalnice bo tukaj večinoma tako urejene, da ni nič od njih videti, dokler ne prideš v hišo. Sadje, kakor banane in druge vrste je precej drago, kakor se meni dozdeva, tucat banan velja 20 centov in tudi druge vrste sadje je drago. Dne 4. julija oh 11£. uri dopoludne smo bih vsi vojaki pozvani pred vojašnico in se postavili v red, bilo nas je štiri baterije; marčali smo do zapovednika, kteri je stal na kraju vojašnice in se postavili v red; ob 12. uri nam je zapovedal zapoved-nik: ,,Present arms" in vsi smo prezeutirali, nato je zagromelo 45 strelov iz topov iz naše trdnjave. Ta dan smo tudi na našej trdnjavi razvili 40 čevljev dolgo amerikan-
Razne vesti.
Konec zapravljivca.
Lloyd Aspinwall, sin pred desetimi leti umrlega generala jedna-kega imona in svoječasno najbolj leskeče luči naše zlate mladine, je te dni v New Yorku v revščini umrl, zapuščen cd vseh svojih dobrih prijateljev. Dnevi, k p so njegove ladije in konji pri dirkah vzbujale zavist celo naše najfiueje gospode in se o njem govorilo vsak dan v naših najboljših krogih, so zanj že davnej minoli. Vsakdajne pojedine v najboljših pa tudi najdražjih hotelih jo polagoma zamenjal s Table d' Hote v hotelih tretje vrste. Kot oženjen mož iu oče dveh otrok je svoječasno pričel ljubi mstvo z večkrat ločeno gledališko igralko Lillian Russell, ktera gaje veljala ogromne svote in konečno prouzročiia, da se je soproga postavno od njega ločila. Kar je še ostalo od njegovega premoženja, zaigral je na Wall Str. in po druzih igralnicah.
Dve žrtve požara.
V pritličju neke dvenadstropne hiše v New Yorku je 10. jul. opolu-dne posestnik prodajalnice za barve Fiukelsteiu, mešal barve. Opraviti jo imel ravno z bencinom in terpentinom, ko se je naenkrat pripetila strašna razstrelba. Od vseh strani je ogrnil plamen moža, čigar obleka seje v hipu vnela. Od bolečin in razburjenosti skoraj blazen mož je planil na cesto, nepomišlju-joč, da je njegova žena in otrok v zgorenjem nadstropju. Na pol ožgano meso je v koscih padalo od kosti ko se je na prostem zgrudil na tla.
Gospa Filkenstein je bila z svojo malo hčerko v stanovanju gorenje-ga nadstropja in pripravljala ravno obed, ko se je pripetila razstrelba. Zena je vsekako vzela hčerko v naročje in hotela bežati po gorečih stopujicah. Pozneje eo našli obe hudo ožgani trupli na sredi stopil jic. Neka stara žona, ktera je pri Finkelsteinovih stanovala, je bila bolj srečna ; zlezla je skozi okno na sosedno poslopje, od koder so jo ljudje kmalu rešili. Hudo ožganega Finkelsteina so odvedli v bolnišnico, kjer zuravniki zelo dvomijo, da bi OBtal pri življenju.
Sestradana žena.
Nek deček je našel te dni v podstrešju neke hiše v New Yorku staro ženo brez vsako obleke ležali na kupu cunj. Bila je tako sestradana, do jo ni bilo moč spraviti k zavesti, zavili so jo v odejo in pre. peljali v bolnišnico. Njenega meža Win. Qui una, kteri je trdii, dažeui nič ne manjka so zaprli.
Quinn je kakih 70 iet star iz Irskega doma in kakor njegovi sosedje trdijo že več !et ženi ni nič dal. Pravijo, da je starec z.igrizen skopuh, kteri ima na raznih bankah najmanj $16.000. Ko so ga zaprli je imel pri Bebi več nego 1U0 dolarjev. Minole dni je Quinn hudo pil, svoji ženi pa ni dal nič jesti. Žena je pred nekoliko časom podedovala $1000 in sosedje mislijo, da je Quinn nameraval ženo izstradati, da bi se polastil njen* ga danarja.
Stanovanje dvojice je bilo tako oBtudno, da je rea čuda, kako je zamoglo tam živeti človeško bitje. Jdino hišno orodje je bilo stara
Entpred ae second clas matter at t e New York, N. Y. Post office
< ctol^r 2. 1893
„GLAS NARODA".
! ist slovenskih delavcev v Ameriki.
I zdajatelj iu uredu.i : Published by
F. SAKSER. 109 Gfreeuwich St. New York City.
N'a leto velja list za Ameriko $3.-
f% pol leta..............$1.50,
Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—
„ pol leta----„ 3.50,
„ „ č^lri iela . . . „ 1.75. v ii.\iOpO poSl Ijamo Jist skupno
.i« Nar »d«" iihaja vgako
iil b J bo tO.
..GLAS NARODA"
(„VoiCF OF THE PFOPT.E'*)
Will b« isu.id every Wednesday a ud Saturday. Subscription yearly S3.
Advertisements on agreement.
Za »glase do 10 vr9tic se plača 30 centov.
Dopisi br :z poipiei iu onbnosti h* ne natisnejo.
Det.ar naj se n.agovoii poaiati po M on »y Order.
Pi spremembi kraia naročnikov rros .no, da «»■ nam tndi prejšnje t>i val išče naznani. da Lit~« j<> najdemo uusl >vmka
Dopisom m poSiljatvam naredite aaslovom:
„Glas Naroda' ,
P)9 Greenwich St New York Clity.
miza, dva polomljena stola in podrta post«lj polna nesnage. Zrak v sobi je bilo komaj mogoče dihati, ker okna že leto in dan niso bila odprta. Quinu se vede kakor bi bil blazen. Na vprašanja ne odgovarja nič, ali pa neumevuo blebeta. Pravi, da se že pot let ui umil, ker je umivanje nezdravo.
Italijan okra) rojaka-
V peteV je po dolenjem mestu ob bergli hodil Italijan, premogokop in se v sob »to d-»mu odpeljal, ker se mu je nesreča pripetila v rovu iu nogo hudo poškodovalo. Na ulici sta siromak i vjela dva Italijana eden »e je predstavil za „bankirja", drugi popotuika v staro domovino; takoj so bili prijatelji. Popotnik pravi siromaku, a ko imaš ameriški denar le daj ga bankirju on ti prinese lire. Siromak je vrjel iu izro čil $275 ter v nekem saloouu čakal na lire, a ni jih učakal, ,,baukir'4, sopotnik in pristni, težko prisluže-ni dolarji so zgiuoli. Kdo mor^ popisati žalost pohabljenega siromaka. Zato rojaki pazite se lopov, ako Se tako lepo ,,p"jejo", celo ljudem, kteri govore naš j^zii iu po ulicah lovfe ljudi, neveruj^e nič, ker kesa-lije je vedno prepozno.
0 stiMjkib. Pittsburg, 7. julija. Zboro-valna odbora ,,A malgamated Association of Iron A: Steel Workers" in neodvisuih t varuarjev železa in jekla sta dane* odpotovala v Chicago. Tam se hočejo posvetovati b zastopniki trusla American Tin Plate Co. gb*de nameravanega povišanja plače. Neodvisni tovarnarji so pri volji zahteve delavcev apolniti, toda trust se temu upira Vkljub temu splošnega štrajkanaj-brže ne bode, kajti delavci so pri volji se pobotati. Delavci zahtevajo povprečni« zvišanje plače za 20 odstotkov, med tem ko trust le 11 odstotkov dovoliti hoče,
Cleveland,?, julija. Na Woodland Hills Ave. in Union cesti je razkačena množica daues zopet na padla vozove z ekabi od Consolidated Street Railway Co. Na raznih krajih so navalili razuotere šare na tir in isi"ga z olj^m in milom namazali. da m bilo mogoče po njem vozit?. Vozove, na kteri h so bili unijski motormeni in sprevodniki, niso nadlegovali.
Al to na, Pa., 7. julija. Prerno-garji Blairsville okraja so pričeli dtrajk v dosego višje plače. Štraj-karje vodi Patrick Dolau, kterega so poslali iz Pittsburga, da se bode pogajal z družbo, oziroma se proti >jej bojeval.
Wallace, Idaho, 7. julija. Zvezni pomožni maršal je prišel danes k Last Chance rudniku in delovodji John Pressleyu rekel, da mora vse delavce odsloviti, ako se iati v petih minutah ne izjavijo, da ne spadajo k nobeuej uniji, poleg tega naj ljudi prisili, da prosijo pri vojaški oblasti dovoljenja da smejo delati. Pressley je rekel maršaln, da tega povelja ne bode ubogal in je takoj uato ruduik zapustil. VeČina njemu podloženih mu je sledila. V teku dneva je družba na več krajih ptilepila razglase, da se vsi ljudje, kteri so delo stavili, lahko brezpogojno povr-uejo nazaj, toda le malo se jih je odvzalo temu pozivu.
A 11 o n a, Pa., S. julija. Jefferson & Clearfield Coal & Iron Co. je daneB zjutraj pri svojih jamah na znanila, da bodo vse štrajkujoče premogarje. kteri v treh dneh zopet ne primejo za delo, izgnali iz kom-panijskih hiš. Strajkarje to pre-tenje kar nič ni oplašilo, naročili so 100 šotorov, da bodo njihove družine v njih Btanovale.
Wilkesbare, Pa., 8. julija. Strajk radi Woltl'ove varnostne svetilke je spodletel. V ponedeljek bodo štrajkarji premogokopov Prospect, Dorrance, Henry, Meadvale, Wyoming in Port Bowkley šli zopet na delo, ker je družba dovolila dati svetilke brezplačno in iste tudi popravljati. Dalje bode rabo Wol-fove svetilke samo takrat zahtevala, kadar bi bilo to neobhodno potrebno. Včeraj večer so imeli štrajkarji splošen Bhod, pri kterem so odgovor družbe prečitali in z veliko večino sklenili končati štrajk.
D e n v e r, Colo., 8. julija. American Smelter & Refining Co. je danes po njenem predsedniku J. B. Grantn objavila sledeče: ,,Naše topilnice ne bodemo zopet odprli lokler naši delavci ostaueje pri tem, da njihovo uuijo pri poznamo". Grant bode prosil državno razsodišče, da ustavi vse nadaljne korake pomiriti štrajk, dokler višje sodišče ne odloči glede veljavnosti osem ur nega zakona.
Kapitan Watkins odstavljen.
Fiederik Watkins, kapitan ame-rikanskega parnika „Paris", kteri je pred sedmimi tedni na viaočini angleškega obrežja za vozil na skalo, je v svojem poročilu obstal, da se je vsled napačnega računanja pripetila nesreča. Kapitana so radi tega za dve leti odstavili. Watkins je še vedno na krovu obtičanega parnika in bode še nadalje skušal ladijo splaviti. Častnikom ladije je bilo že zdavnej znano, da se je kapitan zaračunal, kar je prouzro-čilo obtičanje parnika. V svojem poročilu pravi Watkins, da je parni k isti večer pred nesrečo vozil mimo normandiškega obrežja in se bližal Lizzardu. Od roga la Hague do Lizzarda je 131 pomorskih milj, ktere bi morala ladija v 6 urah iu 54 minutah prevoziti. Tu je kapitan napravil pomoto, ker ni prav računal in ko je spoznal pomoto, bilo prepozno odvrniti nesrečo.
Zmaga Mobtauk Iudijanc-v.
Med malimi ostanki nekdaj velikega rodu Montaiik In.i i ] jj.^mv, kteri bivajo v bližini Rut-ihuadd na Long Islandu, vlada sedaj veliko veselje. Prizivno sodiš Vs je namreč odlok sodnika Maddt-xa pri višjem sodišču v Brooklyn u, kteri je več tisoč akrov indijanskega zemljišča prisodil Long Island železnici neveljavnim spoznalo in omenjeno zemljišče prisodilo indijanskemu rodu.
Okužene sinodke.
Pittsburg, Pa.," 7. julija. Ve liko razburjenje vlada tukaj mod tobakarji iu trgovci z smodkruir odkar se je zvedelo, da je Loui-j Thiel naredil tisoče smodk in jih na drobno in debelo prodal, med tem ko je imel koze. Se le potem je prenehal delati smodk«, ko * . mu koze že na obrazu pokazal^.
Peklenska nakana.
S h amok in, Pa., 10. julija Posebni policaj Philadelphia & Reading železnice je daues zaprl pet pobalinov v sta-osti od 14 d.» 17 leta, ker so prerezali vezalnežice znamenja za ogibališča ob Hetn-don stranski železnici dve milji zatočno od tod. Ko se jih deli pod
ključ, so i/povedali, da so nameravali vreči iz tira proti jugu namenjeni osobui vlak, kteri bi imel priti mimo kmalu na to, ko bo po-balini izvršili zločin. Nek zaviral« c je opazoval mlade zločince in preprečil peklensko nakano.
Poročilo o letini.
Washington, 10. jul. Poljedelski oddelek je izdal danes sledeče mesečno poročilo o letini:
Iz raznih poročil je razvidno, da je s koruzo posajeno polje za 5 odstotkov večje, nego isto na kterem so minolo leto pridelovali koruzo.
V	21 državah, v kterih sade navadno veliko koruze, zaznameuo-vati je velik naraščaj izvzemši Virgi-nio, Kentucky in Ohio, pa tudi v teh državah ne bode letos dosti manj koruze nego navadno. Kakor se poroča so farmarji letos nameravali še veliko več koruze saditi, toda vreme jih je od tega zadržalo kakor v Illinois, Indiani in druzih državah. Povprečno stoji danes koruza 85 5 proti 90.5 meseca julija 1. 1892., ali 82.9 isti čas 1. 1897. i'^ 91.1 povprečuo v minolih desetih letih. Po državah, kterih poglavitni pridelek je koruza, ista stoji takole : Missouri 85, Indiana 90, Illinois 86, Iowa 81, Kansas 92 in Nebraska 93.
Zimska pšenica je meseca junija nazadovala. Stala je 1. julija (55.6 proti 85.7 isti čas 1. 1898. ali po vprečno 88.7 v minolih desetih le tih. V državah, kterih glavni pridelek je pšenica je ista stala 1. julija: Minnesota 95, Iowa 93, Ne braska 73, South Dakota 102 in North Dakota 94.
Alger vendar gre.
W a s 'n i n g t o n, 10. julija. Kakor je videti so Alg^rjevi dnevi šteti kot vojni tajnik in v par dnevih bode vložil svojo resignacijo Vse njegove budalosti v vodstvu mu izročenega oddelka niso zanjogle ga odstraniti, pač pa je storila to zveza z Pringreejem, možem kteri je McKiuleyevi administraciji odločno sovražen. Svetovali bo mu naj se javno izrazi, da v očigled razmer odstopi od sv«»je kandida ture in kot senator y Michiganu priporoča zopetno izvolitev Mc Kinleya, kar seveda ni hotel storiti
Se le pred nekterimi dnevi, ko je bil governer Roosevelt tukaj in se s predsednikom McKinleyem po svetova Izglede nadaljevanja vojske ua Filiuinah, so se mu odprle oči o njegovem stališču. Predsednik ga namreč k temu posvetovanju ni povabil iu iz tega je mož uvidel, da zanj ni več ostanka. Oficijelno sicer še niso zahtevali naj vloži svoj odstop, upajo pa, da se po takem na-migljeju n«3 b« >dh «>1»it.avi jul. Osobno mu je sicer McKinley st> vedno naklonjen,-toda uvidi, da administraciji takorekoč sovražnega moža, ue more imeti dalje v kabinetu.
Farmarji pozor!
Washington, 8. julija Poljedelski oddelek je dobil poročila iz North in South Dakote, Minnesota, in Mauitobe, da se bode tam zleglo velikanske muožine kobilic, ktere bodo bržkone v par tednih sosedne države opustošile. Zato farmarjem svetujejo svoje farme obdati z globokim jarkom in istega napojiti s petrolejem, ter s tem zabraniti razširjanje požrešnega mrčesa.
Nesreča na železnici.
Stockton, Cai., 10. julija. Iz devet voz obstoječi posebni vlak Burlington železnice je danes pri-drvil z vso silo in trči i ob tovorni vlak, kteri je stal ua glavni progi in ravno vodo jemal. Na posebnem vlaku so bili učitelji in učiteljice, kteri so potovali v Los Angeles k narodnemu shodu vzgojiteljev Nesreča se je pripetila kakih 300 yar-dov od postaje Newman v Stanislaus couutyju. Tender lokomotive je treščil v spalni voz, dve učiteljici sti bili na mestu usrarteui in trinajst osob ranjenih.
Vmoril stariše in sestro. Parkersburg, W. Va., 9. jul.
V	Athens, nekej vasi v Mercer couutyju se je v nedeljo 131etni Izak Thomas skregal z ujegovo nekoliko starejšo sestro, ker ni hotela nič prispevati za ohranitev družine.
V	hude j jezi je zabodel sestro iu jo skoraj v hipu umoril. Tudi svojo
mater, ktera je deklici prihitela ua pomoč je paglavec tako hudo rauil, da je par ur kasneje umrla. Po izvršenem zločinu je mladi hudodelec zbežal v hribe. Sedaj so tudi prepričani, da je pobalin pred nekterimi tedni tudi svojega očeta umoril. Prišel je namreč takrat od lova domov in pripovedoval, da se je oče slučajno ustrelil; pokazalo pa seje, da je bil stari Thomas v hrbet ustreljen.
Voda zopet narašča.
Austin, Tex., 9. julija. Položaj v južnem Texasu se je zopet shujšal. VRichmonduje voda danes zopet narastla in na novo propla-vila nekaj tisoč akrov zemlje. Od vseh krajev so prihajale prošnje za pomoč ;u governer Sayers je imel ves dan dovolj posla dajati dotične odgovore. Danes je poslala med drugimi tudi tvrdka Blair & Co. iz New Yorka $500 podpore.
Dallas, Tex., 9. julija. V Sra-zo dolini vlada tako velika beda, da je governer Sayers danes izdal poziv na okrajne sodnike nabirati milodare. Rekel je, da potrebujejo posebno špeha, moke, koruze iu obleke. Governerju so priporočali sklicati posebno seio postavodajal-stva, kar pa on ne smatra potrebnim.
Iz Dewey,poptaje Missouri, Kansas cfc Texas železnice, ktera križa Braza reka, kake štiri milje južno od Sialega se poroča, daje reka 46 palcev vpala. V 12 urah od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer je vpadla 8 palcev. Most sicer še stoji, pa je v veliki nevarnosti. Zeleznični delavci so našli v nekej kabini štisi trupla zamorske družine, kterih se je že precej hudo lotila gnjiloba.
Se vedno preti povoden).
Dallas, Tex., 8. julija. Iz Richmonda v Fort Bend couutyju se poroča, da je bila reka danes zjutraj palec višja nego včeraj zvečer. V Sea ley voda več ne vpada, zato Be boje, da je v gorenjih deželah zopet hudo deževalo. Ako je temu tako, potem se je bati, da bode še več dežele uničene. Povsodi vozijo čolni in mali parniki po preplavljenih krajih, da prinašajo ljudem, kteri so se rešili na višje kraje in jih odvažajo na varna mesta. Na Sealey, Sunnyside in San Filipe so daues zjutraj pripeljali na etotine rešenih ljudi. Večinoma so bili to zamorci iz nasadov na pol mrtvi od glada iu skoraj goli, ker so obleko "pri plezanju na drevesa raztrgali.
Mož v ženskem kriln.
Omaha, Neb., 9. julija. V našem mestu živi čudak prve vrste imenom Henry Sneli. Kakor bi gospa Henry Walker rajši dala sv. .je življenje, nego jej tolikanj priljubljene moške hlače, tako je nasprotno že pred 12 leti tukaj vsa-komu dobro zuaui stari Sneli oblekel žensko krilo. Sneli je pred 12 leti hudo zbolel na ledicah, ker mu je nožna hlač prouzročila težave. Nato si je dal napravit ' pripravno žensko krilo, v kterem od istega časa hodi okolo nebrigaje se za velik smeh vsega prebivalstva. Kar Suella v ženskem krilu še bolj čudnega dela je to, da ima mož tako lepo brado, kakoršuo ai le kdo misliti zamore, Suellova obleka nikakor ni vsa žeuska in kakor se iz verojetnih virov poroča nosi baje mož pod krilom moške spodnje hlače.
Zastrupljena voda.
Fort Smith, Ark., 8. julija. Pri Water Cat gorovju, kakih 20 milj od tod je kakih petdeset osob vBled uživanja slabe vode zbolelo Železniški delavci so pili vodo iz nekega vodnjaka, kterega dolgo časa niso rabili. Trije možje bo umrli, predno je prišla zdravniška pomoč.
Pridelek v Klondikn.
Taco m a, Wash., 8. julija. Dr. L. O. Wilcoxson iz Chicago, kteri je prišel iz Dawsona, je pravil, da so letošnjo Bpomlad posebno veliko zlata pridelali. Vsaki dan so prihajali vlaki iz Bonanze, Eldorade, Hunker in Sulphnr Creeks in vsak je pripeljal zlatega praha v vredno sti od $500.000 do $1,500.000. Na profesoR Lippeyovem claimu so nabrali dve tone zlatega praha. V Cle-
ve Toro ne daleč od Bonanze so našli kos zlata, kteri je tehtal 6(H unc in imel $9tiS vrednosti. Nek drugi še večjo kos jet- htal 106uuc, kterega so cenili na 8lS04 ker je bila med zlatom malenkost trdega kameuja. Vsaki dan se vkrcujejo na paru i ke bogati Klondikarji, kteri ostavljajo Dawson City. Parnik ,Robert Kerr" je 20. junija odpljul s zlatem za 3 milijone dolarjev. Wilcoxson misli, da bode s prvimi parniki došlo kakih 5 milijonov dolarjev.
Parnik zadel na skalo.
H a 1 i f a x, N. S., 10. julija. Parnik ,,Portia" od „Red Cross" črte, kapitan Farrell, je v gosti megli pri Big Fish globini, miljo od Sam-bro Island zadel na skalo. Vse pot-uike so izkrcali na Sambro Island. Iz Halifaxa so takoj poslali pomožni paruik z obleko in živili. „Portia" je železni parnik, ima za 1156 ton prostora, je 220 čevljev dolg, 35 čevljev širok, iu ima 24 čevljev globine; zgrajeu je bil leta 1884. v Newcastle na Angleškem. Parnik se je še po noči potopil. Vtonil je Bamo jeden potnik.
Evropejske in druge vesti.
B e 1 gr a d, 7. julija. Mož, kteri je včeraj štirikrat ustrelil na raz-kralja Milanu, sam sebe rauil na hrbtu in pribočniku Lukiču pre-strelil roko, noče nič izpovedati uiti o svoji osobi, uiti zakaj je nči-uil zločinstvo. Najprvo si je hotel seči po življenju in se hotel ustreliti. Potem je skočil v Savo, toda policaji so ga potegnili iz vode. Pozueje se je zvedelo, da je mož nek kurilec iz Bosne po imeni Gjn-ca Knezevič. Včeraj so zaprli še 14 članov prejšnega radikalnega centralnega odbora, ker so bili na sumu udidežbe pri napadu. Med zaprtimi je bivši ministerski pred sednik Tavšanovič; druzega bivše ministra Pasiča pa so postavili pod pol cijsko nadzorstvo.
Madrid, 8. julija. Admirala C> rv«ra in druge zatožme častnik pri Santiagu uničenega brodovja je včeraj vojno sodi.^Voprostilo.
M o u a k o v o, 8. julija. Iz Fiir stenrietha se poroča, da Otto, ns umu bolni kralj bavarski slednj čas zopet hudo trpi vsled blaznosti Pred vzbruhom blaznosti postane navadno kralj zelo t »tožen in se ne dotakne nobene jedi. Pri najmanj Š4-m povodu prične potem biti oko lu sobe, da so priuiorani se poslu žiti prisilnih sredstev.
L o u d o n, 8. julija. Iz Rima se brzojavlja, da je nemški parnil ,,Reichstag1* 15.000 pušk/5< 0 toi streljiva iu 500 mul dne 1. julijj odpeljal iz Genue v Traanswal.
Dunaj, 10. julija. Vnanjemu uradu se je danes ( ficijeluo nazua-nilo, da je amerikanska vi: da odklonila razsodbo glede zadeve v Hazletonu. „Allg)haeine* Milrtitr Znituug" pravi: Upiranje Amerike poravnavo Hazleton - afnre izročiti razsodišču, je tukaj merodajne kroge zelo osupnilo, ker AniHrika pri konferenci v Haagu najodločneje zagovarja razsodno idejo. Sploh pn ue varujejo, da hode Avstrija zadevo Š^ nadalje zašle lovala.
A vatr.j-Ogrska, ktera sicer pri vsaki priliki pusti na svoje delavce streljati, je radi umora svojih državljanov 10. septembra 1898 pri Hazletonu zahtevala odškodnino. Toda Zjed. države niso pripoznale dolžnosti plačati odškodnino, češ, da so bili ustreljeni izgredniki. Avstrija je na to predlagala, da bi prepustili razsodišču določiti glede vprašanja odškodni ne sorodnikom umorjenih, pa tudi ta predlog je sedaj Amerika odklonila.
Aleksa n d r i a , 10. julija. Vč. i"Mi zopet naznanil, tri slučaje kugo. Prebivalci so včeraj napadli dva zdravnika, ktera sta izvrševala zdravniške odredbe.
Pariz, 10. julija. Kuez v Mo-mcu je pisal grofu Castelanu, soprogu Ane Gould iz New Yorka, do odkloni poziv na dvoboj, ker ima uzrok misliti, da grof ni upravičen si pridevati ta naslov, in da je se-vorta pod takimi okoliščinami poziv nesramen. RojalistiČni grof, kteri čuti v sebi poklic igrati nekak« vlogo, odkar je postal sopoaestnik Ou -.taroga Jay Gouid pruduparjenih milijonov, je pisal knezu v Monaco
odločno pismo in ga pozval na dvoboj, ker je knez ponudil Dreyfusu oj grad z* bUiiovauje. ,,SieCle", Drryfusovo glasilo se je pričelo sedaj baviti z grofom ter naznanja, da bode v kratkem objavil životopis njegovega tasta Jay Goulda.
Pe t r o g ra d, 30. julija. Veli ki knez in prestolonaslednik Jurij, brat cara Nikolaj i II. je v Abbas Tumau v Kaukasasu umrl.
Veliki kuez je bil rojen 27. aprila (9. maja po ruskem koiedariju) 1871 iu bil drugi sin cara Aleksandra III. Imel je jetiko že od otročjih let in vsa sredstva ozdraviti to hndo bolezen niso nič pomagala. Hudo krvavenje pljuč ga je že večkrat spravilo blizo groba, sedaj pa se mu je naenkrat ulila kri in udušila slabotno življenje.
Drugi brat cara Nikolaja IL, veliki knez Mihael je sedaj postal prestolonaslednik, ker ima car do sedaj samo t: i hčore. Rojenje 22. novembra (4. decern lira) 1«78 in biva sedaj v Londonu.
Bel grad, 10. julija. Čez ves belograjski okraj z stolnim mestom vred je proglašeu izjemni stan tu vojno pravo, ker dobiva preiskava radi napada ua razkralja Milana čedalje večji obseg iu se krogi zarote vedno bolj širijo.
Op a v a, 10. julija. Reko v avstrijski Sleziji so vsled zopetnega hudega deževanja in hudournih nalivov zopet izstopile iz bregov. Povoden j je napravila pridelkom ua p~>lju mnogo škode. Tudi iz Galicije se poroča o povodnjih, kjer Visla, so reke Sola in Koszarawa, kteri se v prvo izlivate, izstopil,, iz bregov. Veliko mostov je pobrala voda in mnogobrojuo število poslopij je v veliki nevarnosti.
J—iIL
Venec.
i.
Mali A !idrej Mahne seje naveličal dolgočasnega posedanja ,,a šolskih k lop«-h i 11 raju t i v g-i/jdu ali pa na močvirju p režal za vrbo,' ter se žvižganjem vabil veselo prepevajoče ščinkovre in ta$ce. Zelo je rad hodil po strmih gričih in plezal po dobro dišečem, cvetočem drevju, ali pa vohal mirtovo cvet-Ijice, vse se je kaj dobro sp. jalo z slanim duhom vedno višnjevega adrijanskega morja, kt-r.-ga obro-bujejo zelene obali, pa tudi sknlnpti griči in h ribje. Zelo ga je^ veselilo, da se je ukrcal z vaškimi ribiči, kteri so ga z. lo radi seboj jemali, ker ljubili so dečka zaradi njegovega vedno veselega obrnza in mls-deniške živahnosti in ljubezni do morja.
Ti izleti so prouzročili, da je malo pozabil na ravnanje kakoršn.-ga je bil doma deležem: p*-t*m se je domu vrnil s pub š. noglavo.m« Ue smuknil skozi na pol odprta vrata in se napravil zelo majhnega, posebno majhnega pri Ktr.jgern pogledu očeta, ubozega delavca, kteri se je zelo trudil. Z lahnim kreLanjem zlezel je v zaboj, kteri mu je služil za ležišče, in se delal k.iko bi nameraval spati, med tem nin je njegova mati po noči z solznimi očnii skrivaj prinesla vefim-jo, ktero so mu odtegnili zaradi p. tepanja, z je-lom je pa od dobre mamice dobil
. Ako . želite
najboljše
zahtevajte
Superior
Stock . pivo ktero
~ . . je izvrstno ( •_j^J^Hde čistosti. Naprodaj . . povsodi.
mi SHEWING CO.,
^AZ^ TTTCEH, - - MICH.
.__
Jugoslovanska Katoliška Jednota.
URADNIKI: Predsednik : JožefAonič^Boz 266;
Podpredsednik: Geoko Kotce ;
L tajnik; Ivan Govže, Box 106; II. ,, Štefan Banoveo ; Blagaj.: Matija Agntč, Box 266.
PREGLEDOVALCI KNJIG:
John Habjan ;
John Preširn, Box 286;
Josip Mantel ;
vsi stanujoči v ELY, St. Louis Co. Minn.
Glasilo: „GLAS NARODA"-
S« po ljubek v slovo. Sedaj se je pomirilo njegovo srce, objel je z obema rokama mamico okolu vratu in jHj obljubil postati priden. Toda komaj je napočilo jutro, ko je bilo nelio jasno, solnce živahno sijalo, k<» so ptičski slobodno prepevali, in njegovi sklepi so tako bežali kakor drobni ptički. Ko je za uecega V3-6«ra ue posebuo boječ prišel domu, knr bilo se že blizo šolske počitui-ce, je prestrašen obstal.
Njegov oče Janez Mahne je ležal razprostrt; na kolenih je klečala njegova mati polng očetove glave, in Andrej jf vid»?l kako seje jokala.
linirajoči je spoznal korak njegovega Bina, odprl težka oč^sa in g.i poklical z dosežnim glasom. Mali Andrejček se je boje bližal, bolj pmsi'iu'ten nego prestrašen, njegova otroška domišljija si ni predstavljala smrti.
„Moje dete", rekel je Jannz in položil na razmršeno rumenolaso glavo dečka svojo žuljavo roko bo-r<-fto se z smrtjo, kmalu bodem umrl. N« bodem te v tej uri karal, toda tudi danes si opustil obisk šole. Dobro vem, pustil sem te poklicati. Ni te bilo v šoli, tudi ne doma, ko je gospod župuik prinesel svete zakramente za umirajoče; lahko bi umrl, ne da bi te blagoslovil. .
Oče je prekinol, hropenje ga je nadlegovalo. Mali Andrejiiek j« jokal vroče solze. Oa ni razumet kaj se pravi umreti, vedel je samo, da bodo očeta proč nesli, da ga ne bode nikdar veC videl, in se ne bode več povrnil. Globoka užaljeuost mu je za tisi a goltauec, nemiren je postal, kakor bi se bližala kaka velika grozna skrivnost.
Umirajoči je nadaljeval:
,,Sam bodeč ostal s tvojo materjo, Zelo ubožno smo živeli, po mojej smrti bode še slal>eje. Poslušaj me, Andrejče! Ako hočeš, da se manj žalosten poslovim, ob-jubi mi, da ne bodeš tvojej materi napravljal tiikakih solza 1"
,,0 oče, prisezam ti I" je ihtelo dete in njegnvo Čelo, ktero se je nahajalo pod vslud borbe z smrtjo tresočo roko, seje nagnilo do ustnic umirajočega, in ta jo je poljubil ■ poslednjim dihljejen.
II.
Ob uri pogreba ni bilo vinarja v hiši. Poleg navadnega cerkvenega obreda in molitev je gospod župuik še služil mašo zadušoico za pokojnim brezplačno, ker je ta mož ljubil siromake. Mati malega Andreja je šla za krsto in njega vodila.
Deček ni več jokal, vendar njegov veseli obraz je hkrati postal resen in preudarjajoč.
Po latinskej molitvi z „Absolvo te" so spustili krsto po vrvih v grob; gospod župnik jo je blagoslovil z blagoslovljeno vodo, potem pa je pričela zemlja in kamenje ropotati na krsto in jo hitro pokrila.
Vsaka lopata zemlje je težko prizadela srce uboge ženske.
Mož je končal svoje delo, zasadil v zemljo mal črn lesen križ, obrisal pot raz čelo z rokavom, pobral svoje or .tdje in odšel pr^je pa Bočutno pozdravil vdovo; Topotanje njegovih lesenih cokel je odmevalo po miro dvoru in se zgubilo med grobovi.
Sama sta ostala, mati in otrok.
Sedaj je obupno ogledovala sku pa j zmetani grob in komaj vidu i križ ter sama s* bi rekla:
,,Niti enega venca nema!1'
Andrejče ni odgovori l besede.
III.
Oče Jerin, stari vaški učitelj je bil ob 6aau smrti Ivaua Mahneta
zelo preseneten vied pridnosti in vstrnjndteti Andreja.
Vendar pa ni pričakoval popol nega spreobrnjenja p »hujkovanja uda nega učenca. Vtis nesreče, kte-ra je obiskala Mahnetovo družino, mu je razjasnila marljivost prvih dni; vendar Bpomlad je prišla, in bil že mnenja, da bodo prvi gorki solnčni žarki otroka hitro zvabili v pohajkovanje. Vendar ni bilo tako ; Andrejče je vedno bolj marljivo delal in kmalu dosegel zamujeni čas; da, konečno je celo poBtal prvi v razredu.
Učitelj je bil zelo vesel nad tpm ; ker zelo se zanimal za vdovo in jej tožil, daje nje sin pohajkovač.
Na dan sklepa šole je Andrjček naprosil svojo mater, da naj ga v šolo spremi; najpreje mu je to odrekla, ker ni hotela svojo žalost javno pokazati; vendar ko jo j« Bin-ko iskreno prosil, Be mu je vdala.
„Toda zakaj!" mu je rekla. ,,Mali ne bode nič dobil, saj je boljšo polovico leta zgubil."
S temi besedami se je postavila v najbolj oddaljeni kot na dvorišču, na kterem seje vršila ceremonija.
Toda kaj je fcula? Tako je vendar ime njenemu otroku, Andrej Mahne! tako je poklical oče Jerin. Sedaj stoji na odru.
Zupan je dečka objel, dal mu na glavo zelen venec in ga večkrat imenoval, sedaj mu je vročil palmovo vejo. . .
Mati Andrejčka je jokala — te solze so druge tolažile — prvič po dolgem času so jej vsplauitele oči veselja.
Dvorišče soje spraznilo med igra-ujem vaške godbe; vdova je tudi odhajala opiraje se na sina, na kte rega je ponosna.
Vendar kaj pomeni to? Ko je uameravala krenoti proti domu, zadrževal jo je Andrejček in jo na stran vlekel. Kam jo hoče peljati?
,,Pojdi, mamica!"
Pustila seje voditi za roko. Osta-vila sta vas; sedaj stojita nadverili tnirodvora; šla sta po stezi in dospela do groba očeta, kteri ju je zapustil.
Sedaj je šel mali Andrejček naravnost proti križu, obrnol se proti materi in rekel:
„Tako, sedaj ima oče venec!"
Drobnosti.
Cenjenim naročnikom inčitalcem lista naznanjam, da Be podam na potovanje za dva tedua, in prosim oproščenja, ako se bodo nahajale icake pomanjkljivosti v listu, ali pa mogoče primerilo, da kaka številka ne bi izšla. Uredil sem vse, kar je bilo mogoče in upam, da bode vse v redu, ako pa to ne bi bilo, prosim rojake, da ne bodo nejevoljni.
Fr. Sakser.
* * *
f Kardinal S h o u b o r n, ki je obolel pred kratkim za pljučnico, je umrl 25. junija. Pokojnik je bil izmed najodličnejših Članov avstrijskega episkopata ter zvest pristaš in hrauiielj konservativnega češkega plemstva. Naj počiva v miru! Pokojni kardinal je študiral pravo v Pragi, na to je bil častnik pri kirasirjih, in kot tak se je udeležil i »i tke pri Kraljevem Gradcu. Po Vojni seje posvetil teologiji: leta 1883. je bi! imenovan škofom v Budejevicah, 1. 1885.t star 41 let,
pa nadškofom v Pragi.
* *
*
Sleparstvo. V Zagorju je bil aretovan in okrajnemu sodišču v Litiji izročen mesarski pomočnik Ivan Tršken, ki je pri nakupovanju živine svojemu gospodarju mesarju Raziugerju zaračunaval vedno po 5 do 10 gld. več, kakor je v resnici plačal za dotično živino ter je ua ta način gospodarja opeharil
/a precej znatno svoto.
*
* *
Nesreče. V B razo vem je pol-iretje leto stara hčerka Martina Kralja utonila v mlaki pred domačo hišo; Podlipoglavom pa je šestletni sin mlinarja Franca Potokar ja prišel pod mlinsko kolo, kjer so ga kmalu potem našli mrtvega.
Samomor v pijanosti- Iv Slana, delavec, 22 let star, doma s Plešovca pri Polhovem G-radcu, je prišel 22 junija zvečer okoli 8. ure po Krakovskem nasipu na Trnovski pristan in šel proti Ljubljanici. Bil je pijan. Prišedši doLjubljaui-ce šel je naravnost v vodo. To je videl ključarski pomočnik Ivan Sušteršič in je skočil v vodo, da bi Slano ven potegnil, a v istem hipu se je ta pognal v vodo. Sušteršič ga je vjel za hlačnico, pa ga ni mogel obdržati. Šušteršiču je prišel na pomoč tudi pasarski pomočnik Leopold Klešnik, kateri je šel za Slano tako daleč v vodo, da je bil že sam v nevarnosti. S'ana je utonil, ne da bi bilo mogoče ga rešiti. Truplo so kmalu potegnili iz vode in je prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Slano bi bili navzoč lahko rešili, da je imel mitniški prejemnik ključ do rešilnega čolna. Kaj je ta čoln samo zato na Ljubljanici, da se nekateri ž njim za zabavo vozijo sem in tja?
*
* *
P O d k o p a n i T r s a t. Nedavno je bil dokopan novi tunel pod Tr-satom. Izhod mu je pri Pečinah kraj Suša k a. Za napravo tega tunela so dosedaj porabili 40.000 kilogramov dinamita in ga še zdaj porabijo ua dau po GO kg. Trsatski samostan je komaj slišal to streljanje, čutil ga ni prav nič. Ta samostan je pač prava trdnjava. V njen. se ne živi le dobro, ampak tudi mirno, naj se že zunaj godi karkoli, naj tudi deluje dinamit.
. * .
Tat v okrožnem sodišču mariborskem. Nedavno je mej izpraševanjem obtožencev pred porotnim sodiščem v mariboru prišla doslej neznana oseba mej poslušalce ter ukradla dvema ure iz žepa. Jedna ukradena ura je zlata, druga srebrna. Orožniki, ki so stražili obt )žence, so morali k poslušalcem in niso pustili nobenega iz dvorane, dokler ga niso preiskovali. Poslušalci so ee spogledovali, kdo je tat in se držali za žepe, da pravi tat kakemu nedolžnemu ne vtakne ur v žep. Pa vse preiskovanje je bilo
/.aman. Ne tatu, ne ur niso dobili. *
* *
Pred porotnim sodiščem V M a r i b o r u je stala cela rodbina : 451etni Jožef Mlakai iz Leskov-ca, njegova sestra, njegova žena, njegov oče in njegova mati ter hlapec Fr. Poljanec. Obtoženi so bili radi umora, krivega pričanja, krvo-sramnosti, tatvine in ponarejanja menic. Obravnava je spravila take reči na dan, daje držayni pravdnik imenoval obtoženega Jožefa Mlakarja ,,ostudo človeštva". Mlakar )e bil radi krvosramuosti, krive prisege, zapeljevanja h krivemu pričanju, ponarejanja menic in tatvine obsojen na osem let težke ječe. *
* *
Strašen dogodi j a j v m e-o ež a r i j i. V Klebergovi meneža-riji, ktera je sedaj v Petrogradu, se j -» pripetil pred kratkim grozen dogodek. Krotilec Charles Pati seje Uavil z medvedi, volki in šakali; ko je hotel izvesti zadnjo točko, je planil jeden medvedov nanj, ter ga je vrgel na tla. Potem je začel trgati z njega meso ter mu je že hotel razparati trebuh, ko je vtaknil Pati svojo roko v medvedov požiralnik in tako za nekaj časa zabra-nil smrtonosno početje l>esne zveri. Mej tem je prihitel drugi krotilec ter vrgel medvedu zanjko okrog vratu in tako rešil že napol mrtvega Pati j«. Čudno je, da so bili drugi medvedi, volki in šakali mej tem dogodkom povsem mirni ter so gledali od strani, kaj se godi pred njimi.
*
* *
Štirje otroci zgoreli. Dne 14. junija ponoči je hudobna roka zažgalo. hišo kmeta K iolla v S<">nu-leitbergu na Štajerskem. Zgoreli sta dve poslopji z živino in pridelki. Požar je nastal tako naglo, da niso mogli rešiti niti Knollovih- štirih otrok, ki so spali v neki izbici. Vsi
štirje otročiči so zgoreli.
*
* *
Požar. Lepo vas Kotlje pod Uršelsko goro na Koroškem je uči oil strašen požar. Začelo je goreti pri trgovcu Tom. Pleteršniku, in
pri pric< j močnem vzln dnem vetru se je p- žar naglo razširil. Kmalu je bila skf.irtj vsa vas s farno cerkvijo vied v plamenu in to tem h-žje, ker so bile skoro vse hiše in tudi cerkev z d» skami krit«1. Pogorelo 12 poslopij, cerkev z zvonikom in mrtvašnica. Krasni zvonovi so pokopali in jeden je z zvonika padel. Žalosten je bil pogled na pokopališču, kjer so križi itd. vse križem ložali, med njimi čisto čruo-sajasto in pomadrano ,,jabolko4' s križa na zvoniku! Žnpnišče in šolo so k sreči rešili. Požarne brambe
so prihit-1- iz GuStanja in Prevalj. *
* *
Obleko iz perja kostanjev. Karol Kundler je imel opravka v L iesingu pri Dunaju. Vračaje se domov ob neki vodi v Atzgers-dorfu je začutil potrebo skopati Be. Ko sejo slekel, mu je padla smod-ka, ne da bi bil to opazil, med obleko, ki se je unela ter povsem zgorela. Ko je prišel iz vode, je našel le še par osmojenih cap in kup pepela. Kuuderje ostal torej sredi polja v Adamovem kostumu. Ker si ni mogel pomagati drugače, je naredil iz perja kostanjev in iz ječmenovih biik plašč ter je prišel tak domov v Lain z. Seveda je bil gologlav in bos. Vzbujal je velikansko senzacijo po vsej poti in vse je drl o za njim, dokler ni dospel domov.
*
* *
„ Kralj tatov obsojen". „Žeiiij*a!iii" tat Julij RaidI, je Btal pred dunajskimi porotniki, ker je bil obdolžen 31S tatvin. Raidl, je bil obsojen na Sletno ječo, poostreno s posti. Tako zanimivih in zabavnih porotnih sej že ni bilo dolgo vrsto let, kakor seje proti inteligentnemu Reidlu, ki se je norčeval •z radarjev, orožnikov in sodnikov
ter delal dovtip za dovtipom. *
* *
Število ločenih zakonov je največje v vsej Evropi na Danskem. Tu pride Da 10.000 zakonov 409 ločitev. Za tem pride Švica s 458 ločitvami v istem številu zakonov. V Nemčiji Be loči od 10.000 zakoncev 157, na Francoskem 127, v Škotski 29, na Angleškem pa samo 19 zakoncev. Po druzih deželah so ločitve v zakonih baje povsod redkejše.
Smesnice.
Razlika. Imaš dijamanto in bisere, [maš kar človeško srce poželi, [maš snežno bele zobe, Toda povej mi kje se vse to dobi?
Vedno n o b e 1. Zdravnik: ,,Gospod poročnik, stavil Vam bolem pijavke". — Poročnik (plemenitega rodu) : „Mislim, da ne bodo prijele, ker nemarajo za višnjevo kri".
V koncertu. ,,Nikar ue ploskajte tej staraj pevki, drugače bole še pela !" — ,,Vi to ne razumete, oaj poje do hripavosti, potem bo-•lemo saj mir imeli I"
s Dvojna napaka. Gost: „He, gostilničar. Vaše klobase imajo lvojno napako P* — Gostilničar: ,,Kakšue?lt — Gost: ,,Kar bi morali notri dati, ni notri, kar je pa notri, ne bi smelo biti!"
Čuden poklic. Učitelj ,,Kaj ie tvoj oče, kak posel opravlja?" — Učenec : ,,A1 i moram povedati?" — Učitelj: ,,Gotovo moraš" — Učenec: „On je bradasta žena na Coney Island 1"
Tovariška porednost. Dr. A. : „Povej mi zakaj pa pri tako nevažnej bolezni še tvojega tovariša v zdravljenje rabiš, ko ven-nar nista dobra prijatelja?" — Dr. X.: ,,Veš med nama ostane, ta bolnik po navadi plačilo dolžan ostane!"
Kje je?
JOŽEF FRANKO, doma iz J^lše, župnija Št. Jernej na Dolenjskem, pred osmimi leti je šel v južno Ameriko v Brazilijo, potem nisem o njem nič čul do pred štirimi meseci, pred 4 meseci je bil v Wash-iugtonu pri avstrijskem poslanstvu, a od tedaj nič ne vem o njem. Ako kdo rojakov kaj vč o njem, naj blagovoli to naznaniti njegovemu bratu Frank F r a n k o, Box 124 Blo-cton, Ala.	(k. jI.)
Kje je?
STEFAN FINK, doma iz Sel pri Dragatušu, v Ameriki ježe vdrugič, pred petimi leti ju imel saloon na Biwabiku, Minn. Njegov naslov bi rad zvedel: Mike Pe r uš i č, Black Diamond, Wash.	(30. ag.)
NAZNANILO.
Rojakom naznanjam, da imam veliko zalogo povestnili, pouenih in šaljivih
krasno vezanih molitven i kov razne velikosti. Moj cenik knjig pošljem vsakumu brezplačno kdor mi zanj piše. Dalje pošiljam tudi s kri nje za čas ko duhoven obišče bolnika z zakramenti za umirajoče, to je vse pripravno, 2 svečnika, sveči, sv. razpelo itd., to je vse v lepo z bar-iunom prevlečenej škatlji spravljeno, prejšnja cena je bila SG, a sedaj jo dam za $4.25, samo da svoje stroške dobim. Knjige pošiljam poštnine prosto, ako se mi denar aaprej pošlje, za mala naročila se mi lahko pošljejo štempsi. Podobice za v molitvenike pošiljam brezplačno, samo za 2 centa štemps naj m mi dopošlje. Kdor si 10 povest-iih knjig ob enem naroči, dobi eno povrh.
Z spoštovanjem
MATH. POGORELC,
920 N. Chicago St., Joliet, 111.
Vina na prodaj.
Dobra rudeča in črna vina po 40 d®
55 centov galuni s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi uovce ali Money Order.
NIK. RADOVICH,
702 Vermont Street.,
San Francisco, Cal.
9
Francoska parobrodna dražba
Listnica uredništva.
Rojakom odpošljemo sedaj za «40.95 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je šh 20 c«utov za poštnino ker mora biti deuarna pošilja te v registrirana.
Traiisatlantipe.
Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstria).
Parniki odpljujejo VBako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča Jtv. 42 North River. ob Morton Street;
La Normandie „ 15. julija. La Bretagne „ 22. „ La (iasgogne ,,29. La Touraine	5. avg.
La Champagne 12. ,, La Bretagne	19. ,,
La Normandie 26. ,, La Touraine	2. sept.
La Champagne 9. ,, La Gaacogue	Iti. Jr
La Bretagne	23. ,,
La Touraine	30. ,,
Prvi razred kajite do Havre veljajo $55 in višje.
Glavna agencija za Zjed. države n Canado: 32 BROADWAY, NEW tORK.
Slovenska babica
V CALUMETU, MICHIGAN.
Podpisana se priporočam Slovenkam v Calumetu, Mich., in okolici, kot sknšena babica, ktera ima že večletno skušnjo in mnogo dobrih spričeval; v Ameriko sem prišla pred par meseci in ker nisem tukai mana, zato se slovenskim ženam tem potom priporočam, obetajoč iim uaj boljšo postrežbo in vestno ravnanje. Pokliče se me lahko vsako uro.	(8. jI.)
Marija Starasinic,
207 - 8th St., Calumet, Mich.
K j e jo ?
ANTON PIRN AT, doma iz Zagrad-ca, župnija Podzemelj. Rojake prosim ako vedo za njegov naslov, da ga blagovolijo naznati: Joe J e r-ma n, Box 46, Glendale, Mont.
(15 jI.)
Kje je?
JANEZ ZEVNIK, doma iz Brega, župnije Šmartno pri Kranju; rad bi mu naznanil žalostno novico o smrti dveh sestra, in to o mojei Ti mrle j soprogi Margareti, in v star-domovini nmrlej Mariji. Ako kd< rojakov vč za naslov gorej imenovanega je naprošen, da ga blagovoli naznaniti :Bartol Jerala, Jar-diue, Park Co., Mont., ali „Glas Narodu".	(3^ ]j.)
ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje:
Molitvene knjige:
Sveta nebesa, zlata obreza, SI.
„ „ v usnje vezane, 70ct. Rafael, zlata obreza, 81.
,, v uš..je vezane, SO ct. Ivruh nebeški, zlata obreza, $1.20 ,,	„ v usnje vezane, 90ct.
Jezus na križu, zlata obreza, $1.
,, „ „ v usnj. vezana, 80 ct. Presvoto srce Jezusovo, zl.obr., $1.10 ,,	,, ,, v usnje vez., 90ct.
Zvonček uebeški, zlata obreza, SOct.
,,	„ v usnje vez., 55. ct.
Kruh angeljski, v usnje vez., 05 ct.
,.	,, v platno vez., 42 ct.
Spomin naJezusa, zlata obr., 93ct.
,, ,, „ v usnje vez. ,55 ct. Pravi služabnik Marijin,zl.ob. 81.10 „ v usnjeSO ct. >Jaša ljuba Gospa, v uns. vez., 90ct.
Druge slov. knjige:
Zgodbe sv. pisma, 4<> ct. Svangelij, 50 ct. Sveto pismo, 6 zvezkov, $5. Stari testament, o5 ct. Veliki katekizem, 45 ct. Mali ,, 6 ct. Abecednik veliki. 25 ct.
,,	mali, 12 ct.
Slovarček nemško-slovenski (Pau-
lin), 35 ct. Slovarček angleški (Paulin), 35 ct. i litri računar, 40 ct. cJlehveis Slovenska kuharica $1.80. tiubad pripovedke L, II., in lil. " zvezek po 20 ct. Cvetina Borograjyka 35 ct. Princ Evgen riavojski 24 ct. iveti Izidnr, 25 ct. •Sveta Notburga 18 ct. Nikolaj Zrinski, 20 ct. Sveta Germana 12 ct. Pripovedke za mladino 18 ct. £lati jubilej ces. Franc Josipa 35 c. Naš cesar Franc Jožef 1. 25 ct. Marjetica, 50 ct. Gozdovnik, I. in II. del, 50 ct. Močni baron Itaubar, 25 ct. Orni bratje, 20 ct. Cesar Maksmilijan 20 ct. 8to pripoveiiek za mladino 20jct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 24 ct. Sveta Geuovefa, nova 16 ct. Eno leto med Indijanci, 20 ct. Andrej lloter, nova izdaja 20 ct.
,, „ stara ,, 14 ct. Vaš dom L. in 11. zv., 20 ct. iJagliaruzi I., II. in 111. zv., 50. ct. Zbirka ljubimskih pisem, 30 ct. Jati Božja na Blejskem jezeru, lOct. Ave Marija, 10 ct.
Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo 11a novo urejeni
SAisOoisr,
kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE.
Z spoštovanjem
John Barich,
DOLAR BAY, MICH.
Josip Losar v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni.
Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolic?, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj
400 Elm Str., Leadville, Colo.
Vedno točim fino, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstui WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem
IGNAC MIKLICH.
. C • j • ••
w:
■ 1-: i - S. %
I

VBem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici te
toplo priporoča
STROGO SOLIDNA
c^B A. JSTIC A.
CHAS. R. WEITERSHAUSEN,
Allegheny, Pa.
212 Ohio Street,

Ta hauka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je Bolidna v izplačan ju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravi j a : pooblastila, kiipne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v dtnro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vse parobrudne črte.
*aer GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI.

T" T" T—i T"

IGN. TANCIG,
fotograf,
v Galumetu; Mich.
se nljuduo priporoč i vsem Slovencem iu bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoj«? d^'o farrv-un, da znd^voljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstna 1G-LK ali broehes za ženske, ravno tako IGLE za mozive v»e z bilkami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah.
Tud; »>npor<"><""»vi e'^vnom »bčinstvu v Calumetu iu okolici s V' j •» bogato za.ugu Oiv\ I1UEV (Frames) za slike od 25
centov naprej.
I'oij.tr -jaai slik ii. btr.re d< movine, pošljite mi sliko Vašo, ati Vaših Ijti h	in /h.> skupaj denem na eno sliko,
ravno tako kakoi h li ohjedn »m slikani.
Z spo te *n.rv» m r 1 mi
»GNATiUS TANCIG,
CALUMET,	MICHIGAN.
t)
Ustanovljena 1884!
THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY,
F. A. Ouschek, lastnik.
Priporoča posestnikom Ttoer Sivlonov in grocerijskih prodajalnu vsakovrstna fine s m o t k e (Cigar*) po jako nizkej ceni.
Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali ..Kranjska lepotf
Cigars" z barvano sliko.
Zaloga izvrstnih dolgih v i r ž i n k z slamo. Na zahtevan^ pošiljam cenik (I'rice list).
Naročila s«-- v-smo 111 točno iz ršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tudi v* čja naroČila pošiljam po ExpreBc prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, Money Order ali chek pošlje z naročijo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na ,,Glas Naroda". Moj natdovje:
F. A. DUSCHEK
OFFICE : 1323 2nd Ave.,	NEW YORK, CITY.
Sv ft ji k svojimi Spr«»toi p r en t>> se spremo proti ugodnim pobojem.
v' ^ ^ ~ ^
Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi sloven-B ki

m
'WOj^C



I024 South 13. St„ Omaha, Neb.
Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postreči z d o b r o pijačo., finim w h i s key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo s^m pride in ne ve kam, naj se le pri meni ogla-si, in zadovoljen b<>de z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe).
JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb.
r^-^	♦ A1* ift. jif' ^ ^
Vsem roiakom priporočam moj
SALOON
1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL.,
v kterem bodem točil RAZNO IZ VRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in [>OBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi
kegljišče.
S pozdravom in odličnim spoštovanjem
ANTON ZORClC, 1335 Main Str., La Salle, III.
John Golob,
izdelovalec
umetnih orgelj
se priporoča za izdelovanja in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenejšim 3glas-nim od $25 naprej in treba dati £5 ,,are". Boljše vrste od $45 do ' >§100. Pri naročilih od $50 do * 8100 je treba dati polovico na račun. Glasovi bo iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garanti-✓ rano in prva poprava brezplačno.
M John Golob,
203 Bridge Street, JOLIET, 111.
*
Spričevala :
Matija Bezek imam Se Štiri leta harmonike na 4 glasove in sem zelo zadovoljen l njimi, ter so še sedaj dobre; igram a»lo veliko na nje. Rojaki, nebojite se, da bi bili prevarani; harmonike so lahke za igranje, lepo izdelane in dovolj po ceni. To potrdim.
Marko Težak imam harmonike le pet let
od g. (ioloUa ua 4 glasove; veljajo me 75
dolarjev, ali ne dani jih sedaj za one. kte-re so narejene v starem kraju in veljajo 150 gold., rabim jih pa iejjet let.
M. Teschak.
Po. i pisani imam harmonikeod g. J. Goloba ?e šest let, zanje sem dal $40 in so še sedaj boljše kakor one u stare dežele, ktere stanejo najvišjo ceno, rabim jih pa ob vsakej priliki.
Martin Trlep, Joliet, III,
Todpisani Michael Klobučar potrjujem, da so harmonike izdelane od g. J. Goloba i/vrstno delo, ja/ le na nje igram 4 leta, dal sem za nje $25 in še sedaj jih ne dam zaradi njih glasu za $30.	Mike Klobučar, Joliet, 111.
Mat. Frankovič potrjujem, da dela, ktere izdeluje g. J. Golob so fina; jaz sem kupil od njega harmonike pred 4 leti in dal za nje $45 in še danes imajo lepši glas kakor najboljše i/ stare dežele; dosedaj še niso potrebovale poprave Math. Frankovich, Calumet, Mich.
• Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike i/delane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabili jpri vsakej godbi na žice, trobente ali pi&ali.	G. S trainee.
Edino slovensko podjetje!
Pozor
Slovenci!
FR.SAKSER&CO.
f„Glas nSTa^cočLa.*^
IbTe-w "^"oarHis.
Posreduje rojakom pre vožnje listke za najboljše parnike po najnižjih cenah. Dobro poučimo potujoče, imamo izvrstno zvezo v Evropi. Ako se kakemu potniku pripeti kaka neprilika, bodisi v Evropi ali tukaj v Harg«;e »»tiire (Castle Garden) posredujemo, da ga pustč naprej potovati, kar drugi agentje na zapadu nemorejo storiti in so mnogokrat potniki vrnjeni. Na to naj posebno pazijo oni, kteri za koga listek kupijo. — Dalje preskrbimo in prodajamo rojakom vožnje listke v Evropo ali staro domovino za vse parobrodne družbe in železnice po Zjedinjenih državah najceneje. — Pošiljamo v staro domovimo
ČL & TI a
□ ©
bodisi na zasobne osobe ali hranilnir e po najnižji ceni in jako hitro, ker imamo dobre, solidne zveze. Sleherni teden odpošljemo po 10.000 do 15.000 goldinarjev in množina stori, da lahko po ceni delamo.
...	. _	. .	.	______ potujeji
našega posredovanja in niso nam dobro znani, pa se ne moremo truditi, ker je čas predrag.
Naše denarno pošiljanje v staro domovino je na zelo solidnej podlagi in vsako pošiljatev odpošljemo s prvim hitrim pamikom. Odposlali smo pa že rojakom
nad 3 milijone goldinarjev avstr. vel j.
Toraj vse prednosti govore se v vseh teh zadevah obrniti le do :
FR. SAKSER & CO.
(„GLAS NAHODA")
109 Greenwich Street, New York.
Kdor potuje v staro domovino naj nam brzojavi dohod v NEW YORK in po kterej železnici pride, najbolje da brzojavi iz BUFF Al E ali OSWEGE, MONTREALA, CH1CAGE itd., ker iz teh krajev vozijo redno v NEW YORK. Vsakdo naj preje vpraša, kdaj pride v NEW YORK! in po kterej železnici, da ga naš človek pride počakati, z malo ^votico si dolarje prihrani. Vedno naj vsakdo pazi na številko tog Greenwich St.
KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE
Nt. 11 William Street.
Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, oienjicts, in dolžna pisma.
Izposluje in izterjnje zapuščine in dolga ve.
Slika predstavlja
B srebrno uro
z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je vdelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dohrim. Elgin kolesovjem
na 7 kamnov samo. . . ^13.50
in na 15 kamnov samo Jj)15.00
Na zah te vanje se razp šiljajo ceniki frankovani.
Poštena postrežba in ^.mstvo za robo je moje geslo.
Za obilo naročbe se priporočam " t vsem poStovanjem:
Jakob Stonich,
E. HAPjrm STREET. tHH 4«i). ILL
Podpisani priporoma vsem Slovencem svoj krasno vrejeni
Hotel Florence
177 Atlantic Ave.. Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem todil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-s k o pivo, fina vina; izvrstne s m o d k e in okusna jedila iiodem dajal vsem gostom proti zmerui ceni; na razpolaganje je lepo
HszoglLjišoo-
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokratl
Svoji k svojimf
spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y.
i Mestna hranilnica ljubljanska
BI
obrestuje tudi nadalje hranilne vloge
po 4°lo
jH brez odbitja novega rentnega davka.
JH|	Denar — tudi amerikanski — Be jej lahko pošilja narav* jjg
JgJ nost ali pa s posredovanjem „Glab Naroda".	JW
P^	' jgjj
-m-v v—w «■-me — _» —- t . , , , ___________^ m
'_^fi_M^_^I|I__MM__>1'_'|fIZil'_T!|i_flT_i _
HRVATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti in proslavljeni zdravnik
dpmwmm mm
sedaj nastanjeni zdravnik na
So. East corner 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, MO.
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojiL zmožnosti pri tamoSDjem ljndstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor tudi vnanjih Meznij.
Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku.Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško* skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan* jemin skušnjami
IVAN POHEK,
postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vBied onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavol>olu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, VBakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-
jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na
"n & -I -r-> Si30l3dL3Cl-0
nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in hratu, po krvi in rodu.
Dr. GAEvan Poheku,	Kansas City, Mo.	^
Stovaui gospod!
Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav, ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak.	K aro 1 B 1 ažin a,
Canion Ferry, Mont.
Dr. G. I VAiV POHE,K
seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok:
v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. IVAN POHEK,
So. Ea.t 10. Wainnt Str.,
KANSAS CltY, ____________________MISSOURI.