s*. 218 Finsua manu t golimi min tantm nuirn
« Trstu, v pauk 15. »tpumttra 1922
Posamezna številka 20 cent.
Letnik XLVII
Uhaja, IzvzemSl pondetjek, vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica sv, Frančiška
AslSkega St. 20, I. nadstrop pisma se ne sprejemaj Anten Oerbec. znaia za rrtea." L 7 Za inozemstvo mesetnfifaifS]
i si naj se poSiljajo uredništvu. NeJ-a u karana račajo. Izdajatelj in odgovorni uredni
Edinost. Tisk ♦L.a« — * .»	1
'i 9.50, pol leta ^	k. **
— Telefon ured i* — t. ;r
JINOST
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 ceot. — Oglasi se taiunajo v Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po £ 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiSkega štev. 20, t nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.
Grški poraz in Slovanstvo
Grški poraz v Mali Aziji je popoln. Vsa j zavedale nevarnosti ter skupno skušale za-grška armada z več divizijskih in kornih j poditi Turke v Malo Azijo, Toda v bitki štabov ter s samim vrhovnim poveljnikom, : ob Marici (1. 1352) so bifc združeni Srbi,
na stotine topov, na tisoče strojnih pušk in ves vojni material: vse je ostalo v rokah zmagoslavnega Turka. Katastrofa, ki je zadela Grčijo, je tako strašna, da ima le malo primerov v zgodovini vojn. Grški poraz nas spominja na one strašne in nepozabne nesreče, ki so jih mocale pretrpeti ob času
Bolgari in Grki premagani, a tej nesrečni bitki je sledilo kmalu Kosovo in za njim večstoletna sužnost vsega krščanskega Balkana.
Položaj, ki ga je ustvaril Mustafa Kemal, ta moderni Osman, je dokaj podoben položaju, kakršen je bil, ko so Turki pod pra-
ai	JU	Jiii	uiut oic	""»"I	—- t---------.	• J.	J ,
zadnje svetovne vojne tedaj male a junaške (vim Osmanom (1288-1326) prvič vrgli Urice balkanske državice Srbija, Crna gora in iz Azije in prodrli do Mramornega morja,, t. Romunska. Grčija, kateri je tudi tedaj za-; j. do obzidja Carigrada. Kakor takrat, tako povedoval naduti svak še bolj nadutega j je tudi sedaj za Turke glavno vprašanje Viljema, je bila v veliki meri kriva te ne- : razširiti svojo oblast na Balkan. In v tem sreče, ker je s svojim izdajstvom napram je po našem mnenju središče novega polo-Srbiji, s katero jo je vezala zvezna pogcd- žaja. Iste skrbi, ki so obhajale balkanske ba, pravzaprav omogočila znani nemško- narode ob času bitke ob Marici, jih morajo bolgarski napad na Srbijo in popolno uni- obhajati tudi sedaj. NfUtori življenski inte-čenje njene vojaške sile. Isti Konstantin, resi zahtevajo, da se Turčiji za vselej ki se je tedaj s svojo nemško soprogo za- zabrani povratek v Evropo. Kljub grškemu dovoljno smehljal mučeništvu srbskega porazu se nahajajo balkanski narodi sedaj naroda, tej najgrozovitejši kalvariji v zgo- v mnogo povoljnejšem položaju nego pred dovini narodov, pada sedaj pred Evropo 600 leti. Na Balkanu sta vstali na ruševi-in pred < svojim » narodom v prah kot nah svetovne vojne dve mogočni državi, izpokorjeni grešnik.	ki bosta gotovo kos sedanjemu položaju.
Ko bi što samo za njegovo osebo in nje- To sta Jugoslavija in Romunska. Toda gov politični napuh, bi imeli razlog pozdra- trajna varnost in trajna ograja proti tur-viti grški poraz kot nekako zasluženo! škemu pohlepu po balkanskem ozemlju se zgodovinsko kazen, zgodovinsko maščeva- dasta doseči le na ta način, da se medse-nje užaljene mednarodne vesti. Toda poni- j bojni odnošaji med posameznimi balkan-žanje, ki ga je doživel Konstantin na malo- \ skimi državami urede na podlagi primerne azijskem bojišču, presega s svojimi posle- pravičnosti. Tu pa prihaja v poštev pred-dicami daleč območje njegovega osebnega vsem premagana Bolgarska. Skrajno kn-napuha kakor tudi politično območje vsega : vično je, da se tej slovanski državi odreka grškega naroda sploh. Bliskoviti pohod ] dohod do Egejskega morja samo zato, da turških čet proti morju ni samo raztrgal bi se zadovoljili starobizantinski apetiti la drobne kose sevreske mirovne pogod- politične megalomanije modernih Grkov. >e, temveč je temeljito izpremenil splošni Trakijo bi torej morala dobiti v ^ politični položaj ne samo na bližnjem mo- | drugi obliki Bolgarska, kajti edinole zado-
morali Jugoslavija in Romunska, ki bosta, kakor vse kaže, povabljeni na prihodnjo vzhodno konferenco, dobro prevdariti,
uspehi med muslimanskim prebival stvom angleških, francoskih in italijanskih naselbin, se po pravici naglašajo kot najne-posrednejša med mnogimi drugimi posle-, dicami maloazijskih dogodkov. Roparski preden se odločita za politiko brezpogoj-imDerializem nrizadpfih Arvav	v nega podpiranja «status quo» v Trakiji v
korist Grški in na škodo Bolgarski. Taka «re!itev» bi potisnila Bolgarsko v tesno
imperializem prizadetih držav, ki držijo v svojih krempljih na miljone svobodoljubnih Muslimanov, je vsled tega skrajno vznemirjen. Vendar pa smo lahko gotovi, da si bodo roparji znali pomagati iz zadrege ter da bodo poskrbeli magari z združenimi močmi, da se jim dragoceni plen ne izmol-zne iz rok. Vsled tega bi bilo zgrešeno, ako bi hoteli videti središče novega položaja, ki so ga ustvarili Kemalovi bajoneti, v več ali man; nevarnem vrenju, katero bi
zvezo s Kemalovo Turčijo, kar bi moglo biti usodno za ves Balkan.
Že sedaj pa bosta morali obe mogočni balkanski državi obrniti fronto na jug. To je najneposredneiša posledica grškega poraza za balkanski polotok. Vsled tega bo postala fronta Malega sporazuma proti Rusiji šibkejša, medtem ko se bo na drugi
se znalo pojaviti med muslimanskimi strani ojačal položaj Rusije nasproti Polj-pcdložniki Anglije, Francije in Italije. j ski in Romunski Turška zmaga je že s tega In res se pogledi zmagovitih Turkov ne j stališča velik dobiček za sovjetsko Rusijo, obračajo sedaj morda na «angleško« Mezo- Ako dodamo še gori omenjene posledice, potamijo in »francosko* Sirijo, temveč na ki jih bo imela ta zmaga na vse musliman-Carigrad in še bolj na Drinopolje, t. j. na ske dežele, posebno tiste, ki se nahajajo
evropsko Trakijo. Vsled tega je morala turška zmaga do dna pretresti tudi slovanski Balkan in z njim tudi druge države Malega sporazuma. In v tem oziru se zgodovina vestno ponavlja. V vsem srednjem
pod angleškim gospodstvom, in ako pomi slimo, da se vrši ravno na tem polju neizprosen diplomatski in propagandni dvoboj med A_nglijo in Rusijo, potem nam bo jasno, zakaj je sovjetska Rusija zalagala Turke z
in tudi v novem veku so imeli zgodovinski orožjem, aeroplani m težkimi topovi, zakaj
dogodki v Malt Aziji odločilen vpliv tudi na razmere in na politični red na Balkanu. Že prvi naši predniki, ki so se naselili na ozemlju srednjeveškega bizantinskega carstva, so se zavedali tega dejstva in so spretno izkoriščali vsak neuspeh grških cesarjev v Mali Aziji. Poznejšim balkan-
so tudi v Moskvi proslavljali turško zmago in zakaj je sovjetska vlada poslala Mu-stafi Kemalu uradne čestitke. S turško zmago je bila omajana dosedanja ravnoteža med Rusijo in zapadnim! državami. In Rusija bo ta položaj gotovo izkoristila. Ali ga bo skušala izkoristiti v Evropi proti
skim slovanskim državam Srbiji, Bolgariji Malemu sporazumu ali v Aziji proti Angliji, in celo Primorski Hrvatski so priznavali to bo odvisno v prvi vrsti od tega, ali grški cesarji pravico do politične samostoj-; bodo evropski mogotci «rešili» trakijsko nosti navadno le tedaj, ko so bili k temu in carigrajsko vprašanje v angleškem ali prisiljeni vsled porazov in drugih nesreč v protiangleškem smislu.
Mali Aziji Ko so pa Turki v začetku 14. stoletja popolnoma vrgli Grke iz Male Azije in se utrdili v evropski Trakiji, niso pomenili ti dogodki samo konca bizantinskega carstva, temveč je bil to tudi začetek konca vseh balkanskih držav in izvor nepopisnega gorja za vso vzhodno in srednjo Evropo. Tedanje balkanske države so se
S svojo sijajno zmago so dali Turki Grkom pouk, da se v današnjem veku kaznujejo vsi poskusi vzpostavitve starorimskih «dediščin». Obenem pa so odprli splošno in nevarno krizo. Po njej je prizadeto tudi celokupno Slovanstvo, katero si pri njenem reševanju lahko veliko pridobi a tudi lahko veliko zapravi.
Italije
Fašisti proti svetomargeritskemu dogovoru
REKA, 14. Tukašnji nacionalistiški in fašistovski krogi so z velikim pompom proslavili obletnico D'Annimzijevega prihoda na Reko. Slavnosti se je udeležil tudi poslanec v rimskem parlamentu, ki v zadnjem času poizkuša prevzeti vodstvo pro-tijugoslovenske politike v Italiji. Poslanec Dudan je znan slovanskemu ljudstvu v Italiji že iz zadnje medparlamentarske konference na Dunaju, kjer je proslavljal liberalnost Italije nasproti slovanski manjšini, trdeč, da Ima celo večje pravice, nego ... ji gredo. Tudi tukaj na Reki je nastopil proti Slovanom in posebno proti Jugoslaviji. Na njegovo vzpodbudo so fašisti sklicali zborovanje, na katerem so sprejeli rned drugim resolucijo proti svetomarge-ritski in rapalski pogodbi. Resolucija se glasi:
«Po pretresu političnega položaja, ki bi nastal na Reki po udejstvitvi svetomarga-ritskih dogovorov in v prepričanju, da se s tem dogovorom hudo žali suverenost neodvisne države iii odkrito ogroža njena državna celotnost, je fašistovsko zborovanje sklenilo odkloniti z vsemi sredstvi sve-tomargeritske dogovore za izvršitev rapalske pogodbe. Fašisti, zbrani na zborovanju, opozarjajo vlado na njeno neodložljivo dolžnost, da predloži dogovor parlamentu v sprejem in merodajnim krogom
na Reki v odobritev in poziva nacionalno fašistovsko stranko, da prepreči ratifikacijo dogovora s tem, da začne nacionalno gibanje. Fašisti, zbrani na zborovanju, pozivajo končno vlado, da udejstvi nujne gospodarske ukrepe v prid Reki, neodvisno od politične rešitve reškega vprašanja.«
Resolucija je bila poslana strankinemu vodstvu.
Delovanje Društva narodov,
GENOVA, 14. Politična komisija se je bavila z vprašanjem manjšin. Razprava se je sukala pred vsem okrog predloga Murray, ki zahteva, naj bi Drušivo narodov imelo svoje stalne delegate v drŽavah, ki so sestavljene iz mešanega prebivalstva, da varujejo manjšine. Razprave se je ideležil tudi senator Scialoia, ki je povdarjal. da je v očigled kočljivosti vprašanja potrebno pre, skrbno proučevanje predloga z c/ircra na i«*. lične primere, na kati*-s bi se lihko naletelo.. Govorili so še razliki drugi govorniki, in Lo se je dognal sporazum vseh glede nek a i eri h točk predloga, so bile te točke končno odobrene. Za točke, ki so večjega političnega p cm trna, t. j. vprašanje stalnih delegatov ter pravosodstvo za proučevanje sporov se je sklenilo, da se poveri končna formulacija posebni podkomisiji. V tej podkomisiji so: Scialoia za Italijo, Fisher za Anglijo, Zotta za Švico, Ninčič za Jugoslavijo, Askensky za Poljsko, Radev za Bolgarsko,
Jugoslavija
Sklicanje narodne ■fcnpifln*.
BELGRAD, 14. Skupščina je sklicana ca 10. oktobra. Do takrat bo zakonodajo! odbor ravno dokončal svoje Aek>.
Lenjfc in SrUjn ▼ ratovvfi vojai
BELGRAD, 14. Podpolkovnik Savičevič objavlja v belgrajskem aBalkanu* spomine iz Rusije pod naslovom. tis svobode v suženjstvo*. Podpolkovnik Savičevič se je nahajal V začetku 1- 1918. z drugimi vojnimi begunci v Moskvi Boljševik i so aretirali tam vse te begunce skupno s celokupno srbsko vojno misijo v Moskvi. Areti-ranci se bili odpeljani pred Črszvičajko, ki je obsodila s 6 proti 5 glasovom vse člane vojne misije in g. Savičevića z njegovimi iz avstrijskega sužnjstva zbežalimi tovariši na smrt pod obtožbo, da so bili vojaki meščanske države, torej «bela garda*. Obsodbo je moral potrditi vrhovni boljše viški diktator Lenjin. Ko je bila razsodba predložena Lenjinu, da jo potrdi, jo je ta odklonil in zaukazal, da se vsi na smrt obsojeni pomiloete, ker so — Srbi. Lenjin je ob drugi priložnosti obrazložil svoje postopanje s tem, da so po njegovem mnenju Srbi edini narod na svetu, ki so vstopili v svetovno vojno brez namena, ropanja in osvajanja tuje imovine, d očim so vsi drugi vstopili y vojno na račun im-! perlalistov in kapitalistov. Žato je pokazal »nasproti Srbom, obsojenim od boljševiške | črezvičajke na smrt, izjemno usmiljenje, 'Bili so ponifiloičeni in obsojeni samo na ječo in prisilno delo. V Lenjinu se je tedaj oglasil glas krvi, Id je bil močnejši od glasu mednarodnega komunizma. Ta glas krvi ni mogel ne čutiti sočutja s strašno usodo nekoliko sinov tega naroda, ki je Rusom najbližji brat in ki je s- njim vedno delil srečo in nesrečo*
število vdov te skot t Jugoslaviji.
BELGRAD, 14. Po statistikah ministrstva za socialno politiko je v Srbiji in Črni gori 137.022 rodbm padlih vojakov. Od tega je sirot brez o&eta in matere 12.887, — V Banatu, Bački In Baranji ze 14.340 vdov, in 1104 otrok sirot brez očeta in matere. V Hrvatski in Slavoniji je 12.135 vdov po padlih vojakih, katere imajo skupno 27.372 nepreskrbljenih otrok, dotian je na Hrvatskem sirot brez očeta in matere 1100. — V Dalmaciji je 4057 vdov in 2099 sirot brez očeta in matere. — V Slovenj je 9047 vdov, ki imajo »kupno 15.007 otrok. Sirot brez očeta in matere je v Sloveniji 2012. V Bosni in Hercegovini je po padlih vojakih 12.386 vtlov, katere imajo 29.398 otrok, sirot brez očeba in matere pa je tamkaj 2772. V tej statistiki niso naviedeoe one družine« katerim se podpora za invalide še ni uredila, r ,
Dar princa Jurija invalidom
BELGRAD, 14. Kraljevič Jurij je poslal danes predsedniku hivalitfekega udruženja pismo, v katerem piše: O priliki obletnice smrti svojega očeta kralja Pietra naj darujem ubogim invalidom tudi ja* mali znesek kot spomin na njihovega vrhovnega poveljnika v vojni za •csvobojenje in ujedinjenje. — Kraljevič Jurij je daroval invalidom 1 miljom dinarjev.
Bolgarska
Bolgarska in turška zmaga nad Grki
SOFIJA, 14. Med državami, ki so najbolj prizadete pri sedanjem grško - turškem sporu in zadnjih dogodkih v Mali Azijif je gotovo na prvem mestu Bolgarska. Bolgarski, ki je bila s sevresko pogodbo odrezana od Egejskega morja, se odpirajo sedaj novi upi. Dokler je stala Grčija v vsej svoji ekspanzivnosti na nogah, je bilo vprašanje Tracije pokopano. Sedaj, ko je grška vojska poražena in prihaja tudi zmagovita Turčija s svojimi zahtevami, bo prišlo vprašanje Tracije in 6 tem tudi vprašanje bolgarskega dohoda k morju zopat na dnevni red. Središče svetovne politike bo tako avtomatično preneseno na Balkan, k^r sedaj prihaja zopet na dnevni red ne samo vprašanje Tracije temveč tudi vprašanje Carigrada. In pri vpraftaniu Carigrada je prizadeta ne samo zapadna Kvropa temveč tudi razen Turčije — Rusija. Razumljivo je torej, da bolgarska javnost zasleduje z največjim zanimanjem razvoj dogot|kov v Mali Aziji in kar je z njimi v zvezi. Neodvisni «Potoba» piše, da so morali Grki pod pritiskom Kemalove vojske v Mali Aziji zapustiti tudi Čataldžo in da se mora torej Tracija smatrati za vojaško bazo. List pravi, da bo zmagovalec zahteval izpraznitev te pokrajine in da dobiva vprašanje bodoče ureditve Tracije posebno važnost, ker z grškim porazom je odstranjena največja ovira za pravično rešitev tega vprašanja. List upa, da zmagovalci ne bodo izpremeotti svojega prejšnjega stališča za ustanovitev avtornomne Tracije. List «Dnevnik» pravi, da je Mustafa Kemal izjavil, da ne bo končal sovražnosti, preden se ne izvrši izpraznitev Tracije s strani grških čet.
Anallla
Zakaj so Taiiri zmagati?
LONDON, 14. Pohod Kemalove vojske je v vojaškem oziru na vsak način mojstrsko delo. Primerjali so ga nekateri celo z Napoleonovimi pohodi In nasproti Grkom je bil Kemal paša dooela m al Napoleon. Grška vojska se ni imela časa niti oddahniti in že je bila potisnjena tik do morja. Celi generalati štabi, cele divizije 00 padle v njegove roke skorai brez boja. Slo je za bežečo grško vojsko kakor bič božji'
Nehote nastaja vprašanje, kako je bilo to mogoče, kako je turika vojska zmogla tako suno podfetnost, odkod je dobila silno orožje, odkod neštete topove, odkod aeroplane in celc tanke?
Znani angie&i Meni Tcarahend, ki je bil v svetovni vojni poražen v Mezopotamiji prt Kut el Amari od Tiafcov, je bival več časa v AnatoHp n je onkazsl turško.
vojsko v zelo simpatični luči. Vztrajnost in pogum turškega vojaka sta prišli do izraza ravno v Anatotiji, kjer je moral in hotel |>raniti domačo grudo proti tujemu vpadu. General Townshend občuduje dobro urejeni arsenal v Angori, prometna sredstva in obskrbo ter se vpraša, odkod je Kemal paša dobil svojo vojno opremo? Iz Rusijo je mogel dobiti le malo, ker Angora ni zvezana niti danes z Rusijo s kako železnico.
V	pristanišču Inebali na Črnem morju se ne morejo izkrcavati težki topovi. Vzpon od tega pristanišča do Angore je prevelik, a razen tega so angleški in grški brodovi otežčavali zvezo med Rusijo in Inebalijem.
Po sporazumu s Francosko, 20. oktobra 1921., je dobil Mustafa Kemal paša drugo pristanišče, skozi katero je lahko izpopolnil svojo vojno opremo. To pristanišče je Mersina v Ciliciji. Železnica je veže z bagdadsko železnico, francoski in turški inžiniri so popravili porušene mostove in tunele in vojni material se je prevažal iz Mersine skozi Bozantij v Konijo. Do prve grške ofenzive 1. 1921. so vozili vlaki iz Konije čez Eski Šehir v Angoro. Ko so Grki zavzeli Afium Karahišar in Eski Sehir, je bila ta zveza prekinjena, a Angora odrezana od celega sveta. Toda turški vojaki so v nekoliko tednih zgradili krasno avtomobilsko pot od Angore do K oni je, Rusi in Francozi so jim dali avtomobile, bencine imajo doma in tako so zvezali Angoro čez Konijo z Meršunom,
Toda ostudi se predpostavi, da so Francozi zelo podpirali Mustafo Kemal pašo, vendar se oprema njegove vojske ne more meriti z opremo grške vojske. On ni v začetku vojne našel v Anatoliji ne vojne orga-niz., razpršeno vojsko je moral še-le zbrati, !a oropana m zažgana skladišča napolniti, za popravo orožja urediti nove delavnice.
V	celi Anloliji se ne more zliti niti en težki top niti napraviti en naboj. Mustafa Kemal paša je bil odvisen samo od uvoza in je moral zelo previdno ravnati s topniškim materialom.
Ko so se Grki dne 15. maja 1919. izkrcali v Smirnij so bili bogato opremljeni z vsem, kar so rabili', a razen tega so dobili material cele anglešU vojske, ki je operirala na Črnem morju in v Turčiji. Angleško brodovje jim je devažalo najboljši vojni material, angleški inženirji so upravljali tvornice orožja v Grčiji in osnovali nove tvornice v Soniji. Tri zgrajene železniške proge so omogočale grški vojski direktno zvezo z velikimi pristanišči, a ko so Italijani izpraznili dolino reke Meandra, so lahko naslonili svoje južnozapadno krilo tudi na ono železniško progo. Po opremi, po vojnem materialu in po svoji ureditvi' je bila grška vojska močnejša od turške, toda v njej ni bilo tistega, kar dela vojaka za vojaka: moralne trdnosti in železne volje, da doseže določen cilj.'
Pomankanje moralnega edinstva in navdušenja prihaja od zmešanih političnih in verskih razmer med Grki. Eni so za Veni-zetosa, druga za Konstantina. Eni slavijo patriarha Meletiosa, drugi ga preklinjajo kot heralika. Eni se navdušujejo za imperialistične cilje, drugi sanjajo o svojih vaseh v grških hribovih, a vsi sanjajo samo za čim prejšnjim koncem vojne ...
Odgovor angorske vlade — Turški nacionalisti zahtevno zasedbo nevtralne zone po zavezniških in turških četah — Požar v grškem in armenskem delu Sm'rne
LONDON, 15. «Daily Telegraph» doznava iz Carigrada, da je angorska vlada odgovorila na zavezniško sporoči-* glede dolgovanega spoštovanja nevtra ..e zone okoli morske ožine. Angorska vlada poudarja v svojem odgovoru, da ta zona ni nikakor nevtralna in da zahteva, da se zasede po mešanih, zavezniških in turških četah.
Javlja se nadalje, da smatrajo merodajni nacionalistiški krogi, da sevreska pogodba ne sme služiti za podlago sklepanjem konference, ki bo imela nalogo, da uredi splošne odnošaje med Evropo in Turčijo, ker Turčija te pogodbe ni sprejela in jo torej tudi ne bo hotela priznati. V političnih krogih se smatra, da je absolutno potrebno doseči hitro in povoljno rešitev in popolnoma odstraniti sevresko pogodbo iz programa konference ter zajamčiti turškim odposlancem tudi udeležbo pri preliminarni konferenci razen pti končni, na kateri se bodo določili mirovni pogoji.
Medtem. prihajajo iz vseh krajev, kjer živi muslimanski rod vesti o svečanih proslavah Kemalove vojske. Mošeje so polne ljudstva, ki slavi Allahi za srečo, ki jo je naklonil' turškemu orožju.
Vesti iz Grčije opisujejo položaj v vedno bolj črnih barvah. Med popolnoma demoralizirano vojsko je prišlo na več krajih do vstaje, ponekod se je ljudstvo uprlo in proglasilo republiko. To se je baje zgodilo že na Hiju in na Mitileni. Tudi v Traciji so se baje nekateri oddelki uprli. Sicer pa je baje Grčija odločena, da bo branila Tracijo do skrajnega. Položaj grške vojske v Traciji postaja še bolj kočljiv, ker so se začeli gibati tudi bolgarski komitaški oddelki, ki so se v zadnjih dneh žt večkrat spopadli z grškimi oddelki.
Turčija bo baje zahtevala kakor javljajo nekateri listi, da se vzhodna Tracija ustanovi kot avtonomna država. Zahtevala se bo baje tudi avtonomija za otoke Hijo, Sam os, Mitilene in bližnje otoke. Turčija pa bo na vsak način zahtevala Drinopolje In mejo pri Enoeu. Kot odškodnino za povzročeno škodo v Mali Aziji bo baje zahtevala 2 miliardi.
Iz Smirne javljajo, da je tja vkorakala glavna sila turške vojske pod poveljni-štvom samega Kemal paše. Red je baje popolnoma vzpostavljen, toda po zadnjih vesteh bi ae dalo sklepati, da ni tako, Javlja se namreč, da je izbruhnil v armenskem in grškem delu mesta požar, ki je te okraje popolnoma uničil. Med prebivalstvom je zavladala silna panika. Spričo kraja, kjer je izbruhnili požar, ste zdi, da se ima požar pripisati maščevanju turških čet. Italijanska vlada je poslala v Smirno nujno nekoliko parnikov, ki naj odpeljejo njene državljane, ki se žele izseliti'. Tudi drugi zavezniški parniki so odpluli pred Smirno.
Francija*
«Temps» zavrača napsde angleškega časopisja — Francija zahteva enakopravnost vseh
PARIZ, 15. cTemps* poudarja, da piše angleško časopisje, da nosi Francija del direktne odgovornosti zaradi poraza grške vojske, da so mogli Turki zn>agatž samo zato, ker so imeli, ne ve se kakšno ji»vno ali tajno podporo Francije in da ima končno Francija velik del odgovornosti nad političnim porazom Angležev na vzhodu «Temps» pravi, da se te trditve ne morejo vzdržati v resni razpravi niti za hip, ker če Francija nima nobene simpatije za Konstantinov režim v Atenah, ne za grški narod kot tak, je vendar strogo ohranila nevtralnost v grško - turškem sporu. Francija — nadaljuje list — hoče, da se na vzhodu doseže trajen mir. On se da se na vzhodu doseže trajen mir. Ona se zaveda, da se njene pravice in njeni interesi strinjajo s pravicami in interesi drugih držav. Francija hoče pravico za vse, vštevši Turke in enak vpliv za vi?e države, ki jemljejo na se odgovornost posredovanja v tako kočljivem vprašanju, kakor je vzhodno, kt ima velik pomen za utrditev miru v centralni Evropi.
Jugcslovenska kraljevska d vojica v Pariz«.
PARIZ, 14. Jugoslcvenska kraljica Marija }Z prišla v spremstvu svo;-e sestre včeraj popoldne v Pariz. Kralj Aleksander je dospel tudi včeraj popoldne iz Londona v Calais ter je od tu nadaljeval pot z avtomobilom mesto z vla-k"n proti Parizu.
PARIZ, 14. Reparacijska komisija ni še prejela uradnega poročila o pogajanjih, ki se vršijo v Berlinu med belgijskimi odposlanci in nemško vlado. Komisija se ne bo sestala predno ne dobi za to poziva belgijske vlade, a ta poziv bo izdan še-le ko si bo3ta bruseljski in berlinski kabmet izmenjala diplomatične note. Nemška odposlanca Fischer in Bergmann bosta te dni skušala doseči pri reparacijski komisiji izpolnitev svoje naloge, t. j. da bi se menicam podaljšal rok zapalocti.
Nabija
Nemško - belgijska pogajanja
BERLIN, 13. Kakor znano je Nemčija Belgiji stavila predlog, da ji izda za predstojeće reparacijsko plačilo obligacije z zapalostjo presegajoče- 6 mesecev, za katere bi jamčila RcBchsbanka. Nemčija je namreč izjavila, da ne more plačati svote 270 miljonov mark v zlatu tekom šestih mesecev in sporočila to delegatom Belgije in Sporazuma. Razun tega je Nemčija izjavila, da je pripravljena pogajati se z industrijami in zasebnimi bankami za dodatno jamstvo. Kancelar Wirth nikakor ne prikriva, da se je položaj Nemčije tako poslabšal, da bo v šestih mesecih še na hujšem nego danes, toda povdarjal je, da žali-bog pri Sporazumu prevladujejo političn? vidiki nad gospodarskimi. Belgija je dose* daj odklonila nemške predloge. Vršijo se pogajanja v Berlinu med vlado in belgijskimi odposlanci; razun tega je poslala Nemčija svoje odposlance v Pariz, da do-sredujejo pri reparacijski komisiji.
Avstrija
Seipel poroča o svoih uspehih v Ženevi.
DUNAJ, 14. V govoru, katerega je držal Seipel komisiji za zunanje zadeve, je povdarjal, kako veliko je zanimanje sveta Društva narodov za avstrijsko vprašanje. Važen uspeh, ki ga je dosegel Seipel v Ženevi — pravi «Kor-respondenz Bureau» — je: določitev nekaterih vlad, ki bodo posredovale, če bo treba, ustvariti majhno skupino, katera bo zahtevala od vseh vlad brez izjeme, da dajo potrebne garancije, da bodo obvezale bankirje v svojih državah, da privolijo posojila. Cehoslovaška, ki zastopa v tem vprašanju tudi Jugoslavijo, in Italija sta prvi sprejeli ta s.klep. Ko bodo pogajanja, poverjena posebnemu odboru za rešitev avstrijsekga vprašanja že dovolj napredovala, bo morala vprašati Avstrrja tozadevne države če se sploh bodo in v kakšni meri se bodo zavezale napram Avstriji. Potem se bodo morale sestati vse države, katere nameravajo skleniti dogovor z Avstrijo.
Po izjavah Seipela o uspehih, katere je dosegel v Ženevi na pogajanjih z Društvom narodov, je sprejela komisija za zunanje zadeve resolucijo in se izjavila, da se popolnoma podvrže mednarodni finančni kontroli, katera bo pa morale spoštovati in upoštevati klavsule v pogodbah, katere se bodo sklepale pri dopustitvi koncesiji Avstriji se strani tujih držav. t ■—-
Švica
Nastop Nintfća pri Društvu narodov
ŽENEVA, 13. Prvi odposlanec Jugoslavije je pri svojem prvem nastopu žel splo-gno odobravanje in priznanje. Svoj govor je pričel z besedami priznanja za delovanje Sveta Društva narodov. Vojna je pustila v duhovih narodov sledove, ki ote«
šujejo in zadržujejo obnovitev mednarodnega zaupanja. Svet Društva narodov je mnogo doprinesel k temu, da se povrne mir v Aifaove. Krivičen bi bil očitek, da Svef v nekaterih vprašanjih ni nastopil iz lastne inicijative in da fe na pr, v manjšinskem vprašanju postopal s svojo navadno preudarnostjo. Vprašanje manjšin je mnogo bolj vprašanje politike nego vpra-Sanje človekoljubnosti in zato je bilo naloga Sveta pri tem vprašanju posebno kočljiva. Vseeno pa jo je Svet častno rešil, ker se mu je posrečilo izzvati utis, da je kdo tu, ki ne dovoljuje, da se prelomijo jamstva dana manjšinam, ki pa tudi ne dovoljuje, da se manjšine zlorabljajo v to, da se v sosednih deželah izzivajo nemiri. Kar se tiče kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, zagotavlja njena demokratična ustava pravice manjšin. Ninčič je nato na-tflašal, da želi on in jugoslovenska vlada dobre odnošaje z Albanijo ter je potem očrtal uspehe jugoslovenske vlade na polju domače politike. Prometna sredstva, katera je vojna popolnoma uničila, so obnovljena, izdatki za vojaštvo so skrčeni, proizvajanje se je dvignilo in državno poslovanje se je spravilo v ravnotežje. Opozoril je na dejstvo, da je količina krože-Čega denarja v Jugoslaviji najmanjša od vseh evropskih držav in da znaša pri prebivalstvu 12 miljonov le 300 miljonov švicarskih frankov, Konečno je govornik pov-darjal potrebo, da se Čim prej reši avstrijsko vprašanje.
Pripravljalnem odboru «Onkdbc» « Tfots.
Z oziram na članek g. Geržefja, kateremu je ie odgovorila tržaška omladina, smo dobili tudi ta-ie dopis istrske omladine: Na Vai cenf,
*	Pozi v vsem mladinskim društvom®, tiskan u
•	Edinostih, kojim počivate orni. društva, da pristupe k «Omladini* u svrhu jedinstvene organizacije, odgovaramo ovim putean, da je već ranije izabran odbor za «Savez omladinskih ^društava Julijske Krajin*» se seđištem u Trstu; a iz dosadanjeg delovanja dotičnog odbora, mora da Vam je lo poznato. — Uz lepo geslo, koje ste nabacili u Vašem pozivu: -r «le potom krepke in složne organizacije nam je mogoč uspeh našega dela — prestanite cepati omladinske redove!!!
Volosko-Opatija 12. septembra 1922.
Omi. kl. «Sloga».
Nemški konzulat nas prosi, da sporočimo, da posluje od danes, dne 15. septembra, dalje v ulici Trento št. 12, prvo nadstropje. Urad za potne liste je odprt od 10.—12.
Zveza mladinskih društev. Danes v petek 15. t. m. se vrši redna odborova seja z važnim dnevnim redom. — Predsednik.
Dnevne vesti
Razpis štipendij, Kr. višji zavod za gospodarske in trgovske vede (Revoltella) v Trstu objavlja: Za akademično leto 1922 - 1923 je razpisan natečaj za pet šti-pendijev po 3000 lir ustanovljenih od Državnega zavarovalnega zavoda (Istituto nazionale delle Assicurazioni) v prid dijakom novih pokrajin, vpisanih v IV tečaj (zavarovanje) na kr. višjem zavodu v Trstu. Prosilci morajo rektoratu tega zavoda predložiti prošnjo (kolek 1 lire) s sledečimi listinami: a) Kstina, ki dokazuje rojstvo ali pripadnost v Novih pokrajinah; b) potrdilo Italijanskega državljanstva; c) popis družine; d) kazensko spričevalo; e) spričevalo o končanih Študijah, iz katerega mora biti razvidno, da je prosilec obiskoval prve tri tečaje kr. višjega zavoda v Trstu ali na kakem drugem višjem trgovskem zavodu v Kraljevin? ter položil' izpit iz temeljnih predmetov; f) potrdilo tajništva kr. višjega eavoda v Trstu, da je prosilec predložil prošnjo za vpis v IV tečaj, oddelek za ca varovanje.
Prošnje z listinami je treba predložiti omenjenemu tajništvu do 31. oktobra 1922. Pri enakih pogojih prosilcev bodo imeli prednost revnejši dijaki. Kdor bo dobil štipendijo, se obvezuje da bo obiskoval IV tečaj za zavarovanje na kr. višjem zavodu v Trstu. Kdor se te obveznosti ne drži, zgubi pravico do štipendije. Štipendije se bodo plačevale v tromese&nih obrokih v naprej, počenši s 1. novembrom 1922.
Italijansko-orientalski kongres. Kongres nadaljuje svoje delo. Po prvih referatih se je sklenilo resolucijo, s katero se cdobruje delovanje tržaškega trgovskega muzeja in zavoda za trgovsko in kolonijalno prodiranje v Milanu ter pozivlje vlado, naj podpira ta dva zavoda, ia moreta te razširiti svoje delovanje. Referi-ral je nato Emil Lukacs, ravnatelj *Universal £xpcrl ar.d Import Revicv^ v Budimpešti o političnih in gospodarskih stikih z Ogersko; Leo Negrelli: O ogrskem problemu; dr. Casti-glioni: O zdravstvenih vprašanjih v orientu; Luigi M. Ragazzi: O zračnem prometu z ori*en-tom; prof. Morpurgo: O delovanju trgovskega muzeja v Trstu; Venturi: O ruskem vprašanju; Marco Mazzi: O ruskem vprašanju v zvezi z italijansko jadransko politiko; Vittorio Fresco: O kokmjjalnern vprašanju; Ragioni: Arbitraža in pogodbe; Catter: O rzseijevanju; Raudi; O pomncčenfa prometa z Jugoslavijo. Referati so izčrpni in dobri ter vsebufejo mnogo dobrrh misli m predlogov. Seje so dobro obiskane, pri mnogih referatih se je vnela debata.
Kje je bil nazejea razstavljeni motor Diesel? Po časopisju je razglašeno, da električno energijo za razsvetljavo II. tržaškega sejma oskrbuje motor »Diesel-, izdelan v *Stabilimento tecnico trlestino-. Resnice je na stvari toliko, da je le plošča z napisom omenjene tovarne iz-d-elana tu, a metor sam je prišel baje iz Gradca, vsekakor pa iz Nemške Avstrije. Monter, ki ga je postavil na mesto, je bil tudi iz one tovarne, kjer fe bil izdelan motor. So li bili načrti za omenjeni motor narejen4 od inženirjev «Stab. tecn. tr'estino > ali ne, ne vemo. Motor pa gotov-o ni bil narejen v Trstu, kakor so trdili nekateri listi. Toliko bi radi povedali, da se ve občinstvo ravnati.	X.
Iz triaikega življenja
Vojaška ladjedelnica r Puli t plamenih. Iz
do sedaj še neznanih vzrokov je začela goreti v sredo ponoči glavna delavnica puljske vojaške ladjedelnice. To je ena izmed največjih ladjedelnic v Italiji. Ogenj se je širil zelo hitro in v preteku malo Časa je bila Že druga delavnica v plamenih. Dva strela iz'topa sta alarmirala mesto. Delavci in vojaštvo so prihiteli na lice mesta in se z vsemi silami lotili gašenja. Do 9edaj se jim še ni posrečilo zadušiti ogenj, le preprečili so, da se požar ni razširil tudi na druge dele ladjedelnice. Škoda je ogromna.
Gro i eni zločin nečloveške matere: razrezala je na koŠČeke svoje lastno dete in ga vrgla nato ▼ stranišče. Petindvajsetletna Amalija Quirzfeld, bolniška strežnica v norišnici pri Sv. Ivanu, je spoznala pred letom dni v svojo veliko nesrečo nekega finančnega stražnika.
Srečala ga je pogostoma v bližini ljudskega vrta v ulici Giulia. Sprva se je samo ozirala za n£m; pozneje se mu je pa vsakikral prijazno nasmehnila.
Nekega dne s« je pa finančni stražnik ojuna-čil Stopil je pred njo in ji razkril ljubezen.
Od tistega dne sta se potem pogostoma shajala, in kmalu je Amalija spoznala, da njuno razmerje ne bo brez posledic. Par mesecev pozneje je prišel finančni stražnik, po dolgem času k Amaliji in ji dejal, da je ne more poročiti, ker nima sredstev. Tisti krat se je Amalija prvikrat razjokala nad svojo nesrečo. Pozneje je pa imela vedno solzne oči, zakaj finančni stražnitk je izginil iz Trsta bres sledu. Še pozdravil je ni pred odbodemi, in to >e nji povečalo žalost.
y soboto po noči je rodila v norišnici. Drugo j jutro je vstala. Videli so jo, da je hodila bleda kot smrt po norišnici. V naročju je držala novorojenčka. Par ur pozneje so jc pa že videli brez otroka. Tedaj so jo radovedno vprašali, kam ga j« spravila. Odgovorila je, da ga je iz-rcčšla sorodnikom v varstvo. In vsi so se dali prepričati s tem odgovorom,
V sredo zjutraj so Čistili v norišnici stranišča. V eni strugi je našel neki delavec kos mesa. Stvar se mu fe zdela sumljiva. Zato je pokiieal k sebi par te*varišev in jim povedal, kaj je na&el v strugi. Kmalu so začeli možje preiskovati strugo, ter povlekli na dan Še na-daljne kose otroškega trupla. Brez obotavljanja so šli v pisarno zdravnika Mltroviča in mu povedali, kaj so izvlekli iz brozge. Zdravnik je preiskal posamezne koščke mesa in ugotovil, da so od novorojenčka. Sum je padel seveda na Amalijo. Zdravnik jo je zaslišal. Sprva je trdil« na. vse mogoče načine, da je nedolžna, končno je p>a priznala svoj čin: novorojenčka je razrezala na koščke in vrgla nato vse skupaj v stranišče. Izpovedala je, da je izvršila zločin v skrajni zmedenosti.
O tem fe bila nemudoma obveščena policija. Amalija je bila aretirana. Odpeljali so jo v mestno bolnišnico, kjer so fo sprejeli v materinski oddelek. Ko bo okrevala, jo bodo prepeljali v zapor.
Svobodec padel iz prvega nadstropja. Dijak Rudolf Mars, ster 18 let, stanujoč v prvem nadstropju hiše st. 655 na VrdeK, je legel pred sno-čnjkn ob pozni uri k počitku. Okoli 3. ure je vetal v snu iz oost^ljet stopil na okno in začel po n?em hoditi. Tedaj se je pa prebudil in padci iz npega na cesto. Pri tem je dobil težke zunanje in notranje poškodbe. Odpeljali so ga v bolnišnico.
Sleparski posredovalec. Včeraj zjutraj so prepeljali v zapor v uEci Coroneo petmtride-setletnega posredovale? Antona Hočeverja, stanujočega v Postojtd; Pred sodniki bo odgovarjal radi sleparije.
Pred enim mesecem se je pojavil Hočever pri trgovcu Andreju Kočijančiču v Hrenovicah pri Postojni in ga vprašal, če hoče* da bo prodajal njegovo blago v komisiji. Trgovec, ki je imel popolno zaupanje v posredovalca, je bil seveda zadovoljen s to pogodbo. Sprva mu ' je fererčeval blago v majhnih množinah; pozneje pa, iko jie spoznal, da je posredovalec pošben in da mu je vrhu tega povzdignil kupčijo, mu je izročeval kar cele partije blaga in mnogo de-' na rja za nakup drugega blaga. Pred nedoigim
časom je fcnel Hočevar v rokah vttUko svofo denarja in bfa^*, seveda Kočfjančičeva last Prodal je blago m pobegntf z denarjem. Pa so
ga prijeli orožniki in ga pripeljal* v zapor.
Aratiraad »očni sprehajale!. V noči od čred«
na četrtek je bilo anertfaranih v raznih delih mesta okofc trideset sočnih postopačev, Id nimajo
ne stalnega dela ne stalnega bivališča. Med nimi so bili tudi gtiri mladeniči, lri imajo na vesti vsak po par sleparij. Tf so končali v zaporu Coroneo; ostali so pa bili ekspedirani v svojo domovino.
Tatovi v mestni palači. Včeraj po noči, ko so patrulirali štirje policijski agenti po trgu deirUnita, so zaslišali štiri strele iz samokresa, ki so prihajali iz bližnje mestne palače. Stopili so noter. V veži so srečali nekega mestnega stražnika. Začel jima je praviti, da ko je sedel v nekem uradu te palače, je zaslišal močan ropot v spodnjem nadstropju. Planil je iz urada, tedaj je imel priliko videti nekaj bosih možakarjev, ki so leteli po stopnicah in nato izginili brez sledu. Da bi jih ostrašU, je ustrelil štirikrat s samokresom. Možakarji, ki niso bili drugega kot tatovi, niso k sreči ničesar odnesli.
Dalnji sorodnik. Včeraj zjutraj se je pojavil v stanovanju družine Angeli v ulici del Pešce št. 1 prav čedne oblečen mladenič, ki je izročil gospodinji pismo in ji dejal, da bo prišel po odgovor popoldne. Nato fe odšel. Kmalu po njegovem odhodu je odprla gospodinja pismo in ga prečitala. V pismu se je glasilo: «Draga žena! — Izročitelj tega pisma je naš dalnji sorodnik iz Rima. Revež je brez denarnih sredstev, zato mu pomagaj po tvojih močeh. — Tvoj moŽ.;>
Gospodinja se je na glas zasmejala, ko je prečitala pismo, zakaj spoznala je, da je misli «dalnji sorodnik* pošteno potegniti. Od moža je namreč ločena m zato ni mogoče, da se bo mož pred njo ponižal radi sorodnika, ki je *sluČajno;> brez viharja v žepu. Sum pa ji je naraste!, ko se je spomnila, da jo fe prišel «sorodnika pred par dnevi vprašat če je doma njen mož.
Brez obotavljanja je šla na policijski koini-sariat v ulici Sani« m je tam naznanila stvar. V stanovanje prizadetle sta bila odposlana dva policijska agenta. Kmalu po 3. uri popoldne je prišel v stanovanje oni mladenič. Tedaj sta stopila predenj policista ter ga aretirala. Na policiji se je mladenič identificiral za Tulija Angeli ja, starega 22 let, iz Rima. Sprva je trdil, da je nedolžen, končno ie pa priznal, da je nameraval Ang-elijevo opehariti. Spravili so ga v zapor v ulici Coroneo.
Hišni tat. Delavec Josip Scondimiglio, stanujoč pri družini Bachich na Garibaldijevem tekalršču št. 14, je opažal v zadnjem času, da mu izgineva skoraj vsako noč iz listnice po deset Kr. Kdo mu jih krade? Sklenil je, da to vprašanje reši na vsak način. Pred snočnjim je legel v posteljo in budno pričakoval skrivnostnega tata. Ni čakal dcigo, ko se priplazi v nje-govso spalnico, ki je bila seveda v temi, možakar in zaČn?e brskati po njegovi jopi, ki^ je visela na robu postelje. Tedaj je pa delavec prižgal luč in je zagledal pred seboj v svoje veliko začudenje___gospodarja Bachicha.
— 0hoT gospod Bachich, pa sem vas vjel v nastavljeno mrežo — je vzkUknil delavec.
Drugo jufro ga je naznanil policiji, in sedaj sedi hišni tat v zaporu.
Predrzna tatvina pri belem dnevu. Včeraj pri belem dnevu so odprK neznani tatovi s ponarejenimi klfuči žganjarno Pasquaie Stracuzzi v ulici Etvea Sflvio Piccolomini št. 9. Tam so se tatovi najprvo napili raznih likerjev, potem so pa odnesli vredo sladkorja, deset ovratnic, neka; srajc, nad 20 salamov, nov kovčeg, stensko uro in več steklenic vina in likerjev.
Ukradena menica. Dunajčan Ludvik Antsin-ger je prižel te dni v naše mesto po opravilu. Nastanil se|ev hotelu «MiIano». Včeraj zjutraj X> zaprl s ključem svojo sobico v hotelu in šel nato v mesto. Par ur pozneje se fe vrnil. Vrata Je našel zaprta s ključem. Odprl jih je : in vstopil. Tedaj je zapaztf, da fe njegov kovčeg, — ki ga fe bil za-prl pred svojim odhodom ; — odprt. Prebrskal je površno po njem in ugotovil, da fe i zmanjkala menica za 3000 lir. Podpisana je bila od nekega tukajšnjega trgovca. .Dunajčan je šel nemudoma k dotičnemu trgovcu in mu povedal, kako ste ji vsa stvar. Pri tej priliki mu fe pa trgovec povedal, da je bil ^ravnokar tukaj elegantno oblečen gospod, ki '[ni govoril drutfega nego o menici, ki je naslovljena na Ludvika Austingerja. Trgovec, nič slabega sluteč ga je po daljšem pogovoru odslovil? Zadeva fe bila javljena policiji, ki z&sle-cPuje sedanja lastnika menice. Vsekakor pa inima memica za njega nikakršne veljave.
Živahno iporalfinjr med drema kraljevima stražnikoma in tramvajskim uslužbencem. Včeraj popoldne sta stopila na obrežju Nazario | S auro na tramvaj, ki pelje v Skedenj dva kraljeva stražnika. Stražnika sta bila v službi, in kot taka imata vožnjo na tramvaju prosto. | Toda tramvajski uslužbenec Benedikt Olimpo se ni zmenil za njuno pravico; zahteval je od ! ni ju, naj plačata voznino, kakor jo plačajo drugi potniki. Stražnika sta se seveda branila plačati voznino. To je pa uslužbenca tako razburilo, da je dejal stražnikoma, da ne bodo šli preTe s tramvajem dalje, kot takrat, ko bosta plačala voznino. Stražnika sta trdila vedno svojo, uslužbenec pa svojo. Tako je trajalo spo-
rekanje Mitt deset m&uf; pofnfld 00 ie protestirali. Koočr" je pa nčd OHmpo žafiti moža poatave. 1'adaf sta ga ta dva aretirala ia ga odpeljala v zapor.
PODLISTEK
Hoinikova oporoka
Kriminalna novela.
Nemški spisal Fridrich Thieme. Poslovenil Slavomir Josipovič,	(8)
Ne da bi se kaj obotavljal, je takoj sledil pozivu. Stopila sva v dokaj neurejeno sobo, v kateri je bilo videti sledi nenadnega odhoda. Postelja še ni bila postlana, omara na pol odprta in tudi predali omare so bili le na pol priprti.
♦ Kakor pri samskih*, je menil moj prijatelj.
«No, pri nama je vendar nekoliko bolj
v redu.»
Po vsem brezobzirno je začel Gnezda zatikati po sobi. Pokukal je v omaro, odpiral predale in tudi stene je preiskoval s poskusnimi udarci.
«Zdi se, da se stanovalec ne boji, da bi ga okradli-, sem rekel.
•Tako je videti Toda, ker ga ni, mu koč era pustiti neko Mročifo.*
Podala sva s v vežo, poklicala žensko in jo prosila, naj mu izroči naročilo. Storila je to rada,
«Rad bi, da bi me vsak dan po enkrat masiral», je rekel Gnezda ženski, «in sicer predpoldne. — AH ima gospod Ježek mnogo posla ?» je dostavil.
«Ima, ima, pa lahko bi mu šlo še bolje, če bi bolj skrbel. Saj sposoben in spreten je, pa kakor je že pri mladini navadno —»
♦Nekoliko prevesel, kaj ne? >
«Da, prav tako je, kot pravite* Sicer pravi, da tukaj nima sreče in hoče od tod proč.»
«Proč hoče iti?»
«Da, v Ameriko.»
«E, kaj kar tako daleč?« se je poeme jal
Gnezda.
In odšla sva. Moj prijatelj ni spregovoril niti besedice. Sla sva nekoliko ulic dalje, do stanovanja nekega spretnega zasebnega detektiva, katerega ae je moj prijatelj čeeto posluževal v svoje namene.
Valnik — tako so klicali tega tajnega policista — je bil po sreči doma.
♦Neki nujen nalog imam za vas, Valnik! Ali imate Čas?» ie hitel Gnezda.
«Za kako doJgo?»
«K večem xa nekaj dni.»
«Potem pojde, si že kako uredim.»
«Želim pojasnila, ali trgovec Hojnik m maser Ježek občujeta tajno med seboj in pa k)e se shajata. Nadalje, ali se Ježek resnično namerava fese liti m pa kako je v obče, toliko ž njim koliCor s Hojnikom?»
Detektiv je le prikimal.
Zapustila sva ga in &£a molče domov.
«Kaj imaš Ježka za tata?»
«Nikogar drugega.»
«Potem pa je Hojirik oporoko gotovo že davno dobil in — ni je več.»
«Ne bod« otročji!» je odvrnil Gnezda. «Ježek vendar ni tako neumen, da bi bil hotel zastonj delati. Taki zločini se ne izvršujejo za prašen nič. Ježek je gotovo zahteval najmanj deset tisoč, če ne dvajsettisoč mark. Toda Hojnik nima denarja, je zadolžen preko glave in njegov kredit je enak ničli. Dosledno je Ježku obljubi!, da mu izplača znesek, čim prevzame ded&čino. Ježek je navihan lisjak in kaj misliS, da izroči listkio, preden dobi plačilo?«
«Vsekakof neverjetno.*
(Dalje).
Vesti s Oorlikasa
Gorica« (Velika prireditev ruskih umetnikov.) V soboto dn 16. In v nedeljo 17. t. m. se bo vršila v «Trgovskem domu» v Gorici grandiozna prireditev znane skupine ruskih umetnikov, ki je že priredila krasno uspele koncerte in predstave po vsej naši deželi. Začetek ob 8.30 zvečer. Program popolnoma nov. Na sporedu bodo tudi izbrani komadi najboljših ruskih skladateljev. Radi udobnosti za občinstvo bo na razpolago «libretto» v slovenskem, italijanskem, francoskem in nemškem jeziku. Vstopnice se nahajajo v predprodaji v knjigarni Kat. tiskovnega društva in v Trgovskem domu. Za prireditev vlada ogromno zanimanje v mestu in na deželi, vsled čedalje priporočati", da si vsakdo vstopnico čim prej zagotovi.
Iz DoL Tribuše. Preteklo nedeljo, dne 10. t. m., se je vršilo pri nas prelepo predavanje. Gosp. dr. Alojzij Povh nam je na dolgo govoril o prelepem zadružništvu Gospodarske zveae. Opisal nam je tudi suženjstvo katerega je v veliki meri krivo dejstvo^ da nismo še gespodarski popolnoma združeni. — Naše bralno društvo «Vodnica» precej lepo napreduje in dela z vnemo. Obrnilo se je k slavnemu društvu ^Prosveti® in prosilo za pomoč in dobre nasvete. Zahvaliti se moramo temu društvu, ker je hitro prišlo in nam ponudilo roko. Poslalo nam je govornika, ki je s prelepim govorom vpeljal «Pro»veto» med naše zatirano ljudstvo. Zato tem potom priporočamo vsem društvom našega okraja, da se trdno oklenejo m da store tudi ona kakor mi, ki se nameravamo združiti s «Prosvetc». Tako bomo skupno delovali na kulturnem polju. Samo združeni in v edinosti bomo kaj dosegli!
Solkan. («Veleturist» v Solkanu.) V nedeljo dne 17. t. m. ob 4. uri popoldne uprizori ^Slovenska Čitalnica* v Solkanu v dvorani g. Mozetiča «Veleturista», Šaloigro v treh dejanjih. Na sporedu je tudi več pevskih točk ter deklamacija. K obilni udeležbi vabi — Odbor.
Šiškovič Stana
učiteljica
Benčič Anton
učitelj poročena Herpelje, 14. septembra 1922.
M@li oglasi
bo računajo po 20 stoiink beseda. — Najma tuš* pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink br-ceda. — Najmlajša pristojbina L 4'—. Xoor ižČt sluibor plača polovično ceao.
KLAJNO apno za živino ima v zalogi lekarn^ v II. Bistrici.	28/6
BARVANJE moških in ženskih oblek (ne da bi se razšile) pranje, likanje oblek, čiščenje v suho, pranje in likanje zaves, Via Udine (prej Belvedere), Via Šalice 2, P-llizzaro.
166R
BAKER, med se plačuje do L 4.60. Scalinata 3. Fonda.	1676
POZOR! Nujno potrebujem mnogo srebra. Plačam krone in goldinarje po najvišjih cenah. Via Malcanton 7, II. levo.	J
EGIPTOVSKI profesor grafologij pove karakter in usodo življenja. Sprejema od 9 do 19 v Trstu, via Carducci 24, V.	1694
POZOR! Krone, perle, zlato, platin in zobovjr po najvišjih cenah plačuje edini grosist Bel-leli Vita, via Madonnina 10. I.	16
Vesti z Notranjskega
Planina pri VipavS. Izobraževalno društvo «Planina» smo ustanovili. 42 fantov je prijavilo že ta dan svoj pristop. Naloga novega odbora bo, da bo postalo izobraževalno društvo res pravo prosvetno in narodno ognjišče naše občine. Tržaškima gospodoma pa vsa hvala za navodila in pouk.
Črni vrh. V Črnem vrhu nad Idrijo se je preselila iz doline solz v boljšo domovino Marija Tratnik, mati tamkajšnjega naduČitelja g. Frana Tratnika. Umrla je popolnoma mirno. Bogu vdana in previđena z sv. sakramenti 10. t. m. ob J* 11 zvečer. G. nadučitelju in sorodstvu srčno sožalje dragi, dobri mamici pa zasluženo plačilo. R. L p.
IdrJa. V soboto 16., nedeljo 17. in v ponedeljek 18. t, m. bo posetil Idrijo znani prenašalec člveških misli profesor Eribert DelfL Nastopil bo v navedenih dnevih vsak večer ob 8 uri in pol v dvorani gostilne DidiČ. Program bo zelo zanimiv, in ker bo za Idrijo nekaj novega, pričakuje prireditelj veliko udeležbo.
RoiakS i Ne zabite ns Šolsko društvo!
GOSPOD, ki fe bi! na Opčinah radi pianina, j« naprošen, da prid« pogovoriti se.	1696
VINSKI SODI, razne velikosti, so na prodaj po zmernih cenah pri Franc Repiču v Ajh dovščini.	1697
PRODA SE na prostovoljni dražbi dobro ohranjena vinska posoda od 60 l do 15 hI, stiskalnica za grozdje, Štajersko drevo in razne druge reči. Dražba se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. ob 1 uri popoldne pri Hinku Grabrija-nu, v Vipavi.	1698
Hamšmt® in širite
J!'
4i
Podpisano proda dne 29. septembra 1.1. približno 3000 rrr doraščenih bukovih dreves, potom javne dražbe na licu mesta na Nanosu. — Interesenti se vabijo, da pridejo pravočasno. — Odhod iz Št. Vida ob 5. uri zjutraj.
Županstvo Št. Vid pri Vipavi.
Hranilnica in posojilnica v Starini!
pri Ajdovščini proda za nizko ceno ^ | ^^
z motorjem na bencin 5l/a HP in električnim gbsovirjem, vse v najbojšem stanju. Pojasnila in ogled pri Hranilnici In posojilnici v Šturjah pri Ajdovščini.
I I
I®
I I
i
i
Delniška Ravnica L 15,000.000 Rezerve L 5J 00.000
S&maj, Opatija, TUST, Zadar. o)
Afiiirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Erceguovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibenika in Zagrebu.
Afiltran! zavod v New-Yorku; Frank Sakser Stade Bank.
IzvrSuje vse bančna posle.
PREJEMA VLOGE
no hranilne knjižic« in na tekočI račun Ut lin obrestuje po 4%.
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja.
— Dal« v najem varnostne predale i%sfes) >
Za vodo vi uradi v Trstu: Via Cassa df Rlsparmlo Stev. S — Via S. Hicol6 itev. 9.
Telefon št. 1463, 1793, 2676. Blagaj o a posluje od 9. do 13. ure.
!
J