Moški pevski zbor Kralj Matjaž letos spet vabi na že tradicionalno LIBUŠKO ŽEGNANJE ki bo v soboto in nedeljo, 14. in 15. avgusta 1992 v Libučah V soboto zvečer bo igral ansambel „ZMEDA“, v nedeljo zvečer pa ansambel „AS“ iz Slovenije. V nedeljo popoldne pa je od 14.30 do 17. ure na sporedu obširna kulturna prireditev. Prisrčno vabljeni SAK že v petek proti Velikovcu Že ta petek igra Slovenski atletski klub proti Velikovcu. Po treh tekmah je SAK zopet na svojem običajnem 1. mestu koroške nogometne lige, pa čeprav manjka kar nekaj standardnih igralcev. Pred okrajnimi glavarstvi lahko slovenščino uporabljajo vsi! naš tednik Številka 32 Letnik 44. Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 14. avgust 1992 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Razveseljiva odločitev Neodvisnega upravnega senata za Koroško: slovenščina je uradni jezik pred okrajnimi glavarstvi Beljak-dežela, Celovec-dežela in Velikovec, neodvisno od tega, iz katere občine prihaja tisti, ki hoče uporabljati slovenščino. Proti mag. Urbanu Popotniku je Okrajno glavarstvo v Beljaku sprožilo upravnokazenski postopek zaradi napačnega parkiranja. Popotnik, katerega je zastopal odvetnik Dr. Ludvik Druml, je v tem postopku zahteval uporabo slovenskega jezika, sklicujoč se na člen 7 od- stavek 3 ADP, ki daje članom narodne skupine v okrajih s slovenskim ali mešanim prebivalstvom pravico do uporabe slovenščine kot uradnega jezika. Kot je znano, pa odredba k zakonu o narodnih skupinah dopušča slovenščino kot uradni jezik samo za osebe, ki stanujejo v eni izmed štirinajstih v odredbi imenovanih občinah dvojezičnega ozmelja. Domača občina mag. Popotnika, Bistrica na Zilji, v odredbi ni navedena in Okrajno glavarstvo Beljak zato zahtevi po uporabi slovenščine v tem postopku ni ugodilo. Ta teden v Našem tedniku Celibat da ali ne? stran 8/9 Wollsberg Spittal ander Drau St. Veit an der Glan / | Feldkirchen-, Villach-Land Beljak-dežela Klagenturt-Stadt Celovec-mesto Hermagor/Šmohor Villach-Stadt Beljak-mesto ^ Klagenlurt-Land • Celovec-dežela Na okrajnih glavarstvih Celovec-dežela, Velikovec, ter Beljak dežela se lahko vsi poslužujejo slovenščine. Po zadnjih odločitvah v zvezi z uradnim jezikom ter šolstvom, bi po ustrezni pritožbi na ustavno sodišče „padla" tudi še okraja Celovec in Beljak. Politika q pet( ć. 14. avgust 1992 TEDNIKOV KOMENTAR P/se Rud/ Vbu/c Odločitev Neodvisnega upravnega senata za Koroško, da lahko pred okrajnimi glavarstvi Beljak-dežela, Ce-lovec-dežela in Velikovec (in, če sledimo interpretaciji senata, tudi pred sodišči v Borovljah, Pliberku in Železni Kapli) uporabljajo slovenšči- protiustavnosti teh določil in jih je z manjšini prijaznejšo interpretacijo skušal rešiti pred razveljavljenjem pred ustavnim sodiščem. V bistvu smo lahko celo veseli, da upravnemu senatu, vsaj po moji oceni, ob zavračanju slovenskih vlog na občinah MAJHEN KORAK V SMER ENAKOPRAVNOSTI no kot uradni jezik vsi, je le majhen korak v smer uresničitve člena 7 — več ne! Veseliti se, da je sedaj slovenščina po celotnem dvojezičnem ozemlju priznana kot uradni jezik, je prezgodaj. Že pri tej odločitvi je bil upravni senat zelo blizu roba ravno še možne pravne interpretacije: iz določila, da okrajna glavarstva lahko dovolijo uporabo slovenščine kot uradnega jezika tudi drugim osebam, je razbral, da to načelno morajo storiti. Občine v tem določilu žal niso omenjene in zato nam bo, če bodo občine še naprej zavračale slovenske vloge, verjetno ostala samo pot do ustavnega sodišča, po neumnem lahko celo za vsako občino posebej. Zanimivo je, zakaj se je upravni senat odločil za takšno interpretacijo. Brez večjih težav bi lahko zahtevo občana iz Bistrice na Zilji po uporabi slovenščine kot uradnega jezika tudi zavrnil, česar smo bili doslej tudi navajeni. Toda potem bi bila odprta pot do ustavnega sodišča. Najkasneje od odločitve Ustavnega sodišča v zadevi hrvaškega uradnega jezika na Gradiščanskem naprej je jasno, da so bistveni deli Zakona o narodnih skupinah in odredb o slovenskem uradnem jeziku in dvojezičnih topografskih napisih protiustavni. Lahko torej domnevamo, da se je upravni senat dobro zavedal dvojezičnega ozemlja takšno interpretativno „poboljšanje“ odredbe o uradnem jeziku ni možno. Kajti v nasprotnem bi sicer lahko uporabljali slovenščino tudi na občinski ravni, toda brez prave zakonske podlage. Pot do ustavnega sodišča bi ostala zaprta, Zakon o narodnih skupinah in odredbe bi nespremenjeni in protiustavni veljali naprej. Tako pa iz dneva v dan postaja bolj jasno, da do spremembe Zakona o narodnih skupinah mora priti. Kar Slovenci že petnajst let trdimo, da je ta zakon protiustaven, ker ne odgovarja členu 7, tega se počasi začnejo zavedati tudi politiki večinskih strank. Preden se ponovno blamirajo pred ustavnim sodiščem, bodo morda končno le pripravljeni prostovoljno spremeniti ta zakon in ga uskladiti z ustavo. Poleg nadaljnjih po-mujanj na pravni ravni je to naša možnost, ki jo velja izrabiti. In še nekaj velja izrabiti: če imamo sedaj tudi „uradno potrjeno“ pravico do uporabe slovenščine pred okrajnimi glavarstvi, se je poslužujmo! Tako in tako je pot do dokončne enakopravnosti naše materinščine še dolga in trda. Če ne bomo marljivo in dosledno delali korak za korakom, do dvojezičnih obcestnih tabel in kanalskih pokrovov, kot jih imajo drugod, nikoli ne bomo prišli. Ponoven udarec za zakon ojdnih skupinah Pred okrajnimi glatstvi lahko slovenščino uporaljo vsi P/se Rud/ Vbu/c Neodvisni upravni senat za Koroško je po prizivu mag. Urbana Popotnika odločil, da morajo okrajnega glavarstva Beljak-dežela, Celovec-dežela in Velikovec načelno dopustiti uporabo slovenščino kot uradnega jezika vsem osebam, ki to želijo, neodvisno od tega, iz katere občine okraja prihajajo. Pri tem se je senata skliceval na § 3 odstavek 2 odredbe o uradnem jeziku, ki določa, da uradi lahko v smislu ciljev § 1 ZNS dovolijo uporabo slovenščine kot uradnega jezika tudi drugim osebam, zlasti takim, ki nemščine ne obvladajo v zadostni meri. Ker morajo okrajna glavarstva v presoji upoštevati cilje ZNS, morajo po tej odločitvi dopustiti uporabo slovenščine kot uradnega jezika vsem prebivalcem dvojezičnega ozemlja. Izvzveti slej ko prej ostanejo le prebivalci okrajev Ce-lovec-mesto, Beljak-mesto in Šmohor, ker ti okraji v odredbi o uradnem jeziku niso imenovani. Odločitev neodvisnega upravnega senata za Koroško še ne pomeni, da morajo sedaj dopustiti uporabo slovenščine kot uradnega jezika tudi vse občine dvojezičnega ozemlja, ker se § 3 ZNS, na katerega se je senat skliceval, Mag. Urban Popotnik nanaša samo na sodišča in okrajnega glavarstva, ne pa na občine Kljub temu utegnejo bili posledice te odločitve precejšnje, saj f senat očitno po poti interpretacij® Že zdavnaj /e na času, da bo oblast zakon revidira, saj se 'zkazuje, da /e veliko odredb po Vrsti protiu-atavnih. skušal „sanirati" protiustavnost °dredbe o uradnem jeziku in se tako izogniti odločitvi Ustavnega sodišča. Dr. Druml meni, da se stavlja samo še vprašanje, kdaj bo tudi zakonodajalec upošteval pralno tolmačenje ustave oz. člena ' ADP in tako zakon o narodnih skupinah, kakor tudi odredbo o Uradnem jeziku končno uskladil z ^stavnimi določili. Vsekakkor je to bi|o prvič, da neka koroška "rštitucija določila o manjšinski 2sščiti in interpretirala restriktivno. Manjšinski mandat postaja realističen Predsednik EL Andrej Wakounig: „Pozdravljam pripravljenost SP za pogajanja v zvezi z manjšinskim mandatom." V pogovoru z ORF-om je deželni predsednik SP dr. Peter Ambrozy poudaril, da je SP odprta za vse ideje, ki se tičejo zastopstva narodne skupnosti v deželnem parlamentu. Predsednik EL Andrej Wakounig je pozdravil to stališče, ker se prvič kaže pripravljenost SP za pogajanja v zvezi z manjšinskim mandatom. Integracijskemu modelu pa je Andrej Wakounig jasno izrekel svojo odpoved. Manjšina bo tudi naprej terjala pravico po manjšinskem mandatu v deželnem zboru po vzoru ureditve v številnih drugih evropskih državah. Če je SP od svojega integracijskega modela tako prepričana, potem ga naj dosledno uve-J Ijavi v lastni stranki. Danes Delovni skupnosti Avstrijske narodnosti v SP niti ni pripu-ščeno mesto manjšinskega govornika v SPÖ. Očividno je torej, da SP še vedno ne gre toliko za napredke v narodnostni politiki, temveč bolj za mučni poizkus si obdržati volilne glasove. SP naj ne zamenja preureditve volilnega reda z zelo potrebno reformo lastne strankarske strukture. Prav tako je A. Wakounig označil predlog FP, naj se za manjšine odpravijo samo volilna okrožja, kot nezadovoljiv. Politika Minimundusa Koroški politiki se očitno dolgočasijo in poskušajo preživeti poletje z umetnimi problemi — na narodnostni ravni, se razume! Koroška politika Haider (FPÖ) in Wutte (OVP) namreč kritizirata namen Slovenije, ki namerava v centru Ljubljane postaviti kopijo koroškega knežjega prestola. Deželni poslanec dr. Franz Großmann (SPÖ) je mnenja, da sta oba politika (FPÖ in OVP) izpostavljena premočnim sončnim vplivom, drugače si te pomanjkljive kritike ne more razlagati! Tudi pariški župan se še ni razburjal, slikovito utemeljuje, čeprav „njegov“ Eifflov stolp stoji v celovškem Minimundusu! Großmann Haiderju in Wutteju priporoča, naj pustita to nepotrebno politiko Minimundusa! „Naj se ukvarjata raje z vprašanji dežele, namesto da po nepotrebnem ustvarjata kulturne probleme!“ tako Großmann. IZ MOJEGA VIDIKA S'Snelnosti zgoraj Kori^ ne Sme ni^emur podrejati-b' i^ navedenih in- 3niu so že mar tvoje osebne skr- TnrfÄrr,68 dovo'i. četudi mladim mate-(r vpg ni potrebno rojevati svojih OQ'1 krtov v brazdah na polju, jim jih trebno Prosjačiti pri gruntar-2a skodelico mleka, se otrokom stiske! Seveda jih je tudi govorečim Korošcem skupne, pa tudi vprašanja identitete, kulture in jezika, skratka vprašanja sožitja, hočemo reševati skupno in nikakor ne „avtonomno“. (Tam, kjer samostojno in neodvisno delajo „red“, tečejo solze in kri!) Komentatorjem, zlasti pa uredniku „NT“ ne podtikam misli, da vif Spokorno stopi do na)% predstavnikov koroško-slove j-narodne stranke EL ali se.°I' v uredništvu „Našega tednik tam z obžalovanjem priznaj-kdaj pa kdaj zanemarjal/a .T®-ne interese“ in si se bolj k® Kako postaneš „dober Slovenec"/„dobra Slovenka' „slovensko kri, slovensko slovensko da si docela zemljo brigal/a Npr. adih nog ni potrebno udinjati a požrtvovalno inkgistjri Ujlb Üudeh za pestrne in pano sebično gradil/a dišo, ^ - hlapcem ni potrebno želel/a svojim ustvariti do ^evati na skednju ali v hlevu pri ognjišče, ker si se pehal/a ; deklam ob času novega leta narjem, da bi otrokom ornOSJ^'i h kmetom prosit za službo, primerno izobrazbo in jim treh"Ke' berače in reveže ni po-gmotne pogoje za dostoj' od no v občinski oskrbi porjvatj času primerno življenje, da ^ mse do hiše. mlad človek družiš tudi z n®, ra^’ v'dite, bodo rekli samozvani govorečimi sosedi in Pr'lat^Uq “an'ki, jih pa imamo: Za nekaj že v dobrih časih misliš na P p rosti bi ti socialdemokratski bo v bolezni in starosti m J^Pravi še zlodeju zapisali kaj tako vsakdanjega. „j ^ dušo. — v nečem se pač „Skrb za dosego in oh' kj 'Kujemo! Življenjske potrebe, narodne enakopravnosti s so nemško in slovensko- vse ni nič, ko bi se le uveljavil „narodni interes“. Iz previdnosti in zato, da jih ne bi popolnoma razumeli, zelo akademsko pišejo o „reševanju socialnih vprašanj“, ki naj bi bilo socialnim demokratom prvotnega, „narodni interes“ pa drugotnega pomena. Na koncu pa vedno pride na dan osnovna zamisel: Tudi socialni demokrati bi bili „verodostojni“ in vsega spoštovanja vredni ljudje, ko bi se obrnili proti lastni politični skupnosti in pomagali pri uveljavljanju političnih ciljev Enotne liste in njenih zaveznikov. Veliko bi imeli opraviti, ko bi sproti odgovarjali na polovične resnice, ki so po navadi cele laži, na podtikavanja, očitke in obrekovanja. Nemara bi nas skušnjava zavedla v enako srdito obmetavanje rojakov. Svojo energijo trošimo raje za to, da kdaj pa kdaj kaj dobrega storimo, največkrat neopazno in brez napihovanja. Elovci in Tednikovci so najboljši Slovenci. Vsi drugi pa smo navadni koroški Slovenci. Tako nekako bi se mogli zediniti in končati prerivanje za najvišje mesto. Vredno pa bi bilo, da bi veliko razpravljali o identiteti. (Vinko Ošlak o njej globoko razmišlja v NEDELJI, 2. avg. 1992). Morda bi krči nekoliko popustili. In kako bi pomagali EL? Ne vem. Nismo politični metuljčki, da bi letali: danes tu, jutri tam in potem spet kam drugam. Tam, kjer smo, vemo, kaj nam je storiti. Slovenska narodna stranka naj bi si najbolje pomagala sama z manj srdito in tem bolj privlačno politično dejavnostjo. Slovensko govorečih volilcev je dovolj. Čeprav morda niso vsi „najboljši“, bo njihov volilni glas vseeno dober. Politika Jubilejna spominska proslava na Robežu Preteklo nedeljo se je zbralo preko 300 ljudi, večina iz Slovenije, na Robežu, ob 50. obletnici prve in zmagovite partizanske bitke proti enoti SS na koroških tleh. Ta zmaga je imela poseben pomen za samozavest slovenskega naroda na Koroškem in za partizansko gibanje nasploh. To je v svojem govoru izpostavil tudi predsednik ZSO dr. Marjan Sturm, ki se je nadalje ponovno izrekel za politiko sožitja in multikulturnosti. Posebno zanimiv je bil govor namestnika socialnega ministra dr. Kurta Wegschneidlerja, ki je zelo stvarno priznal zasluge partizanskega gibanja za osvoboditev Avstrije. „Če ljudje, predvsem starejši, iz vrst večinskega naroda podtikavajo partizanom, da se le-ti niso borili za Avstrijo, potem jih je potrebno vprašati, za katero državo so se borili nemško govoreči Korošci,“ je duhovito ugotovil dr. Wegschneidler in partizane v povezavi z zakonom o skrbstvu za žrtve nacizma postavil v isto vrsto z izseljenci. Kulturni program pa sta oblikovala godba na pihala z Raven na Koroškem in moški pevski zbor „Valentin Polanšek“ z Obirskega. Glosa: Zasluge slovenskega koroškega partizanstva za osvoboditev Avstrije so danes nesporne. Velika večina mladih fantov je šla tedaj v gozd iz globokega prepričanja, da se je okupatorju potrebno upreti, ker gre dejansko za pravdo in svobodo slovenskega naroda. Na žalost pa je tudi v vrstah koroških partizanov bilo nekaj takih, katerim je šlo le za oblast in za ideologijo. Pri uveljavljanju svojih napačnih ciljev so se posluževali naj-primitivnejših sredstev. Nekateri še živeči koroški partizani pripovedujejo o močnih grožnjah s strani določenih poglavarjev v slučaju morebitne različnosti mnenj. Prišlo je menda celo do tako imenovanih „čistk“ v lastnih vrstah. Vse to se žal ob najrazličnejših javnih prireditvah s strani partizanskih funkcionarjev zamolči. Koroško partizanstvo bo ob vsem pozitivnem končno potrebno obdelati tudi s te negativne strani! Vladimir Smrtnik Domača reportaža stran £- petek, ^ O 14. avgust 1992 Občinska politika Pred kratkim sem imela možnost pogovoriti se s človekom, ki se že skoraj 88 let razveseljuje svojega trdnega zdravja. Martin Kropiunik, domačini ga poznajo samo pod imenom Tina, je najstarejši bilčovški faran. Skoraj devet desetletij že hodi pot življenja, ki čisto gotovo ni bila rožnata. Njegove že stare in od življenjskih težav zaznamovane oči dajo vpogled v živo zgodovino . . . „Prepričan sem, da mi je težave v življenju pomagala prestati vera!" Piše Dunja Kropiunik Svojo mladost so Tina preživeli v Bilčovsu. Od 14. leta naprej je bila njihova vzgoja povezana z delom. Ko se je končala prva svetovna vojna, novembra 1918, so začeli za vajenca v Št. Jakobu. Učili so se za kovača in delali nekaj let naposled tudi v Kot-mari vasi; s štiriindvajsetimi leti so njihove oči popustile; poklica potemtakem niso mogli več opravljati. Nekaj let so nato bili za drvarja; najbolj povezani pa so bili z vzpenjačo. Delali so z vzpenjačami na Štajerskem, na Koroškem, najdlje pa pri grofu Lichtensteinu na Zilji (zadnjih 13 let). Pot Ti novega očeta zares ni bila rožnata; doživeli so obe svetovni vojni. Zato se tem bolj upravičeno sprašujemo, kje so črpali potrebni optimizem za življenje. „Življenjska pot je zares kamnita. Obe vojni sta bili kruti!“ Začetka druge svetovne vojne se še dobro spominja- jo: v tem letu so se oženili. Znanci in sorodniki so nevesti in ženinu svetovali, naj se ne poročita pred vojno, kajti mislili so, da bo ta trajala le kakih šest tednov. Izkazalo se je drugače: vojna se je začela 1. septembra in se je spet končala šele po šestih letih. Svoje življenje so zapisali torej družini in gozdu. Dosti časa so bili zaradi poklicnih obveznosti ločeni od družine, toda tembolj so bili zato skozi vsa ta leta z njo notranje povezani. „Srečo sem imel, da sem bil med drugo svetovno vojno oproščen vojske.“ Odgovorni so menili, da so možje pri delu v gozdu — spravljali so les za vojsko v dolino — nenadomestljivi. Poljski in francoski ujetniki ter italijanski pomagači in delavci so med vojno delali pri Tinu. Pozimi so deloma vladali nečloveški pogoji. Na voljo ni bilo primernih oblek in mraz jim je trdil kožo. Sicer so bili trdi časi, toda s skupnimi močmi so preboleli marsikatero težavo. Upali so, in vera jih je združevala. „Pogrešam vaško skupnost, ki sem jo svojčas doživel.“ Tina menijo, da je bilo svojčas vzdušje prijetnejše. Trdi časi so bili, to že! Toda prav to jih je združevalo. Na vasi so bili ena velika družina. In prav pogovor, vaška skupnost, ki jo danes trgajo mnogovrstni interesi in pomanjkanje časa ter medsebojni nesporazumi, že dolgo ne obstaja več. Čim revnejši so bili časi, tem večja je bila skupnost. Take vaške skupnosti, ki so jo svoj čas doživeli, najbrž nikjer ni več. In to danes večina starih ljudi pogreša. „Vzgojili so nas k poslušnosti in kljub temu smo se znali veseliti. Danes jih vzgajajo k prostosti — in kje je ostala skupnost?“ Preselitev oktobra 1991 v novo hišo je bil najbrž njihov zadnji važnejši življenjski korak . . . V mestni občini Pliberk bodo v prihodnje s pomočjo Dežele realizirali nekaj pomembnih projektov, za katere se Pliberčani zavzemajo že dalj časa. Svojo podporo sta zagotovila tudi deželni.glavar Zernatto in njegov namestnik dr. Ambrozy na delovnea1 obisku v občini. Piše Silvo Kumer Tako sta Zernatto in Ambrož zagotovila financiranje ceste na Komelj. Ta cesta je sicer deloma že asfaltirana, preostali del Pa naj bi sledil zdaj, saj gre za P°' membno investicijo. Občina in Dežela bosta sodelovali tudi P(\ ljudski šoli Božji grob. V ljudski šoli že nekaj let primanjkuje pfO' štora; dodatno bo šola dobila še telovadnico. Pliberško kopališče, ki je bilo zgrajeno leta 1969, je danes v slabem gradbenem stanju. &a' zen deloma celo pušča. v občinskem svetu so bila mnenj občinskih odbornikov glede_ sanacije kopališča precej različna-. Nekateri odborniki so zahtev3! popolno sanacijo kopališča (k naj bi stala nad 20 mio. šiling°v ’ drugi so se spet izrekli ^ z cenejšo sanacijo. Z Deželo Koroško je bila zdaj dogovorjen3 sanacija v etapah; najpej bo sle dilo ostalo poslopje. Jžn/ referent ftefan , 's°tschnig Pripravlja b0°- Pliberški iPrrnak Nadaljnja tema pogovorov ^ed Občino in Deželo je bil tudi bvoz vasi Blato, ki izredno trpi ^aradi prometa. Po odprtju Duty-ree shopov na meji se je prosi skozi vas še okrepil. Prvi 0rak k obvozu bi bila zložitev emljišč na Blatu; v sklopu tega 'Potem lahko nastala trasa za II ^02- Na pogovorih so razprav-JPIi tudi še realizacijo tako ime- novane industrijske oz. obrtniške cone. Trenutno preverjajo možnosti med Nončno vasjo in Pliberkom ter med Drvešo vasjo in Pliberkom. Medtem se v Pliberku že s polno paro pripravljajo na tradicionalni 599. pliberški jormak. Prvič bo vodil čez reko Bistrico na jormaški travnik tudi most, ki pa bo le provizoričen. Namen pa je zgraditi pravi most, ki bi potem tudi nudil privlačno povezavo s parkirišči za mestom. Na Glavnem trgu naj bi se v doglednem času popolnoma umiril promet — to je želja mnogih občanov. Za 600-letnico Pliberškega jormaka naj bi dobil Glavni trg tudi nov „spomenik“. Umetnica Kiki Kogelnik pripravlja vodnjak („Freiungsbrunnen“),ki je že na ogled v občinskem uradu. PUAK Politično upravna akademija lO.-Oktober-Str. 25/lli, 9020 Celovec Čistilne naprave in kanalizacija seminar o pravnih in tehničnih vprašanjih Voditelja: dipl. inž. Reinhard Perfler, tehnični referent dr. Karl Staudinger, vodja seminarja in pravni referent Čas: 29. in 30. avgusta 1992 Kraj: Gostilna Antonič, Reka, Št. Jakob Interesenti se naj prijavijo po tel -(0463) 51 25 28-28 (Sonja Sturm) 22 slovenskih podjetij na Celovškem sejmu fran^ernatto 'n zvezni kane C6lovški^anitZky °dprla £ raz«- i' seJem. Devet dni bo 7 ven- avljalcev ~ od teh 22 iz S _ ~ n ropj o+owl I«-»i/-\ zaan • . Pohištva in stre krat ^d^dinjstvo. Seveda tudi H mnn b0d0 manikali novi mo g ,.e za Prihodnjo sezone njem 1 s. alx> pa bodo na let s kme^tJmu zast°Pani podjeti klem ^k'mi stroji’ker sovPre ' letu zabeležili za 30 žatn k0t V ietu pop 30 Podjetniki večidel zaj pani s stroji le še na sejmih v Welsu in na Dunaju. Sploh postajata ta dva sejma Celovškemu vedno bolj konkurenčna, to pa tudi na področju strojev za gradbeništvo in v prihodnje menda tudi na področju lesa. Prav tako čuti vodstvo Celovškega sejma posledice vojne in gospodarsko krizo v Sloveniji. Zato je tem bolj razveseljivo, da je na sejmu kljub temu zastopanih 22 podjetij iz Slovenije. Z vstopnicami za polovično ceno skuša Celovški sejem privabiti tudi kupce iz Slovenije. AKTUALNI INTERVJU Občinski odbornik Blaž Kordesch Skupno z županom mag. Grilcem in drugimi frakcijami ste bili na pogovoru s Zernattom in Am-brozyjem. Kaže Dežela dejansko pripravljenost? Kordesch: Mislim da. Z vsemi predlaganimi projekti sta bila Zernatto in Ambrozy dobro seznanjena, tako so bili pogovori zelo konkretni. Seveda pa je še nekaj drugih važnih projektov, kot npr. obvoz vasi Blato, katerega bo potrebno čimprej uresničiti. Kanalizacija čaka tudi občino Pliberk. Kakšno je vzdušje v občini? Kordesch: Reči je potrebno, da bo kanalizacija prej ali slej prišla, ker smo zakonsko obvezani. Za prebivalce bo to pomenilo dodatno finančno breme; za priključek računamo pribl. 30.000 šil. Če bodo prišle potrebne finančne podpore, se bomo lahko hitro lotili kanalizacije. Vemo pa, da je trenutno na voljo dovolj denarja. V zelo neugodnem položaju so zdaj seveda vsi tisti, ki gradijo nove hiše; zato upamo, da bomo to vprašanje skupno z občinama Šmihel in Globasnica čimprej rešili. Kar se tiče čistilne naprave v Dobu, je mišljena takšna rešitev, ki bi ustrezala tudi želji tamkajšnjih vaščanov. Superintendent H. Sturm 50-letnik Svoj 50. življenjski jubilej praznuje Superintendent mag. Herwig Sturm. Rodil se je leta 1942 v Lilien-feldu (Nižja Avstrija) in študiral protestansko teologijo. Do leta 1980 je deloval kot župnik, nato je prišel na Koroško in poskrbel za marsikatere novosti. Po smrti su-perintendenta Paula Pellarja leta 1988 je mag. Sturm zasedel njegovo mesto. S svojega sedeža v Beljaku skrbi za prijetno vzdušje, ne samo v koroški škofiji, temveč tudi med koroškimi Slovenci. Mag. H. Sturmu iskreno čestitamo za ta okrogli jubilej in mu želimo še vse dobro na nadaljnji življenjski poti! Študija potrjuje razumevanje prebivalcev Študija tržnega raziskovalnega inštituta Trigon potrjuje javno mnenje, da je koroško prebivalstvo načelni ideji o boljši skrbi za podobo krajine načelno naklonjeno. 90 % koroškega prebivalstva in celo 87 % gostov, ki trenutno prebivajo na Koroškem, je mnenja, da kmetom pripada večji del finančne podpore za nujno potrebno vzdrževanje krajinske podobe. Dalje so bili vprašani tudi mnenja, da imajo kmetje največji delež pri turističnem profitu. Število kmetov dalje pojema Od leta 1980 do leta 1990 se je število kmetijskih obratov zmanjšalo za 5,1 %. Štetje obratov 1999 1980 1990 v% vsi obrati 27.023 25.652 -5,1 čisti kmetje 8.727 6.517 -25,3 kmetje z dodatnim priložnostim dohodkom izven kmetij 1.527 1.418 —9,8 polkmetje 15.221 16.198 +6,4 Samo zaradi naraščajoče zaposlenosti kmetov izven kmetijstva je še mogoče varovati regionalno zunanjo podobo kraja, ki je za naselje, gospodarsko sposobnost in življenje zelo velikega pomena. V prihodnosti pa obstaja nevarnost, da bodo nasledniki sedanjih polkmetov popolnoma ustavili kmetijsko proizvodnjo. Tej naslednji generaciji bo potrebno predstaviti krepke in realne ponudbe, če naj ostane število kmetov v prihodnosti kolikor toliko stalno. MLADINA K BESEDI Mladinski teden je namenjen slovenski mladini, ki • hote izrabiti moč novinarstva • se hoče sama zastopati v javnosti • se zanima za mednarodne mladinske dejavnosti Kraj: Drobovlje ob Baškem jezeru Čas: od nedelje, 6. sept. 1992, do petka, 11. sept. 1992 Prireditelj: PUAK Prijavite se lahko pri PUAK, Celovec, I0.-Oktober-Str. 25/111, telefon (0463) 51 25 28 - 28 Rož — Podjuna — Zilja Spominski pohod na Jopo Nadpovprečno vroče poletje postaja iz dneva v dan vse bolj neznosno, suša pušča škodljive sledove v naravi, in ljudje, kolikor nimajo možnosti se vsaj delno osvežiti v naših vodah, le zaradi najpotrebnejših opravil zapuščajo svoj kolikor toliko senčni krov. Zato je tudi udeležba letošnjega spominskega pohoda na Jepo, posvečenega Joziju Miklavčiču, očetu planinske koče na Bleščeči, bila skromna, pač vremenskim razmeram primerna. Le nekaj neustrašenih, zvestih planincev je krenilo že v zgodnjih jutranjih urah na utrudljivo pot. Nekateri so za vzpon proti vrhu izbrali krajšo, bolj strmo pot po vzhodnem grebenu, medtem ko so se drugi odločili za-običajno, po vzhodni strani. Vrh Jepe z dobrimi 2000 metri in rahle sapice so oddih na cilju napravili kar znosen, pijača, čeprav pogreta, je tokrat še posebno stopnjevala ugodje. Pogled proti jugu na Julijce je bil prečudovit, le severna gorska veriga Alp se je potapljala v zameglenem pajčolanu. Še malo pomenka s tem in onim planincem, bodisi tostran ali onstran Karavank, in spet smo si naprtali občutno lažje nahrbtnike za vrnitev. Sonce je zdaj že neusmiljeno pripekalo, a rahel prepih je blagodejno razgibal razgreto ozračje in ko smo se mimo Komnice spustili v senčno grapo proti Bleščeči planini, je bilo najhujše za nami. V naši koči nas je prašne in preznojene oprala in osvežila mrzla voda ter nas tudi dodobra odžejala. Topla planinska juha in vrček piva sta pohodnikom dokončno vrnila izgubljene telesne moči. Zunaj se je medtem zbralo že več prijateljev planin k božji službi, namenjeni vsem umrlim planincem in še posebno Joziju Miklavčiču, ki je pred 12. leti zapustil svoj „planinski raj“. Sv. mašo je daroval župnik Stanko Olip, ki je v svojem jedrnatem nagovoru prikazal lepoto planinskega sveta, navzlic preprostim okoliščinam, saj pomanjkanje človeškega udobja stotero povrne v tem kraju blažen mir in prisrčno, človeško vzdušje. Iz preprostih besed je bilo slišati glas srca, ki vneto gori za krasoto božjega stvarstva, za gorski svet. Tudi turisti, nevešči naše materinščine, so pobožnosti, olepšani s petjem, sledili z globokim spoštovanjem. Po sv. daritvi je sledila še prijetna družabnost ob lepi domači pesmi in resnem, a tudi šaljivem pogovoru. Maturantje Slovenske gimnazije darovali Z0.000 šil. za soseda v stiski Maturantje letnika 1976 Slovenske gimnazije, katerih razrednika sta bila prof. Franc David in prof. Jože Wakounig, so te dni darovali lepo vsoto v višini 20.000,— šil. za akcijo „Sosed v stiski“. Na ta način so absolventi na pobudo prof. Franca Davida pomagali najbolj nedolžnim žrtvam vojne, namreč otrokom v begunskih centrih. Ker pa se je vojno stanje v zadnjih dneh še zaostrilo, Vas tudi vnaprej prosimo za podpore, katere lahko prenakažete na konto štev. 52.100, pod geslom „Otroci iz Bosne“, pri Zvezi slovenskih zadrug. Srečanje pri Biclnu Preteklo nedeljo popoldan sta Enotna lista Bistrica ter Skupnost južnokoroških kmetov vabila na srečanje ter piknik k Biclnu v Podkraj pod Peco. Za jedačo in pijačo je bilo v obilju poskrbljeno, za zabavo pa je skrbel ansambel Korenika, ki je nastopil v novih nošah (vsi so oblekli bele „sokne“), vsaj tako je menil vodja Albert Kraiger. Izredno lepo družabno popoldne je izzvenelo v prijetnem pogovoru ter domačem petju. Foto: p. Kert V Železni Kapli je obhajala dvojni praznik gospa Marica Pečnik. Še mnogo zdravih in srečnih let! * Pred kratkim je slavila rojstni dan Marta Velik iz Sel. Članice in člani društva upokojencev se ji zahvaljujejo za skrbno delo za društvo in ji želijo vse najboljše za naprej! Čestitkam se pridružuje tudi NT! * 89. obletnico življenja obhaja Marija Klančič iz Št. Jakoba. Obilo sreče, predvsem pa še naprej trdnega zdravja! Dvojni praznik je slavila Marija Nachbar v Vogrčah. Vse najboljše in še mnogo sončnih dni! Do častitljive starosti — 80 let — je na svoji življenjski poti prikorakala^ Susanna Sturm iz Mokrij. Želimo ji, da bi čila, zdrava in srečna korakala še naprej! Društvo upokojencev Sele čestita slavljencema Toniju Maku — Minovu in Mariji Dovjak za rojstni dan. NT se pridružuje čestitkam. * 59. rojstni dan^ je slavil Luke Sadovnik. Še naprej veselih in zdravih let! * Svoj 60. rojstni dan in god obhaja gospa Marija Hirm iz Zvabeka. K temu dvojnemu prazniku ji želimo vse dobro! Visoko — 84. obletnico — življenja je obhajal Johann Gräber iz Borovelj. Za spoštovanja vredni praznik mu želimo vse najboljše! Prav tako v Borovljah je slavil svoj rojstni dan Franc Arneitz. Prisrčno čestitamo! * V Šmarjeti je obhajala dvojni praznik Lenčka Petrač. Še veliko sončnih dni, trdnega zdravja in božje milosti na vseh poteh! * Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike: Hermi Trampuš, Dob; Heleni Kropivnik, Rute; Sabini Buchwald in Štefanu Hudobniku, Nonča vas; Au-gustu Eberweinu, Replje; Mirku Čušinu, Črgoviče; Rozaliji Mert, Bistrica; Mariji Žele, Dob; Mariji Hirm, Gornja vas; Ludmili Writz, Šteben; Roku Drugu, Sveto mesto; Mariji Kajser, Večna vas, in Rozi Kumer, Blato. Vsem slavljencem želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let! , Nantiju in Klavdiji Travnik se je rodila hči Jessica! Srečnima staršema iskreno čestitamo, mladi zemljanki pa želimo vse najboljše na njeni življenjski poti! V Globasnici sta slavila rojstne dneve občinska odbornika EL Franc Fera in Hubert Kordež. EL in NT prav prisrčno čestitata! Občinski odbornik SGS Joži Ottowitz je te dni slavil rojstni dan. Še na mnoga zdrava in zadovoljna leta! Pevec MoPZ Kralj Matjaž Rein-hold Terbuh je peljal pred poročni oltar učiteljico Veroniko Stropnik iz Libuč. Vsi znanci in prijatelji jima želijo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje tudi NT. Pred poročni oltar sta pred kratkim stopila zdravnik mag-Janko Pipp z Zilje ter nevesta Kati Koraschnig iz Žitare vasi-Zakoncema vse najboljše na skupni življenjski poti. Rož — Podjuna — Zilja Dolgoletni sodelavec Mohorjeve tiskarne Mihi Bliiml šel v zasluženi pokoj Ob priliki svoje upokojitve je pretekli teden povabil Mihi Blüml svoje sodelavce na piknik v Mohorjevi. Ob tej Priložnosti so se mu zahvalili za dolgoletno vestno sodelovanje predsednik MD dvorni svetnik dr. Pavle Zablatnik, ravnatelj MD dr. Anton Koren in obratniški svetnik Jože Ottowitz. Na tem mestu mu njegovi bivši sodelavci Mohorjeve in uredništvo Našega tednika želijo obilo zdravja in še mnogo tet zasluženega pokoja. 60 let uspešnega delovanja Priljubljeni radiški župnik 9- Ludvik Jank bo kmalu Praznoval svoj 90. življenjski te te lej. Zibelka mu je tekla pri °štu v Št. Pavlu v Ziljski do-lnr_ Leta 1929 je imel novo teašo v svoji rojstni fari in bil nato dve leti kaplan v Tinjah. prvega septembra 1932 je Pnšel za provizorja na sončne adiše. Tri leta pozneje pa je ® deloval kot radiški župnik, u tistega časa naprej je bil Ppst Radišanom skozi vsa a- Samo med vojno je bil a 1941 za štiri mesece v za-°ru, nato pa štiri leta izgnan a nemško faro na Zgornjem oroškem. A tudi v teh letih °stal povezan z Radišani, edvsem s tistimi, ki so bili ed vojno izseljeni. Junija a 1945 se je vrnil spet na Svojo domačo faro. t H^-tet terej duhovni svetnik udvik Jank že uspešno delu- je na Radišah. Ta častitljivi jubilej so domačini slavili v nedeljo, 9. avgusta, skupno z župnikom g. Jankom. Slavnostno mašo so sooblikovali radiški fantje, cerkveni mešani zbor in otroška skupina z raznimi deklamacijami. Slavnostno pridigo pa sta imela rektor J. Kopeinig in župnik J. Lampichler. Po maši so se zbrali ljudje od blizu in daleč, da bi se v okviru slavnostnega farnega praznika župniku zahvalili za ves trud in delo za radiško faro. To sta v zahvalnem govoru tudi poudarila župan Helmut Woschitz in podpredsednica farnega sveta Leni Lampichler. Pozno v večer so še obujali spomine preteklih let. Radiškemu župniku g. Janku želimo, da bi še mnoga leta bival in deloval na sončnih Radišah! Kazaze: Farni praznik ]e bil imeniten Kljub hudi vročini je sledilo minulo nedeljo toliko farank in faranov vabilu našega farnega sveta k farnemu prazniku, da niso dobili vsi prostora. Vladalo je čudovito, veselo razpoloženje od pol desete ure, ko smo začeli s slovesno sveto mašo, pa tja do poznega popoldneva. Peto sveto mašo so z ubranim petjem sooblikovali cerkveni pevci pod vodstvom Tončija Mu-cherja, ki rad prihaja med nas. Berilo pa je doživeto podala naša najmlajša sodelavka Heidi Slapnik. — Veselili smo se lepe harmonije med farani, katere je prijazno pozdravil podpredsednik farnega sveta in naš dopisnik Martin Komar. In neverjetno: imeli smo kar dve godbi. Na harmoniko nam je igral in zelo lepo prepeval Branko s svojo sestrično Zdenko iz Dobrne (Slovenija). Dodatno pa so se nam še ponudili godci iz Žitare vasi — Kamna. Nobena godba ni nič zahtevala. Med obema ansambloma je vladala lepa harmonija. Deloma so igrali celo skupaj. Harmonija in vzorno sodelovanje pa sta krasili predvsem naš novi farni svet. Ta ima zdaj poleg nekaj aktivnih dosedanjih sodelavcev nekaj mladih, zelo zagnanih idealistk in idealistov. Ti so se naravnost vrgli na delo in izvrstno opravili svoje naloge. Vsi zaslužijo našo pohvalo in velik „Bog lonaj“. Ravno tako njihove pridne pomočnice. Veselili smo se, da sta nas počastila s svojim obiskom tudi naš župan, deželni poslanec, Josef Pfeifer in podžupan Hans Miklau, ki je naš faran. Oba sta v besedi in dejanju naši fari zelo naklonjena. Poleg vesele družabnosti pod šotorom, ki ga je s pomočniki postavil naš mladi sodelavec, mesarski mojster Wolfgang Stefitz iz Metlove, je predstavljala višek tombola. Marsikdo je „cedil sline“ po dragocenih glavnih dobitkih. Prvi dobitek je prispeval nam zelo naklonjeni mizarski mojster Werner Kotnik (WEKO). Njegova hči Danijela je izdelala lepo omarico, kredenco, v vrednosti 7000,— šilingov. Dobila jo je mlada Anamarija Piroutz iz Mlinč pri Št. Vidu v Podjuni. Drugi dobitek, lepo rdeče kolo s prestavami, darilo našega Župnik Florijan Zergoi župnika, pa je zadela naša mlada faranka, Rozi Polluk iz Metlove. Tretji dobitek, električna peč s pečnicami (Kachelofen), ki jo je poklonila tvrdka Carimpex iz Celovca po posredovanju mag. Jaka Sitterja, pa bo ogreval gospo Uršulo Schwarz v Hum-čah. Tvrdka IPH, Žitara vas, je podarila veliko ogledalo z lesenim okvirom. Mesarski mojster Štefan Stefitz iz Metlove pa je poklonil kar polovico prašiča — z bonom. Tombolo je imenitno moderirala mlada tajnica farnega sveta Sabina Klokar s pomočjo Bernarde Komar in drugih sodelavk. Najprej je predstavila glavne dobitke in njihove darovalce ter se zadnjim tudi lepo zahvalila. Drugi višek v tej zvezi pa je bila „ameriška dražba“ dvonadstropne torte. Bilo je dolgo zelo napeto. Izvedli sta jo naša izkušena, aktivna sodelavka Marija Razdevšek in Miha Krajnik. Tako dolgo so gonili ceno navzgor po 20,— šilingov, da je prišla na 4480,— šilingov (v besedah: štiri tisoč štiristo osemdeset). Najbolj je gonil naš dolgoletni, zelo zaslužni in podjetni sodelavec Vili Kraiger, ki je tudi „zmagal“. Dobro torto je namenil vsem, ki so pridno delali. Izkupiček farnega praznika je namenjen potrebam fare, ki jih je kar precej. Tako smo sredi vročega poletja doživeli veliko lepega in obenem storili veliko dobro delo. Reportaža Z izjavo dunajskih pomožnih škofov Helmuta Krätzla in Floriana Kuntnerja, da bi bilo potrebno na novo premisliti ureditev celibata v katoliški cerkvi, je ta razprava postala ponovno aktualna. Vzrok je pereče pomanjkanje mladih duhovnikov. Starejši pa morajo opravljati službo včasih v dveh ali pa celo treh farah. Kakšna je torej situacija na južnem Koroškem in kaj mislijo naši duhovniki o celibatu? skrbeti le za duhovnike, ne pa za cele družine. Flori Zergoi pa je bil pri našem telefonskem pogovoru zelo odprt tudi za vsa kočljiva vprašanja. Tako na primer-zanj ni problem, da se pogovarja tudi o dejstvu, da imajo nekateri naših duhovnikov otroke. Po njegovem mnenju ni potrebno, da ti duhovniki zatajijo takega otroka. Ker pa je že itak malo duhovnikov, si za vsakega želi, da bi kljub temu ostal zvest duhovniškemu poklicu in bi, kot najbolje zmore, skrbel tudi za svojega otroka. Skoraj S0% Avstrijcev za preklic bata - kljub temu reforme ni na v Pišeta Heidi Stingler in Vladimir Smrtnik Že kar po prvih telefonskih pogovorih, pri katerih smo naprosili nekaj duhovnikov, da bi povedali svoje stališče o tem vprašanju, smo videli, da je to očitno tako kočljivo, kot da bi človek s palico dregal v gnezdo sršenov. Tako je na vljudno prošnjo za stališče o vprašanju celibata neki župnik iz Roža odgovoril z grožnjo, da bo tožil, če se kje pojavi njegovo ime. „Danes nisem razpoložen. Srečno!“ (župnik Stanko Trap) Prav tako ni bil pripravljen odgovarjati na naša vprašanja župnik Stanko Trap na Bistrici na Zilji, ki je za svojim komentarjem „Danes nisem razpoložen. Srečno!“ odložil slušalko. Podobno reakcijo smo doživeli tudi pri telefonskem pogovoru s šentjakobskim župniščem, kjer je župnik Jurij Buch utemeljil svoje molčanje s tem, da si jemlje prostost, da za Naš tednik ne da izjave. Vprašali smo se torej, kako naprej. Ali naj opustimo raziskavo o tem vprašanju. Odločili smo se, da puške ne vržemo v koruzo. Molčanje in deloma tudi razburjanje duhovnikov smo si razložili takole: to je očitno pereče vpra- šanje in bo zato zanimalo naše bralce. „Celibat je človeški, ne pa božji zakon - zato ni neob-hodno potreben. Nedvomno pa bi s preklicem celibata nastali novi problemi.“ (župnik Flori Zergoi) Torej smo poiskali naslednjo telefonsko številko. Odločili smo se, da kličemo Florija Zergoia v Ka-zaze. Kot vedno, smo ga tudi tokrat dobili pri delu. Pripravljal je namreč molitveni shod za duhovniške poklice. Kot je dejal, je nujno potrebno, da molimo za duhovniški naraščaj, ker je vedno manj mladih duhovnikov. Povedal nam je tudi, da bi bilo verjetno več duhovnikov, če ne bi bilo celibata, ker so ljudje in sploh mladi danes tako usmerjeni, da radi uživajo. Kljub temu pa je mnenja, da odprava celibata ne bi rešila vseh problemov, ker imajo tudi evage-ličani problem - tudi njim primanjkuje pastorjev. Aktualno razpravo o možni odpravi celibata pa vidi Flori Zergoi bolj kot poletno temo. O tem je tudi že razpravljal z dunajskim pomožnim škofom Krätzlom, s katerim imata prijateljske stike. Sam ne računa, da bi v krajšem času prišlo do kakšne nove ureditve, pa čeprav si jo osebno lahko predstavlja. Osebno pa si Flori Zergoi ne more predstavljati, da bi se kdajkoli poročil, četudi mu cerkev ne bi predpisovala celibata. Pri celotni razpravi pa je potrebno vedeti tudi za posledice, ki bi nastale, če bi cerkev odpravila celibat. Flori Zergoi je mnenja, da je družina sicer nekaj lepega in od Boga hotenega, je pa tako, da bi bili duhovniki v primeru, da bi bili poročeni, soočeni z raznimi problemi v družini in tudi z otroki. To pa bi bilo težavno, ker mora biti duhovnik svojim vernikom zgled. Po drugi strani pa imajo duhovniki tudi dolžnost spovedne molčečnosti. Če pa bi bili poročeni, bi morali kot pravi možje vse zaupati svojim ženam. Pri tem pa bi prišel duhov- „Tudi če mi cerkev ne bi prepisovala celibata, si ne morem predstavljati, da bi se poročil.“ (župnik Flori Zergoi) nik po mnenju Florija Zergoia v konflikt. „Ženske so pač ženske in so radovedne,“ pravi Zergoi. Pomisliti pa je tudi potrebno, da so bili v izjemnem stanju kot prvi izseljeni duhovniki. Če je tako, da smo samski, potem pač gremo sami v trpljenje ali pa tudi v smrt, sicer pa bi to prizadelo cele družine duhovnikov. To je drugi argument župnika Zergoia. Nenazadnje pa je odprava celibata za cerkev tudi finančno vprašanje, kajti sedaj mora cerkev kot institucija „Duhovniki se trudijo, da bi živeli neomadeževano. Da pa enemu ali drugemu kaj spodrsne, je normalno.“ (župnik Hanzi LampichlfT) Povsem odkritosrčno je na na-ša vprašanja odgovarjal tudi žup' nik Hanzi Lampichler v Glinjah-Mnenja je, da v cerkvi v dogi6' dnem času ne bo prišlo do nobe' ne spremembe glede vprašanj3 celibata. Mnenje posameznih dU' hovnikov nima teže in je to edin6 papeževa odločitev. „V cerkvi pa ni demokracije,“ pravi Hanzi Lam' „V cerkvi ni demokracije-Mnenje posameznih duhovnikov nima teže.“ (župnik Hanzi Lampichler) Tozadevno je zanimivo tudi p°' vpraševanje Diess - inštituta (°d' javljeno v Standardu, v ponede' jek, 10. avgusta 1992), pri katerem se je 89,9 % povprašanih Avstnj cev izreklo za razveljavitev celih3 ta. Zanimivo pa je tudi, da se J 87, 2 % vprašancev, ki se jasn° priznavajo h katoliški cerkvi, izre klo za preklic celibata. Nadalje j iz povpraševanja možno razbra ^ da bi le 6,8% povprašanih ka(0 pichler. SLOVENSKO PRIMORJE VAS VABI Pripravila Tomaž Gašperlin in Marjan Miro Dobovšek S|°venska rivie-era s kraškim pecljem je za lUrizem najpo-il1eiTibnejše območje Sloveni-Je’ biser nara-VS’ stičišče bo-9ate preteklosti 'n zanimive se-^njosti. Medi-teranski vpliv Odranskega ^ja, veliko sončnih dni, a'agodejnih no-Ci bo popestrilo Vaš oddih. Tu "?a turizem sto|etno tradicijo. Slovenija je varna turistična država „ ^r- Maria Fekter, avstrijska dr-^avna sekretarka za turizem, je P0 večdnevnih razgovorih s sionskim ministrom in obiskih sionskih turističnih centrov ugoto-lla’ da je Slovenija za turiste arna država, ter da je gledanje ahodne Evrope in tudi dela Av-tr|je na položaj Slovenije ne- Pravilen. Slovenija v turističnem smislu ni država na začetku poti, saj obstaja potrebna infrastruktura za turizem tako v Primorju (Portorož), na Krasu (Lipica), na Gorenjskem (Bled) in tudi drugje. Slovenska obala je trenutno 70-odstotno zasedena, kar pomeni, da ne bo pretiranih gneč in predolgega čakanja na storitve. Slovenska obala v dolžini 42 kilometrov, ki poteka od Debelega rtiča, Ankarana, Kopra, Izole, Pirana in Portoroža, če omenimo le večje in poznane kraje, vas vabi še letos. Pri tem pa vas obvešča, da so kvalitete na visokem nivoju, da je morje letos toplo in čisto, hkrati pa hotelirji obveščajo tudi o avgustovskih in septemberskih popustih tero nekaterih posebnih popustih za bralce Našega tednika. NAŠ TEDNIK. POSEBNA PONUDBA 1992 DRUŽINSKE POČITNICE V ZELENEM ANKARANU 7-dnevni družinski paket v hotelskem naselju ADRIA—CONVENT ANKARAN - SLOVENIJA CENA PAKETA VKLJUČUJE: Pozdrav z aperitivom — 7 x polpenzion — gala večerja — večerja z narodnimi špecialitetami — minigolf — 1 ura tenisa — 10 voženj z toboganom — uporaba bazena Cena 7-dnevnega paketa znaša na osebo: avgust šil. 2965,— september—oktober šil. 2100,— dodatek za polni penzion šil. 490,— dodatek za enoposteljno sobo + 30 % Za otroke do 15. leta z lastno posteljo v sobi staršev znaša popust 50 %. Za otroke do 5. leta brez lastne postelje in brez prehrane je bivanje zastonj! Telefon: (03066) 518-156 Fax 03/06651482 ADRIA TURISTIČNO PODJETJE p. o. ANKARAN CAMPING „ADRIA“ SLOVENIJA Telefon Camping: (03 066) 51-403, 52-121 - Fax: (03 066) 51-891 CENIK avgust september šil. šil. Prenočišče Otroci do 7 let L L oo~ od O) C\J 70,— 21,— Stroški za porabo električnega toka — pavšalno 21,— 21,— Uporaba hladilnika 14,— 14,— Čoln 14,— 14,— • 12 hektarjev • za 1400 ljudi kapacitete • rokomet • košarka • bazen • tenis HOTELI KOPER Hotel Triglav (03 066) 23-771 Hotel Žusterna (03 066) 34-112 Fax: 03 / 066 23 589 GOSTIŠČE „VERA“ Ankaran, Jadranska 66 BISERČIČ VERA — NIKO Urnik: 9.00—23.00 Telefon: (03 066) 51-443 Pridite k nam na obisk in oddih! Poleg morja, sonca in čistega zraka vam nudimo dobro hrano, pijačo ter obilo zabave in možnosti za kreativni oddih. V okviru hotelske hiše imamo: • restavracije, pizzerio, slaščičarno • plažo pred hotelom z odbojko na mivki in raznimi vodnimi športi • Fitness club, saune, masaže • nočne lokale za mlade in manj mlade Ribje in mesne specialitete veliko izbiro buteljčnih in odprtih vin Koper domače sladice boste obiskali tudi zato, ker je ugodna točka za: izlete v okolico enodnevne izlete v Italijo (Benetke, Gardaland) dnevne in nočne vožnje z jahto ob Slovenski obali CENA POLPENZIONA ŽE OD 245,— šil. POSEBNI POPUSTI OD SEPTEMBRA DALJE naš tednik r Hotelsko naselje kimonov Izola je mesto na polotoku med Koprom in Piranom. Ta polotok je bil nekoč otok, od koder tudi mestu ime Izola. Starodavno ribiško naselje se zadnja leta razvija v pomembno turistično središče na slovenski obali. Hotelsko naselje SIMONOV ZALIV se nahaja v južnem delu mesta, obdano z bogatim sredozemskim zelenjem, kjer so še danes vidni sledovi rimskega naselja HALIAETUM (pomol z dvema mozaikoma). V hotelskem naselju je 400 ležišč v udobnih dvoposteljnih sobah, vse sobe imajo tuš in WC, direktni telefon delno pa tudi balkone in pogled na morje. V neposredni bližini so počitniška stanovanja in sobe v zasebnih hišah. Urejen zimzeleni park, sprehajalne poti, plaža v naravnem zalivu, zelo primerna tudi za otroke, bogata športno-rekreacijska ponudba, beach volley, namizni tenis, izposojanje raznih plovil, vrtni šah ... V naselju so še tri peščena tenis igrišča, mini golf, bazen z ogrevano morsko vodo, savna, kozmetični salon z masažo in pedikuro ter frizerski salon. Bogata gostinska ponudba v glavni restavraciji z letno teraso in zabava za vse generacije v nočnem lokalu CC CLUB. VABIMO VAS, DA PREŽIVITE NEKAJ PRIJETNIH IN NEPOZABNIH DOPUSTNIŠKIH DNI PRI NAS. Prinosniku odrezka priznamo 10 % popusta na hotelske storitve. Posebne cene za skupine in upokojence! Cenjene rezervacije in informacije: HTP SIMONOV ZALIV D. D., Morava 6a, SLO-66310 IZOLA Tel. £03066) 62221, Fax. 03066/62222, Tlx. 34286 simhot si H OKI RESTAVRACIJA HOTELI PIRAN, PUNTA, SIDRO, SALINERA APARTMAJI IN PRIVATNE SOBE RESTAVRACIJE PUNTA, SIDRO STRUNJANSKI HRAM, TRI VDOVE PIZZERIA „ BATA NA“ DISKOTEKA „TRI PAPIGE TRI VDOVE telefon: (03 066) 73-644 telefax: (03 066) 73-631 PIRAN PO 20. AVGUSTU POSEZONSKE CENE V HOTELIH NAŠ TEDNIK -/Itu METROPOL HOTELS PORTOROŽ Slovenia Preživite počitnice v višku sezone v PORTOROŽU Sredi bujnega sredozemskega rastlinja, primerno oddaljen od turističnega hrupa, stoji HOTELSKI KOMPLEKS LUCIJA. Zagotavljamo vam počitnice po meri in zasebnost. HOTELSKI KOMPLEKS LUCIJA 7-dnevni paket 2500— šil. • 7 prenočitev z zajtrkom • petek zvečer — piknik pred restavracijo Lucija • sobota, 10.30—17.00, panoramska vožnja z ladjo (kosilo na ladji, kopanje sredi zaliva) • brezplačen vstop — koncert zabavne glasbe v Avditoriju • vsakodnevno kopanje na odprtih bazenih in plaži hotela Metropol • turistična taksa in vse druge dajatve Dan prihoda izbirate SAMI! Otroci do 10. leta imajo 30 % popusta na ceno paketa. Posebno ugodne cene kosila ali večerje v restavraciji Lucija; menu 70,— šil. ;HOTELI PALACE 1 Obala 45, 66320 PORTOROŽ - SLOVENIJA I Vabimo Vas, da preživite Vaš dopust v mesecu avgustu ali I septembru po ugodnih cenah v Hotelih Palace. I Za Vas smo pripravili bogat animacijski program: jutranja . gimnastika, igre na plaži, zabavno-športna tekmovanja, večerna zabava . . . Prav tako smo poskrbeli za Vaše otroke: šola plavanja, igre 1 na plaži . . . I Tudi ob slabem vremenu se bomo potrudili, da Vam ne bo I dolgčas. I Cena sedemdnevnega paketa že od šil. 2590,— po osebi ■ v mesecu avgustu in že od šil. 1890,— po osebi v mesecu septembru. Otroci imajo 30—50 % POPUSTA ^---------------------------------------- I INFORMACIJE IN REZERVACIJE: tel. (03 066) 75-490, (03 066) 66 / 75-141 fax (03 066) 73-756 Z izrezkom tega oglasa priznavamo za sedemdnevno bivanje 10 % popusta na cene hotelske namestitve. Informacije in rezervacije po telefonu (03 066) 73-541 in (03 066) 73-341 ali po faksu (03 066) 73-260. telefon: (03066) 73051 SOLINAIR SEČOVLJE/SLOVENIA AERODROM PORTOROŽ Sečovlje 19 Tel. (03 066) 6679-359, 79-001 Faks (03 066) 79-215 • PANORAMSKO LETENJE — ogled slovenske obale in celotne Slovenije iz zraka • šolanje športnih pilotov na letalih CESSNA 172 • TAXI letenja Reportaža ličanov imelo do poročenega duhovnika manj zaupanja, kakor do samskega. 19,7 % povprašanih Pa bi imelo do poročenih duhovnikov več zaupanja kakor do samsko živečih. Jasno do izraza pa je prišla kritika povprašancev tudi glede vodstva cerkve, kajti 67 % povpraša-hih je izrazilo, da se s trenutnim vodstvom katoliške cerkve v Avstriji ne morejo strinjati. Le 27,5% povprašanih je bilo mnenja, da je vodstvo cerkve sodobno. Skoraj 90% vseh Avstrijcev je za preklic celibata Problem pomanjkanja duhovnikov vidi župnik Hanzi Lampichler iz Glinj med drugim tudi v celibatu. “Opažamo namreč, da je današnja mladina vse manj pripravljena, da bi se vezala - tako s celibatom ali pa tudi zakonsko," pravi župnik Lampichler. Po njegovem mnenju celibat ni neobhodno potreben, ker je to človeški , ne pa božji zakon. Dejstvo je namreč, da ne najdemo ne v stari, ne v novi zavezi izreka, ki bi predpisal duhovnikom samsko življenje. Probleme vidi Lampichler pri razveljavitvi celibata v tem, da bi to cerkev kot institucijo finančno nekaj stalo, po drugi strani pa bi tu ali tam logično postal tudi problem, da bi se kak duhovnik ločil. Na vprašanje, ali misli, da duhovniki dejanjsko živijo neoma-deževano življenje, je Lampichler dejal, da misli, da se duhovniki trudijo, „... da pa enemu ali drugemu kaj spodrsne, je normalno.“ Glede celibata je dr. Pavel Zablatnik mnenja, da je ta ureditev brez dvoma eden izmed vzrokov za pomanjkanje duhovniškega naraščaja. Ker pa je celibat človeška, ne pa božja zapoved, po mnenju Zablatnika ni neobhodno potreben, saj celibat duhovnikom v prvih stoletjih krščanstva tudi ni bil predpisan. Osebno si torej lahko predstavlja, da bi se tozadevno kaj spremenilo, vendar gotovo ne v doglednem času. Več izjav o tem vprašanju pa Pavel Zablatnik ni hotel dati, „ker je škof rekel, da naj nihče ne pleše iz vrste!" „Nočem dati več izjav, kerje^ škof rekel, da naj nihče ne pleše iz vrste!“ (dr. Pavle Zablatnik) Bolj aktualna in pereča kot vprašanje celibata se zdijo župniku Jožetu Valešku druga vprašanja, kot na primer vprašanje smrtne kazni ali pa vprašanje vojne. Ker se stvar ureditve celibata odloča v Rimu, je mnenja, da je vsaka razprava odveč. Zaradi tega nam tozadevno tudi ni hotel dati nobenega stališča. Po daljšem pogovoru, nam je le uspelo izvedeti za nekaj zanimivih gledanj župnika v Št. Petru na Vašinjah. Če bi prišlo do razveljavitve celibata, bi bila cerkev soočena z drugimi problemi, kot na primer z ločitvami zakonov. Empiričnih raziskav, ali bi se več mladih fantov odločilo za duhovniški poklic, če ne bi bilo celibata, doslej ni. Potrdil nam je, da cerkev verjetno nima interesa, da bi naredila taka povpraševanja. Kljub temu , da za „Verujem v to, da Sveti duh deluje v cerkvi in da bo kardinale prepričal, da se bo v njihovem mišljenju kaj spremenilo.“ (Jože Valeško) Jožeta Valeška vprašanje celibata ni tako bistveno, si lahko predstavlja, da bo celibat v tretjem tisočletju morda spet razveljavljen. „Verujem v to, da Sveti duh deluje v cerkvi in da bo kardinale prepričal, da se bo v njihovem mišljenju kaj spremenilo,“ pravi Jože Valeško. "Duhovniki smo pač tudi samo ljudje in zato delamo napake." (župnik Jože Valeško) Glede tega ali misli, da duhovniki dejanjsko živijo neomadeže-vano življenje, pravi, da smo pač vsi - tudi duhovniki - samo ljudje, in zato delamo napake. In on sam? - „To je stvar vesti, katero ima vsak posamezen duhovnik. Če pa imam kaj na srcu, potem grem v spovednico, ne pa na uredništvo Našega tednika,“ se je izmaknil župnik Valeško. Na našo ugotovitev, da gre pri zbiranju podatkov za zbiranje različnih mnenj in prikaz raznih pogledov na to problematiko, ne pa za obsojanje duhovnikov, nam je uspelo prepričati gospoda Valeška, da ne gre za gnusna in nefair vprašanja. „Če imam kaj na srcu , potem grem v spovednico, ne pa na uredništvo Našega tednika.“ (župnik Jože Valeško) Tudi ni naš namen, da bi propagirali izrek, da „ pri protestantih visijo plenice doma, pri katoliških duhovnikih pa vsepovsod“. Gre za reševanje vprašanja, ki je realnost, ki pa se je doslej več ali manj tabuiziralo. Verjetno niso vredni usmiljenja le duhovniki, katerim se je pripetil kakšen „ spodrsljaj“ - se pravi, da so očetje. Pomisliti je namreč potrebno tudi na matere, ki so soočene s problemom, da morajo duhovniki zatajiti takega otroka. Verjetno pa boste tudi pritrdili, da tudi tak otrok potrebuje več kot alimente. Kultura STRAN -i /-> petek, I U 14. avgust 1992 STRAN -| petek, I I 14. avgust 1992 Kultura Živahna poletna dejavnost v galeriji Rožek Od srede julija do srede avgusta je razstavljal v galeriji Rožek svoje slike Walter Kro-bath. Dela so nastala lani junija in julija v Šmartnem v Goriških Brdih; tam ima mesto Celovec umetniški atelje. Walter Krobath je s slikami začel, malo preden je v Sloveniji izbruhnila vojska; po koncu vojske je dela dokončal. Vojna dogajanja so seveda vplivala na izpoved slik; prevladujejo temne barve groze, svetle pa le dajejo upanje in pričakovanje lepšega, pravičnega. Od 14. do 23. avgusta bo gospa Marija Šikoronja razstavljala na celovškem sejmu; glavni razstavljalec bo Giselbert Hoke (med drugim zelo lep gobelin). Od srede avgusta do srede septembra bo v rožeški galeriji videti poletno razstavo. Prikazali bojo dela Huga Wulza (slika in gobelin), Antona Thuswaldnerja iz Salzburga (kamni) in objekte iz šole Apriach na zgornjem Koroškem. Huga Wulza in tudi Gustava Januša je zastopala gospa Šikoronja maja letos na umetnostnem sejmu v Ljubljani. Letos je razstavljal v Rožeku tudi mladi akademski slikar Dušan Filipčič iz Brežic na Dolenjskem oljne slike; umetnika je odkrila gospa Šikoronja in ga tudi predstavila širši javnosti. V soboto, 29. avgusta, bo v galeriji Rožek srečanje umetnikov. Svetlana Makarovič bo pela šansone, duo Gilberndt — Prosect pa bo predvajal zlasti dela sodobnih japonskih glasbenikov. Sveto mesto: Prijetna zabava z „vižarji“ Nad tristo ljudi se je minulo nedeljo odzvalo povabilu KPD „Drava“ iz Žvabeka na šesto srečanje „vižarjev“. Prav posrečen pa je bil tudi korak Društva upokojencev iz Pliberka, ki je svoje letno srečanje na prostem povezalo s priljubljeno prireditvijo žvabeškega društva. Razveseljivo pa je bilo na letošnjem srečanju predvsem to, da je nastopilo tokrat še več domačih „vižarjev“ kot poprejšnja leta. Močnikova Hanni in .pa Kries-cov Foltej, ki sta se srečanja udeležila kot poslušalca, pa sta bila istega mnenja; Drugo leto bova prinesla s sabo tudi svoje inštrumente, da bo še bolj prijetno. Da je tudi to srečanje potekalo v prijetnem in veselem vzdušju, pa gre zasluga vsem nastopajočim vižarjem in „vižar-kam“ — celo iz sosednje nemške Štajerske sta prišli dve — in pa hudomušnemu, a zabavljivemu povezovalcu Jokeju. Vodstvo KPD „Drava“ se po tej poti prav iskreno zahvaljuje vsem nastopajočim in vsem tistim, ki so pomagali, da je prireditev tako lepo uspela, predvsem pa tudi domačemu g. župniku, ki je dal na razpolago električni tok. V iskanju možnosti izpovedi svojega notranjega sveta Nežika A. Novak sega po keramiki. Nedvomno je ta način upodabljanja čustev in sveta, ki nas obdaja, eden starejših načinov, ki se je razvil iz potrebe po oblikovanju posod za vsakdanjo rabo. Ypogled v umetnost Nežike A. Novak v Komendi na Rebrci Zemlja ujeta v človeški domišljiji Tekst in slike: I. Klak Prav zaradi tega ni malo tistih, ki imajo še danes pomisleke o umetniški vrednosti ke" ramičnih umetnin, kar pa je v nasprotju z vsakim logičnil* 11 razmišljanjem. Pomembna Je energija, ki je vložena v nasta10 stvar in jo ta naprej posreduj® okolju. Mar ni vseeno, iz česa le narejena: iz kamna, lesa ali 9line? Mar niso pomembnejša ^čutja, ki te prevzamejo ob Srečanju z njo? Nežika se ni zadovoljila le z uPorabnostjo predmetov, nasprotno — s svojimi izdelki se Je Predstavila kot zanimiva in iz-^irna ustvarjalka. Dokazala je, ua so lahko izdelki, ki nastajajo '5 2emlje in so utrjeni z ognjem, se kako izpovedni in zanimivi. Razstavljeni predmeti so predstavljali široko paleto ustvarjal-n°sti in jih je možno razvrstiti v več skupin, glede na njihovo Pomembnost, kar je samo še Popestrilo razstavo. Oblikg, vdihnjene iz narave Nova iskanja Del razstavnega prostora so svzemale različno oblikovane Posode, ki imajo svojevrstno odobo in v sebi skrivajo os-°vne oblike predmetov iz oko-a- Takšne so prijetne za oko ustvarjajo vtis že znanega, doživetega. a umetnica zmore ustvariti r~n'miva svetila, od katerih noga že krasijo naše do- kr°Vk’ !e že znano- Vendar so tub temu tokrat še poseb-0 Pozornost vzbudile prav ta svojo izvirno obliko, ki so Pominjala na pokončno po- d^e | n^’ .na po1 Prerezane Novost Nežikinega ustvarjanja so amfore in maske ter posode, v katerih upodablja živali. V teh antičnih vrčih z dvema ročema se čuti neka davna pripoved morskih globin, potopljenih ladij, melanholija za neko že pozabljeno preteklostjo, ki jo avtorica prikliče nazaj in poveže s sedanjostjo. Maske. Ena s svojo nemo govorico izraža žalost, ki vreže v opazovalca, druga spet presenečeno zre vate. V tretji preveva zamišljenost — posrečeno upodabljanje tre- nutkov naših vsakdanjih življenjskih občutenj. Obvladanje obrti je temelj umetniškega ustvarjanja Nežika A. Novak obvlada zahtevno zvrst izdelovanja keramičnih predmetov. Ni dovolj imeti samo izvirne ideje, potrebni so tudi ubogljivi in spretni prsti in nenazadnje, preden je izdelek končno oblikovan, obstaja še velika negotovost, kaj se bo zgodilo z njimi v peči: bo prava temperatura, ki bo pravšnja, da bo izdelek takšen, kakršnega si ustvarjalka zamis- li, bodo barve pravilne. Če niso izpolnjeni vsi pogoji, je bil ves trud zaman. Vsak izdelek je unikat — zato neponovljiv. Žal je tudi Nežiko, tako kot večino koroških slovenskih umetnikov, doletela enaka usoda. Dokler je ne bodo, kar pa se bo sodeč po obisku razstave kmalu zgodilo, odkrili in priznali nemško govoreči obiskovalci, dotlej ne bo deležna ustreznega priznanja med slovensko govorečim koroškim življem. Ali gre za nepoznavanje, ali pa se za tem skriva kaj drugega? Odgovor ve vsak sam. KULTURNE VESTI • Založba Wieser vabi na 2. semanji dan, ki bo v soboto, 15. avgusta 1992, od 14. ure naprej v Ča-horčah 32, pri Kotmari vasi. Družabno srečanje ob dobri kapljici v senci jablan in orehov, v pomenku s prijatelji, ob kegljanju na travniku. Hrana za duha in telo je zagotovljena! • Priznani koroški slikar Valentin Oman je lansko leto v Portorožu naslikal veličastni ciklus štirinajstih podob križevega pota in jih poklonil organizatorjem likovnih srečanj. Skrbniki teh umetnin pa so se skupno s frančiškani odločili, da bodo slike postavili v Plečnikovi cerkvi v Šiški v Ljubljani. Ob tem bodo tudi izdali katalog, v katerem bodo predstavili slikarja in njegovo delo. • Mladi slikar Rudi Be-netik iz Podjune je bil na mednarodnem tekmovanju v Furlaniji zelo uspešen. Med 78 umetniki je dosegel drugo mesto, za Slovencem Janezom Ferlanom iz Škofje Loke. • Muzikolog mag. Engelbert Logar je v spomin leta 1971 umrlega Franceta Cigana zbral njegove slovenske ljudske pesmi iz Podjune pod geslom: „Vsaka vas ima svoj glas!“ Vsebinsko razčlenjena zbirka vsebuje 360 pesmi: med njimi so pripovedne, ljubezenske, mrtvaške, duhovne pesmi . . . • Izšla je nova izdaja kulturne revije „Die Brücke“. To je edina koroška revija, izhaja 4-krat letno, ki tako obširno in natančno seznanja bralce s kulturnim dogajanjem na Koroškem. V novi številki so med drugim tudi slike V. Omana in D. Druškoviča. Z raznimi literarnimi teksti revija posreduje tudi kritično gledanje na prihodnost in objektivno seznanja s koroško zgodovino. Radio / TV / Prireditve MUSICAL Tone Pavček — Marjan Belina „Juri Muri v Afriki" 30. jubilejna predstava Glasba: Gabrijel Lipuš Režija: Tine Varl Čas: v petek, 14. avgusta 1992, ob 20. uri Kraj: v farni dvorani v Železni Kapli Nastopa: Scena 11 Celovec Prireditelj: Krščanska kulturna zveza Natečaj otroške portretne fotografije Mohorjeva založba v Celovcu razpisuje natečaj otroške portretne fotografije. Natečaj ni vezan na bralke in bralce Mohorjevih knjig. Format slik naj bo čimvečji, ker jih želimo razstaviti na posebni razstavi v Celovcu in Ljubljani — najmanjši možni format je 30 x 20 cm. Fotografije so lahko črnobele ali barvne. Posebna žirija bo razdelila denarne nagrade in dobropise za Mohorjeve knjige v višini od 1000,— do 100,— šilingov. Rok: 1. september 1992. Naslov:'Mohorjeva, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec/Klagenfurt ali Zastopstvo Mohorjeve, Gruberjevo nabrežje 6, SLO-61000 Ljubljana. T PETEK, 14. avgusta Blaže in Nežika ä la Jan- A ko Messner III. ■G» SOBOTA, 15. avgusta T 6.30—7.00 Marijin vnebohod (P. Zunder). 18.10-18.30 Marijine E pesmi D NEDELJA, 16. avg. 6.30—7.00 Od pesmi do E pesmi — od srca do srca. 18.10—18.30 Od pesmi do N pesmis — od srca do srca V PONED., 17. avgusta Za dobro voljo. R TOREK, 18. avgusta Partnerski magazin. A SREDA, 19. avgusta D Glasbena sreda. Večerna: Koncert 1 celovškega Gallusa 16. 8. v Št. Janžu U ČETRTEK, 20. avg. Rož — Podjuna — Zilja. DOBER DAN, KOROŠKA Nedelja, 16. avgust, ob 13.00 v TV 2 Ponedeljek, 17. avg., ob 17.20 v TV SLO/1 Celovški sejem — okno v prostor Alpe-Jadran Občina Kotmara vas praznuje svojo 850-letnico: dva naroda, dva jezika — skupna preteklost in skupna prihodnost? Vojna v Bosni in Hercegovini: otroci so njena najbolj nemočna žrtev Spominska proslava na Robežu: petdeset let je minilo od prvega oboroženega spopada med partizani in nacističnimi enotami na Koroškem Lutkovni pristan: mednarodne skupine so gostovale tudi na Koroškem Domača specialiteta: sir z Zahomške planine Nogomet: prvič novi derbi v koroški ligi med Slovenskim atletskim klubom in Velikovcem Video-Clip: Smrtnikovi bratje Begunje Razstava 20 avtorjev SLIKE — GRAFIKE do 1. septembra 1992. Odprto od 11. do 17. ure vsak dan razen v ponedeljkih v galeriji Avsenik Rožek-Št. Jakob Novi termini sodniških uradnih dni v občini Št. Jakob v Rožu: od 8.30 do 9.45 v matični dvorani; v občini Rožek: od 10. do 11.45 v občinski sejni dvorani — vselej tretji torek v mesecu. ŠTUDIJSKI DNEVI TRST — 4., 5. in 6. 9. 1992 Park Finžgarjevega doma, Opčine, Narodna ulica 89 Predavali bodo: prof. Gorazd Kocijančič („Apofatizem in politika“); prof. Lojze Peterle („Kristjanovo politično tveganje“); dr. Jože Pučnik („Od narodne identitete do državne osveščenosti“); dr. Edvard Kovač („Slovensko krščanstvo med tradicijo in prihodnostjo“); dr. Franc Rode („Da bi nam srca vnel za čast dežele“) Sele-Borovnica GASILSKA VESELICA Čas: nedelja, 16. avgusta (Sedlsko žegnanje), od 12. do 19. ure igra znani harmonikar, od 19. ure naprej Ansambel Obzorje, Železniki, iz Slovenije Kraj: v gostilni pri Trklnu Gasilci prirejajo tudi nagradno kegljanje (peščena steza) 7. 8., 8. 8., 9. 8., 14. 8., 15. 8. (prva nagrada znaša šil. 5000,—). Radiše DRUŠTVENI IZLET SPD „Radiše" v Vuzenico — Pohorje — Maribor Čas: sobota, 15. avgust Prijave sprejemajo: Andrej Lam-pichler, tel. 39 26 13; Tomaž Ogris, tel. 39 180; Nuži Wieser, tel. 39 129 Trata Musical: „SALON EXPON“ (Jana Kolarič); musical za staro in mlado Režija: Franci Končan Glasba: Boris Roškar Izvedba glasbe in petje: Roman Verdel Gib: Marjan Sticker Kostumi, scena: Breda Varl Čas: sobota, 22. 8. 1992, ob 18. uh Kraj: pri Cingelcu na Trati Nastopa: mladinska gledališča skupina KPD „Planina“ iz Sel Prireditelj: SPD „Borovlje“ Št. Janž FARNI PRAZNIK v Št. Janžu v Rožu Nedelja, 16. avgusta 1992 ob 8.45 sveta maša, nato koncertna prireditev MePž J. P. Gallus iz Celovca. S svojim nastopom bodo Gallusovi pevci izvedli del programa, ki so 9a pripravili za potovanje po Argentini v prihodnjih tednih. Celovec SREČANJE GALERIJ NA CELOVŠKEM SEJMU Odprtje razstav: v petek, 14. 8. 1992, ob 17. uri Kraj: Messehalle 12 Med drugimi sodeluje tudi GALERIJA ROŽEK. STRAN 13 Oglasi / Prireditve Na Zvezni gimnaziji in realni gimnaziji za Slovence v Celovcu, Prof.-Janežič-Platz 1 bo odprt septembra 1992 NOVO UREJENI BIFE (z malicami in brezalkoholnimi pijačami) za učence in učitelje. Interesenti, ki bi hoteli voditi tak bife, so napro-šeni, da se oglasijo v ravnateljstvu Slovenske gimnazije, (0463) 33 3 53. dv. sv. dr. Reginald Vospernik, ravnatelj POSOJILNICA-BANK PLIBERK sprejme z začetkom prihodnjega šolskega leta v uk vajenca ali absolventa Slovenske gimnazije, ki bi bil Pripravljen obiskovati še eno teto poklicno šolo. Pogoji za vajenca so zaključena šolska obveznost in znanje obeh deželnih jezikov. Interesenti naj pošljejo prijave z življenjepisom in zad-Hjim spričevalom na poslovodstvo Posojilnice-Bank pliberk, Velikovška cesta la, 9150 Pliberk. Nastop službe je možen tekoj po dogovoru. 4-članska slovenska družina išče Dvo- ali trosobno stanovanje v Celovcu ali v bližnji okolici. Ponudbe pod šifro: „Slo-Venska družina“ ali tel.: 0463/46801. IŠČEM / KUPIM •"abljeno harmoniko Tel. (0 42 35) 39 30 naš tednik vaš prijatelj doma in po svetu Sejemski paviljon Avstrijskih dravskih elektrarn (ÖDK) s posebno razstavo Skrivnosti vode in toka EIN UNTERNEHMEN VOLL ENERGIE • prof. Otto Koenig o viru vsega življenja • elektrarna v knjigi rekordov • kolo na sončni pogon in številne druge nagrade • povabilo v gore Ste vedeli, da človek izloča dva in pol litra vode na dan in da v teku svojega življenja popije med 55.000 in 65.000 litrov vode? Si lahko predstavljate, da mora 1200 milijonov ljudi shajati brez pitne vode, ki je za nas tako samoumevna? Ali pa to, da že en liter olja lahko zastrupi milijon litrov pitne vode? Verjamete, da je voda, ki danes priteka izpod ledenika Pastema z Velikega Kleka, padla tam kot dež pred 700 leti? Poznate najgloblje koroško jezero in veste, zakaj je ena izmed elektrarn ODK zabeležena v Guinessovi knjigi rekordov? Tematika vode je presenetljiva in hkrati aktualna. Zaradi tega je naša voda središčna tema predstavitve Avstrijskih dravskih elektrarn na Celovškem sejmu. V našem paviljonu boste zvedeli še mnogo več iz sveta vode in kako ÖDK ravna z njo. Z vodo se boste lahko seznanili preko vida in sluha, lahko jo boste gledali, slišali, čutili in pili. Pri velikem nagradnem ribarjenju se lahko zgodi, da se Vam bo v mrežo simbolično ujela prva nagrada — kolo na sončni pogon v vrednosti 20.000 šilingov. Na video-posnetkih Vam bo znani raziskovalec narave in vedenja v njej Otto Koenig razodel skrivnosti vode in toka in Vas popeljal do vira življenja, k slapovom in biotopom. Podjetje Reißeck-Maltatal-Touristik (RTM), ki je v lasti ÖDK, Vas bo povabilo na goro Reißeck in v dolino Malta, kjer lahko planinarite, se oddahnete in skratka uživate. Obiščite naš paviljon z obširno specializirano razstavo „Voda“ od 14. do 23. avgusta 1992 na Celovškem sejmu in si oglejte, zakaj Avstrijske dravske elektrarne posvečajo vodi tolikšno pozornost. Donski Kozaki v nedeljo, 16. avgusta 1992, ob 20. uri v romarski cerkvi v Podgorjah Predprodaja vstopnic: župnišča Podgorje, Št. Jakob, Sveče in Bilčovs MOHORJEVA za nastavljenca naše tiskarne IŠČEMO od 1. septembra naprej sobo oz. majhno stanovanje v (bližnji) okolici Celovca Ponudbe —- pismene ali po telefonu — sprejema: Mohorjeva: mag. Marjan Pipp Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, tel. (0463) 56 5 15 - 42 Razstava konjev Kmečke zbornice Pod geslom „80 let vzreje žrebcev v kmečki roki“ nudi posebna razstava Kmečke zbornice na Koroškem tudi letos hkrati s celovškim sejmom zanimivo alternativno ponudbo. Predstavljeni bodo noriški žrebci, od „dvorišča vzreje žrebcev Osojskih tur“. To dvorišče je od leta 1912 naprej v posesti Kmečke zbornice. Da naj bi pri konjski razstavi bil tudi primeren okvir, je razumljivo. Zato je Zvezni zavod (Bundesanstalt) za konjerejo organiziral strokovno razstavo o podkovstvu (Hufbeschlag). Nadalje se lahko vsa publika (posebno otroci) udeleži tudi jezdenja. Tistim, ki jim je jahanje prenaporno, nudi strokovna razstava vožnjo s kočijo v zelenje (ins Grüne). Kaj vse je še razen teh ponudb? V paviljonu Kmečke zbornice je razstavljena tudi oprema za jezdenje (Reitzubehör). — Namenjena je predvsem ljudem, ki se zanjo zanimajo strokovno. Ta posebna razstava vrhu tega nudi še druge kmečke posebnosti, kakor tudi razstavo o Koroški podeželski mladini. Šport Podliga vzhod 1. razred D Pomembna zmaga Bilčovščanov Globašani so se komaj rešili „debakla“ Bilčovs-Pokrče 1:0 Bilčovs: Slapnik 4, Rajnovič 4, Partl 4, Kuess 4, Durnik 5, Paulitsch 4, Hobel 4, Weichboth 3, Rauter 3, Quantschnig 3, Schaunig 3 (67. Fischer 0) Bilčovs: 400 gledalcev Sodnik: Kienzel (povprečen) Strelec: Hobel (9.) Novinec v podligi iz Porkrč je že na drugi prvenstveni tekmi v Bilčovsu moral zaznati, da tukaj piha povsem drug veter kot v 1. razredu. Bilčovščani so namreč z napadalno, a kljub temu zbrano igro, premagali goste z 1:0. Zmagoviti gol je že v 9. minuti zadel igralec in trener Sigi Hobel. V drugem polčasu, ko si nasprotnik ni znal drugače pomagati kot s hudimi prekrški, je sodnik delil številne rumene kartone. Poleg tega je Železna Kapla - Vetrinj 1:1 (1:0) Železna Kapla: Rus 4, Baloh 4, Grubelnik 4, Kukoviča 4, Ošina 4, Germadnik 4 (46. Praschnig 4j, Reinwald 4, Köck 4, Kuchar 4 (65. Jenschatz 0), Wicher 4, Ramšak 4 Železna Kapla: 200 gledalcev Sodnik: Tschernitz (malenkosten) Strelec: Reinwald (33./1 Tm) V prvem polčasu so Kapelčani zamudili višje vodstvo kot 1:0, kajti številnih lepih priložnosti niso znali izkoristiti (Köck, Ramšak). V 2. polčasu, ko trener in igralec Benno Germadnik ni več igral, so postali gostje vedno močnejši ter v 60. minuti izenačili rezultat (po napakah kapelške obrambe). Kako borbena in razburljiva je bila moral tudi dva Pokrčana izključiti. Bilčovščani so si sicer priigrali še številne lepe priložnosti, vendar za več kot Quantschnigovo zadeto prečko ni zadostovalo. Delo trenerja Hobla se obrestuje Ta konec tedna tekmujejo Bilčovščani v Št. Lenartu, kjer je le težko osvojiti točko. Trener Hobel bi bil s točko povsem zadovoljen, kajti dva standardna igralca (Schlemitz, Fischer) zaradi poškodbe oz. družinskih razlogov ne bosta mogla igrati. Na vsak način veseli trenerja Hobla dejstvo, da se je moč njegove ekipe, v primerjavi z zadnjo sezono, bistveno izboljšala. Hobel: „Začeli smo igrati nogomet!“ tekma kaže dejstvo, da je zelo malenkostni sodnik razdelil osem rumenih kartonov. Sedaj v Celovec k ASV V nedeljo dopoldan bodo Kapelčani nastopili v Celovcu pri ASV, ki je letos močnejši od prejšnjih let. Sploh imajo Kapelčani slabe spomine na igrišče v Trnji vasi, kajti v pretekli sezoni so podlegli z 0:2. V prvi vrsti Kapelčani niso navajeni tako zgodnjega pričetka tekme (10.15), tako da prav to najbolj skrbi trenerja Germadnika. Ker pa je ekipa dobro razpoložena, upa vsaj na točko. Dobrla vas-Globasnica 5:2 (4:0) Dobrla vas: Hofstätter 3, Velik 5, Sirnik 5. Brzovnik 3 (55. Sturm 3), Opietnik 3, Prosen 3, Schipl 4 (64. DollingerS), Luschnig4, Kuprivec 3, Appe 4, Marin 4 Globasnica: Preitenegger2, Tratar 2, Fera 2, G. Sadjak 2, Zanki 2, Hren 4, Grubelnik 4, S. Sadjak 3, Kordesch 2 (65. Silan 0), Pleschgat-ternig 2 (70. Pasterk 0) Dobrla vas: 200 gledalcev Sodnik: Wernig (povprečen) Strelci: Marin (4., 28.), Kuprivec (8.), Velik (11./11-m), Appe (80.) oz. Pleschgatternig (48./11-m), Silan (75.) Rdeči karton: Guido Sadjak (80.) Derbi med Dobrlo vasjo in Globasnico je bil zelo borben in pravzaprav odločen že po prvih 30. minutah. Prav v tem času so Dobrolčani igrali izredno zbrano ter skorajda vsako napako glo-baških branilcev izrabili za zadetek ter vodili že s 4:0. Vendar kdor je mislil, da bodo Globašani vrgli puško v koruzo, se je krepko zmotil. Že takoj po odmoru je Pleschgatternig iz 11-metrovke znižal rezultat na 1:4. V 68. minuti je moral vratar Dobrolčanov Hofstätter zopet pobrati žogo iz gola, kajti Silan je natančno zadel. V enem izmed številnih nevarnih protinapadih Dobrolčanov pa je Sele-Grebinj 1:1 (1:0) Sele: E. Oraže 5, Radosavljevič 4, Božič 5, Fl. Oraže 5, D. Oraže 4, P. Certov 3, Pristovnik 3 (75. k. Hribernig 0), Z. Oraže 3, Travnik 3, M. Oraže 3, Kreutz 3 (80. M. Dovjäk 0) Sele: 150 gledalcev Sodnik: Vogt (dober) Strelec: T ravnik (25.11 -m.)) Selani so tokrat le za las zgrešili prvo zmago v 1. razredu. Na eni strani so zapravili številne lepo izigrane priložnosti za gol, na drugi strani pa 10. minut pred koncem prejeli nepotrebni zadetek, ko so zanemarjali tesno pokrivanje v kazenskem prostoru. Igralec gostov je namreč po prostem strelu iz kota neovirano poslal žogo v gol. Že v 25. minuti pa je hladnokrvno izvedel 11 -metrovko Nanti T ravnik. Tradicija se ponavlja Frantschach-Šmihel 0:2 (0:0) Šmihel: Britzmann 4, Walters, Andrej 4, Höller 4, Lutnik 5, Schwegel 5, Krewalder 3 (71. Figo 0), Juvan 4, Klančnik 6, Buchwald 4, Motschil-nik3 Frantschach: 100 gledalcev Sodnik: Schellander (povprečen) Strelec: Klančnik (82., 90.) Tradicija zmag Šmihelčanov proti Frantschachu se je tudi tokrat ponovila. Nogometaš dneva je bil nedvomno legionar Klančnik, ki ni dal le dva gola, temveč je odigral doslej najboljšo tekmo v majcah Šmihelčanov. Že v soboto gostijo Šmihelčani novinca iz Eitwega, kjer je možen vsakršen izid. Appe v 80. minuti zagotovil dokončni izid. Bili smo priča izredno borbeni in razburljivi tekmi, kar dokazuje dejstvo, da je sodnik razdelil kar 8 rumenih in 1 rdeči karton. Grebinju preti usoda Globašanov V nedeljo dopoldan (10.30) gostuje v Dobrli vasi ekipa iz Grebinja, ki je iz Sel odnesla točko. Vendar Dobrolčani so zanesljivi, kajti na domačem igrišču so prava „sila“-Predsednik Haschej: „Če želimo postati prvak, moramo ekipe kot je Grebinj jasno premagati!“ Ekipa bo nastopila v popolni postavi, vprašljiv je le Hannes Brzovnik. katerega ovira nategnjena mišica- „Poraz bomo popravili!“ Trener Globašanov Maks PUj celj je za naslednjo tekmo prof' Metlovi, ki zopet predstavlja derbi, obljubil popravek poraza proti Dobrli vasi. Globašanom bosta tokrat verjetno manjkala poškodovana Pleschgatternig in Tratar; kljub temu gledajo na nedeljsko tekmo optimistično, kajti Metlova v tej sezoni še ni slavila zmage. Le ne visok poraz Selane čaka tokrat na tujec1 skorajda nepremagljiva ekipa iz Rude. Po mnenju nogometnih P°' znavalcev je Ruda letos veliki fa' vorit za naslov prvaka. PredvseC1 na domačem igrišču je Pollanzev3 ekipa izredno močna. S posebnic1 načinom igre pa Selani želijo kiju13 vsem odnesti točko iz Rude. I Podliga vzhod: 1. Borovlje 2 2 0 0 5:2 4 4 2. ASK 2 2 0 0 3:1 3. Klopinj 2 1 1 0 5:2 3 4. Vetrinj 2 1 1 0 4:3 3 5. ASV 2 1 1 0 4:3 2 6. Mostič 2 1 0 1 4:4 i 7. Železna K. 2 0 2 0 4:4 i 8. Šmihel 2 0 2 0 1:1 2 9. Bilčovs 2 1 0 1 1:2 1 10. Žrelec 2 0 1 1 4:5 1 11. Št. Lenart 2 0 1 1 1:2 1 12. Pokrče 2 0 1 1 1:2 c 13. Žitaravas 2 0 0 2 2:4 0 14. Št. Andraž 2 0 0 2 1:5 I 1. RAZRED Dl 1. Ruda 2 2 0 0 7:1 4 4 2. Dobrla vas 2 2 0 0 7:3 4 3. Šmarjeta 2 2 0 0 3:0 3 4. Šteben/L. 2 1 1 0 6:3 3 5. Grebinj 2 1 1 0 5:4 l- 6. Eitweg 2 1 0 1 2:1 1 7. Šmihel 2 1 0 1 3:4 1 8. Globasnica 2 1 0 1 3:5 l 9. Galicija 2 1 0 1 1:3 1 10. Metlova 2 0 1 1 3:4 1 11. Sele 2 0 1 1 1:2 0 12. Labot 2 0 0 2 0:3 0 13. Št. Pavel 2 0 0 2 4:8 0 14. Frantschach 2 0 0 2 0:4 Na 9. mednarodnem odbojkarskem turnirju v Dobu se je borilo za visoke uvrstitve rekordno število moštev (61) iz treh dežel. V skupini društvenih ekip so zasedli 1. mesto Istambul Express iz Gleisdorfa, 2. mesto Terminators (Mlakar, Micheu,...) in 3. mesto Mixtors iz Slovenije. V skupini rekreacijskih ekip pa so zasedli 1. mesto gostje iz Italije Gioanni Marmote (2. mesto Topolščica, 3. mesto Pepe iz Trsta). Za zaključek že tradicionalnega turnirja je v nabito polnem šotoru igral in zabaval Se Band. Tekma zamujenih priložnosti Po prvi točki čaka Selane veliki favorit Šport SAK še čuti dolgo sezono ter trdo kvalifikacijo Veliko poškodb - toda SAK kljub temu že “mojstrski” Mojster SAK je po tretjem kolu prevzel vodstvo na lestvici, in to čeprav manjkajo v moštvu štirje Mojstri lanske sezone (Pappler, Galo, Čertov, Kreutz). Zdaj cela liga že zasleduje SAK, ki ta petek gosti Velikovec. “To bo za nas največja tekma jesenske sezone,” je prepričan Predsednik VST Velikovec odvetnik Hannes Grauf. Njegova ekipa j® lani z veliko prednostjo postala Prvak podlige in zdaj tudi v ko-r°ški ligi skrbi za presenečenja. Preteklo kolo je Velikovec prema-9al Lienz s 3:2, proti WAC pa je dosegel točko. it .Kaj je torej cilj Velikovčanov? Če je naš odlični legionar Vasiljevič v formi, je točka možna," je 'Qralec-trener Loibnegger prepričan. Za tega igralca pa ima že pripravljenega žandarja. če bo Pappler zdrav, bo on predel to nalogo, drugače pa ga bo Pokril Lojze Sadjak. Zato pa bo manjkal drugi Sadjak. Franc si je Poškodval boke in gotovo izpade. Prane Sadjak: “Toliko poškodb po Vrsti še nikoli nisem imel, pa tudi drugi igralci imajo podobne teža-Ve- Verjetno so to posledice dolge sozone in kvalifiakcije." Njega bo nadomestil Marko Wieser, ki je že na zadnji tekmi dokazal dobro mzpoloženje. Sploh so se novi mladi igralci (Blajs, Šmid, Wieser) v zadovoljstvo trenerja dobro vži-',eH v moštvo, tako da jim trener rener dr. Ramšak radevolje daje d°Polno zaupanje. Ckoroška liga !• SAK l' Wietersc Wernber ireiba '■ Wac Veliko Vlatrei U Tr9/Fr 12 oSV Sreze Lienz 1 ^ tg ^l0l«al 3 0 1 2 3:12 1 ' St Vid 3 0 0 3 1:6 0 Vpo°l0 (14./15716. avgust): SAK - Mat -vec’ Trg - Aust/ia, Mölltal -ba ’feL VSV - Pliberk, St. Vid - Trei-WiJ}' WAC - A. Wolfsberg, Breze -Dersdorf, Lienz - Wernberg Trg/Feldkirchen za SAK le "statist" SAK-Trg/Feldkirchen 3:0 (2:0) SAK: Preschern 4, Savič 6, F. Sadjak 3 (66. Wieser 0), A. Sadjak 3, Blajs 5, dr. Ramšak 5, M. Sadjak 4, Urschitz 4, Hober 3 (77. Šmid 0), Gross 4, Lippusch 4 Igrišče ASV: 600 gledalcev Sodnik: Aichholzer (objektiven) Strelci: Lippusch (10.), Savič (30.), Gross (77./11-m) Tekmi je diktiral samo SAK. Gostje iz Feldkirchna so bili boljši “treningspartner”, s katerm je SAK v bistvu delal, kar je hotel. Končni rezultat bi lahko bil še višji, če bi bil Urschitz izkoristil številne odlične podaje Hansija Grossa. Dva igralca SAK pa sta se v tej tekmi še posebno izkazala: libero Radomir Savič je bil oče dveh go- lov ter Tonči Blajs, ki je igral kot levi branilec tako napadalno in u-spešno kot kapetan Miha Kreutz lani jeseni, ko je SAK izvrgel ostalo konkurenco. Pa še to: v tej tekmi so manjkali zaradi poškodbah SAK Gerhard Pappler, Aleks Čertov, Erwin Galo in Miha Kreutz - torej skoraj polovica “mojstra 1991/92”. SAK-VST Velikovec V petek, 15. avguta, ob 18.15 na igrišču ASV. • Legionar Rade Savič Pa kaj naj mislim! Ljudje, ki me na nogometnem igrišču izzivajo z raznimi psovkami, verjetno niti ne vedo, kaj se v moji domovini (Sarajevu) sploh dogaja. Sicer take izjave kmalu pozabim, kljub temu me le nekoliko težijo. Taki ljudje naj sploh ne gredo na igrišče, temveč naj ostanejo doma pri ženi! (Savič na vprašanje, kaj misli, ko ga na nogometnem igrišču psujejo s četnikom) Kaj takega "navadni" lovci še niso videli: belo srnjad -in to v naših gozdovih. Toda naš lovski strokornjak Stanko Kraut je belo srno celo fotografiral. Ena noč za Dubrovnik Najvišji koroški politiki z deželnim glavarjem Zernatom, so prevzeli pokro-viteljsto za prireditev v prid obnovi Dubrovnika. Prireditev bo v soboto, 22. avgusta ob 20. uri v Mestni hiši v Celvocu. Nastopale bodo zvezde iz umetnosti in glasbe.Vstopnice stanejo 1.000 ,- šilingov. Unkart "koroški poslanec" Biviši in upokojeni vodja deželnega urada dr. Ralf Un-kart bo odslej na Dunaju zastopal interese Koroške. 10.000 Nemcev 10.000 Nemških državljanov naj bi trenutno živelo na Koroškem, sporoča deželna tiskovna služba. V zadnjem četrtletju smo imeli, kar je pravzaprav res nekaj redkega, kar tri slučaje srnjadne beličnosti - albinizma. Albinizem - beličnost je prirojeno (pogojno podedovano) pomanjkanje barvila (pigmenta) pri živih bitjih. Zaradi tega so taka živa bitja zelo svetlokožna, imajo rdeče oči (zaradi prosojnih žil) in pri parkljasti živalih bele parklje -zato splošno imenovanje - albini. Razlikujemo totalne albine (kot na sliki enoletni srdnjaček), ki imajo popolno pomanjkanje barvila, pa tudi delne albine, pri katerih so samo gotovi telesni deli brez barvila, kot je belolisa-sto koža (melanizem). Znani so tudi različki od normalnih barv. Vsekakor je tako odstopanje od normale barve bolezenski pojav. Živali s tako obremenitvijo so navadno same, na splošno jih sovrstniki zaničujejo, sovražniki pa skrbijo, da ne pride do večjega razploda. Upleniti belo srnjad „baje“ tudi po stari ljudski modrosti pomeni nesrečo! Da včasih ta „babja vera“ drži, pa je „morda celo“ resnica. Pred petindvajsetimi leti je član naše zelene bratovščine v Dobravi ustrelil res belo srno - in kmalu ga je doletela nesreča, da se je sam, čeprav zelo vešč ravnanja z orožjem, po nesreči smrtno ustrelil. V drugem slučaju pa je imela mladica „beličnica“ veliko smolo - nesrečo: drzni jager je z močno kroglo ukadil po njej; le-ta pa jo je tako razmesarila, da je preostala le še glava. Pri srnjaku na sliki pa so se previdni jagri celo držali „babje vere“ in prizanesli - dokler ni postal žrtev ceste - strele avtomobila. Z zadnjimi močmi se je nazadnje le privlekel pod Kor-dežovo „gumno“ na Letini. Stanko Kraut Tekmovanje v molži na Obirskem Preteklo nedeljo so na Obirskem prvič priredili „TEKMO MOLŽE“. Kar lepo število žensk in moških se je odzvalo povabilu Alpskega kluba „OBIR“ na Obirskem pri Jerebovi domačiji. Tekma je bila napeta kar do konca, kajti poleg starejših tekmovalcev so sena prva mesta uvrstili mlajši . Vladalo je pravo domače vzdušje. Rezultati: Moški: 1. Karničar Hanzi 2. Kučnik Günther 3. Kučnik Engelbert Ženske: 1. Paulitsch Erni 2. Karničar Inge 3. Novak Milena Slovenska zastava na Kölnbreinsperre Odslej veje zastava najmlajše sosednje države tudi na znameniti Köln-breinsperre. Skupno slavnost slovenskih zastopnikov ter ÖDK je oblikovala akademska folklorna skupina iz Maribora. Obnovljeni križ Vsepovsod obnavljajo lepe stare domače križe. Tako tudi na Rinkolškem polju Prl Pliberku, kjer so kmetj6 obnovili ta lepi križ. Umej' niško ga je restavriral moj' sterJože Stefan.