NASLOV Po dveh mesecih priprav za nastop na sklepni prireditvi ob dnevu mladosti 25. maja v Beogradu so se mladi iz soboške občine najprej predstavili staršem, zatem pa še na otvoritveni slovesnosti.vojaškega mnogoboja • v Murski Soboti. Kot je znano bodo srednješolci iz soboške občine Slovenijo zastopali na prireditvi v Beogradu. Po oceni koreografov so mladi dobro pripravljeni, za kar zaslužijo priznanje tudi njihovi vaditelji — teles-novzgojni delavci na čelu z Milojko Kolar. Vse priznanje pa je treba izreči tudi družbenopolitičnim organizacijam in nekaterim delovnim organizacijam, ki so pokazale razumevanje. F. M. in A. A. Leto XXXV. Št. 19 Murska Sobota 19.maj 1983 CENA 13 DIN VESTNIK DOMAČA PAMET IZ MALEGA RASTE VELIKO POMURJE - ŽELEZNA ŽUPANIJA Sodelovanje v interesu pripadnikov narodnosti »Od leta 1972, ko so bili vzpostavljeni stiki med Domovinsko ljudsko fronto Železne županije na Madžarskem in socialistično zvezo v Pomurju, se je medsebojno sodelovanje tako razvilo, da bi lahko izdali kar precej debelo knjigo, če bi hoteli zajeti vse vezi in dogajanja v obmejnem prostoru.« To misel je izrekel sekretar Domovinske ljudske fronte Železne županije Imre Mesaros v pozdravu delegaciji pomurskega medobčinskega sveta SZDL, kije minuli petek obiskala Szombathely. Namen srečanja je bil oceniti uresničevanje skupnega programa o sodelovanju in dogovor o nadaljnih stikih oziroma raznih oblikah povezovanja v letošnjem letu. Ugotovili so, da so uspešno realizirali vse zastavljene naloge v programu, ki sta ga obe organizaciji sprejeli lansko leto, o sodelovanju v prihodnje pa so sklenili, da bodo tudi letos razvijali vse že tradicionalne oblike povezovanja med sosednjima pokrajinama pa tudi širše. Gre za srečanja osnovnih in srednjih šol, kulturnih in športnih društev z obeh strani meje ter gostovanja na raznih prireditvah pri nas in na Madžarskem. Med novimi pobudami pa velja omeniti prvo srečanje med učenci in učitelji osnovne šole Gornji Senik ,iz Porabja in dvojezične osnovne šole iz Prosenjakovce, ki bo 25. maja. Poseben poudarek bo veljal tudi obisku predsednika republiške konference SZDL Slovenije Franca Šetinca v Železni županiji — predvidoma enkrat jeseni — in skupni seji komisije za narodnosti pri pomurskem medobčinskem svetu SZDL ter narodnostne komisije pri župa-nijskem svetu, ki naj bi tokrat obravnavali položaj materinščine v osnovnih šolah. Nenazadnje pa bosta obe organizaciji še nadalje spodbujali tudi vse bolj uspešno maloobmejno gospodarsko sodelovanj Že za 5. junij pa je delegacija iz Pomurja, ki jo je vodil predsednik PMS SZDL Boris Prejac, v njej pa so bili še Jože Hartman, Maks Rojs in Ernest Ori, dobila povabilo za udeležbo na tradicionalnem Narodnostnem dnevu, ki ga vsako leto prirerajo v Železni županiji, in sicer tokrat v Steva-novcih v Porabju. To naj bi bila tudi priložnost za srečanje predstavnikov občine Lendava in Monošter, da bi se dogovorili o še tesnejšem sodelovanju. Podobno pa naj bi v kratkem predstavniki občine Murska Sobota obiskali Kormend na Madžarskem in se prav tako dogovorili o zbližanju obeh občin. Vse to, kot so poudarili, ugodno vpliva tudi na izboljšanje položaja pripadnikov slovenske narodnosti v Porabju in madžarske v Pomurju. JOŽE GRAJ NAJVIŠJE PRIZNANJE POMURSKIM ŽIVINOREJCEM Kristalni pokal v trajno last Prejšnji petek so v Novem Sadu odprli jubilejni 50. mednarodni kmetijski sejem, na katerem se poleg številnih domačih in tujih razstavljalcev tudi letos predstavljajo pomurski kmetijci. Ti so dosedanjim uspehom dodali še en velik uspeh, ki bo še bolj utrdil renome Pomurja po vsej Jugoslaviji. Gre za uspeh, ki so ga tokrat ponovno dosegli Živino-rejsko-veterinarski zavod in pomurski rejci ter potrjuje, da uspehi prejšnjih let niso bili naključni, pač pa so rezultat vztrajnega in strokovnega dela pri selekciji plemenske živine lisaste pasme v Pomurju. Pomurski Živinorejci letos že šestič sodelujejo na novosadskem sejmu, dvema srebrnima medaljama in dvakratni zaporedni osvojitvi kristalnega pokala so letos dodali še tretjo osvojitev kristalnega pokala za najboljše rezultate, dosežene v živinorejski proizvodnji v Jugoslaviji. Tako so kristalni pokal novosadskega sejma prejeli v trajno last, bik Negro iz osemenjevalnega središča v Murski Soboti, ki je bil pred kratkim proglašen za edinega elitnega bika v Sloveniji, pa je postal šampion novosadskega sejma. Na letošnjem kmetijskem sejmu v Novem Sadu se pomurski rejci predstavljajo z dvema kolekcijama visokobrejih plemenskih telic, petimi kravami,’ petimi biki iz vzrejne postaje in z enim elitnim bikom iz osemenjevalnega središča v Murski Soboti. L. Kovač Napisana ni niti ena sama vrstica tolikokrat omenjenega regijskega družbenega dogovora, ki naj bi zbogal tiste, ki se ukvarjajo z izumiteljstvom in raziskavami, in tiste, ki bi jim morali ob besedni in politični dajati predvsem gmotno podporo. Glasna razmišljanja o skupnem organu, nekakšnem raziskovalnem centru Pomurja, črno na belem zapisana v letu 1979 sprejetih Idejnopolitičnih izhodiščih družbenoekonomskega razvoja Pomurja v tem srednjeročju, so potihnila. Ustanovitev regijskega društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav je še vedno lepa želja. Pri nagrajevanju in vrednotenju domače ustvarjalnosti, še bolj pa njenem spremljanju in evidentiranju, je polno vrzeli in nasprotujočih si mnenj. Na prvi redni seji odbora za inventivno in raziskovalno dejavnost pri območni gospodarski zbornici v Murski Soboti, ki ga bo poslej vodila Tatjana Škofiče-va, policna (edina v Pomurju!) referentka za inventivno dejavnost v radgonskem Gorenje-Elra-du, so imeli na tapeti več letošnjih nalog in med drugim tudi ustanavljanje krožkov za izboljševanje proizvodnje v organizacijah' združenega dela. Udeležila sta se je gosta: Friderik Javornik in Jože Bajde, predstavnika Tovarne stikalnih naprav iz Maribora, ki je znana kot kolektiv, kjer je doma ustvarjalnost. Tu pride na sto zaposlenih 20 in več inovatorjev, kar je najmanj zahodnonemško poprečje in samo lani so na račun inovacij prihranili staro milijardo, prenesli v proizvodni proces 69 koristnih predlogov in izboljšav — če ne štejemo patentov — in posamezniku izplačali kar 474 starih milijonov dinarjev nagrade oz. odškodnine. Samoumevno je, da gre v danem primeru za popolno profesionalizacijo in dobesedno možganski center, ki v posebni službi za inovacije šteje kar 45 inženirjev in drugih strokovnjakov. NOVE RAZISKAVE O DVOJEZIČNOSTI V POMURJU Raba jezikov v dvojezični šoli Samoupravna interesna skupnost za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti v Lendavi je v dogovoru z zavodom za šolstvo SR Slovenije sklicala ravnatelje dvojezičnih vzgojno-izobraževalnih ustanov, slaviste in hungariste, da bi jim predstavila raziskovalne rezultate, ki so bili ugotovljeni na dvojezičnih šolah v lendavski in soboški občini. Gre za Socioligvistične raziskave, ki kažejo, kakšno je raba madžarskega in slovenskega jezika učencev dvojezičnih in srednjih, šol pred in po uvedbi madžarskega jezika kot fakultativnega predmeta. Rezultate te raziskave je predstavila višja raziskovalka inštituta za narodnostna vprašanja Ljubljani Albina Nečak LUk. Predstavniki inštituta za madžarski jezik i: literaturo ter filozofske fakultete iz Novega Sada pa so spregovorili c nekaterih posebnostih pogovornega madžarskega jezika pri učencih dvojezičnih šol. Splošna ugotovitev raziskav je, da je pri rabi obeh jezikov na dvojezičnih Osnovnih šolah prišlo do velikega napredka. Učenci teh šol se naučijo oba jezika, to pa bo pomagalo v prihodnosti tudi pri odpravi pomanjkanja kadrov v gospodarstvu in ustanovah, da bi tudi tu dvojezičnost dejansko zaživela in se uveljavila. Jani D. DELOVNA AKCIJA NA VANEČI V počastitev zvezne štafete mladosti je občinska konferenca zveze socialistične mladine iz Murske Sobote pripravila enodnevno mladinsko delovno akcijo na Vaneči. Brigadirji so tokrat pomagali pri gradnji poti do bodočegadoma borcev in mladine, ki ga bodo zgradili na mestu, kjer je jeseni leta 1944 junaško padel tudi naTbdni heroj Dane Sumenjak-Mi-ran. Na sobotni lokalni akciji je sodelovala večina mladih iz soboške občine, ki bodo letos poleti šli v zvezne in republiške mladinske delovne brigade. Tako so si pridobili izkušnje za delo na mladinskih akcijah po vsej Jugoslaviji. Hkrati so to srečanje na Vaneči izkoristili za prvi razgovor o pomenu mladinskega prostovoljnega dela. - M. J. Predstavnika tovarne, ki sta se kasneje tudi udeležila razgovora v soboški Muri — temo: Inventivna dejavnost v združenem delu je pripravil občinski klub samoupra-vljalcev ob sodelovanju ustreznega odbora pri občinskem sindikalnem svetu — sta jasno dala vedeti, da je množična inventivna dejavnost, ki se začne s koristnimi predlogi in tehničnimi izboljšavami, odskočna deska za kasnejši razmah patentov in licenc. V regiji bi lahko ubrali nekoliko drugačno pot: prek krožkov za izboljševanje proizvodnje, ki so jih ponekod v Sloveniji že preskusili in so se obnesli, priti do slehernega, ki mu ne zadošča rutinsko opravljanje delovnega opravila. Gre za delovno obliko, v kateri lahko delavci, navkljub tehnološki togosti tekočih procesov, po svoji sposobnosti in nagnjenosti do določene problematike, v največji možni meri in brez formalnih zadržkov ustvarjalno sodelujejo pri oblikovanju delovnega procesa, organizaciji dela, izboljševanju izdelka, ustvarjanju ozračja in zavesti združenega dela in s tem odločilno vplivajo na ostvaritev ciljev, ki si jih kot samoupravljale! zadajajo s sprejetjem gospodarskih načrtov. Vse to in še marsikaj drugega so konec prejšnjega tedna v Murski Soboti zapisali v letošnji delovni načrt člani odbora za inventivno in raziskovalno dejavnost pri pomurski gospodarski zbornici, nato pa so se udeležili razprave v Muri. Ta je nekatere probleme — omenimo še v bistvu precenjeno dilemo, kaj je komu delovna dolžnost in kaj ne, ko je posredi inovacija, ali kako evidentirati in zlasti vrednotiti še tako malenkostne izboljšave — še bolj osvetlila. Poleg tega smo slišali resnico, ki jo redkokdaj uvidimo: da je namreč inovacijska dejavnost sestavni del delovnega procesa in je ni mogoče izdvajati, še manj ločeno obravnavati. Žal so doslej marsikje tako ravnali. Branko Žunec aktualno po svetu Izraelski vojak na tanku, 2 daljnogledom opazuje okolico hotela Beach v libanonskem mestu Halde, južno od Bejruta. Tu so podpisali libanonsko-izraelski sporazum o umiku tujih čet iz Libanona, ki mu pa nasprotujejo Palestinci in Sirijci. ARTUKOVIČ BO KONČNO PREDAN? Kot so potrdili v Washingto-nu, je ameriško pravosodno ministrstvo znova začelo postopek za izročitev vojnega zločinca Andrija Artukoviča, ki že od leta 1949 živi v Združenih državah. Neka delegacija ameriškega pravosodnega ministrstva bo zato v kratkem pripotovala v Jugoslavijo in z našimi pristojnimi organi preučila, kako bodo izročili,,balkanskega moril-ca-klavca” kakor imenuje Artukoviča del ameriškega časopisja. Več članov ameriškega kongresa je v zadnjih dneh podprlo predlog, naj bi tega zločinca izročili Jugoslaviji, kjer je med drugo svetovno vojno organiziral več koncentracijskih taborišč, v katerih so ubijali ne samo odrasle jugoslovanske državljane, temveč tudi otroke. V skoraj šestminutni oddaji o Jasenovcu je družba NBC sporočila svojim gledalcem, da ,,ne želi intervjuvati vojnega zločinca Artukoviča”. ,,V taboriščin, ki jih je Artukovič ustanovil, je bilo brutalno in zvrerinsko ubitih okoli 700.000 Židov, Srbov, Romov in političnih nasprotnikov,” je povedal poročevalec družbe NBC. ,,Artukovičeva zločinska dejavnost se je začela leta 1941, ko je postal minister za notranje zadeve, tvorbe, ki so jo Hitlerjevi nacisti ustvarili na hvaškem ozemlju,” je v svoji reportaži dejal novinar NBC. Pred televizijske kamere so stopili tudi preživeli taboriščniki iz Jasenovca, ki so pripovedovali grozovite zgodbe o sekanju glav, paranju trebuhov itd. Po drugi svetovni vojni je zločinec Artukovič pod lažnim imenom zbežal v Združene države. Ameriška emigracijska služba ga je skušala večkrat izgnati, vendar je imel Artukovič — razglasil se je za proti- 1979, ko so v pravosodnem ministrstvu ustanovili posebno službo z več kot 50 preiskovalci z nalogo, preučiti primere vseh vojnih zločincev, ki živijo na ozemlju Združenih držav Amerike. Deli in vladaj tudi v Avstriji V ponedeljek je dosedanji avstrijski podkancler Fred Sinowatz dobil mandat za sestavo nove vlade, v torek je bil izredni kongres socialistične stranke, danes se je konstituiral novi avstrijski parlament, v začetku prihodnjega tedna pa bodo javnosti predstavili nove ministre. Koalicijska pogajanja so se tako končala in naslednja štiri leta naj bi poskušali vladati socialisti ip nacionalni liberalci (le oboji skupaj imajo v parlamentu zagotovljeno absolutno večino, kar je do aprilskih volitvah uspevalo socialistom samim). Dosedanja pogajanja o koalicijski vladi so socialiste prisilila, da so morali odstopiti od svojega programa. Tako so DVA POLJSKA DOGODKA Prejšnji teden je bil na Poljskem pod vtisom dveb dogodkov. V Varšavi se je končal ustanovni kongres Domoljubnega gibanja narodnega preporoda, sovjetski časopis „Novoje vremja” pa je os-I tro napadel poljski časopis „Polytika” in preko njega — kot vse kaže — očital poljskemu vodstvu, da dovoljuje aktivnost kontrare-Ivolucije. Z Domoljubnim gibanjem narodnega preporoda na Poljskem začenja življenje nove družbenopolitične tvorbe, ki naj bi zbrala v svojih vrstah vse Poljake. Programska zahteva gibanja je v pozivu oblastem, naj radi-I kalno spremenijo sistem upravljanja, a hkrati tudi družbi, naj podpre ta prizadevanja političnega in državnega vodstva. Razprava I na kongresu je poudarila, da Poljaki pričakujejo radikalne spre- membe. Kongres je pogojil proces socialistične obnove s korenito spremembo sistema upravljanja, da bi Poljak dobil občutek last-Inega dostojanstva in vrednosti. Jaruzelski je v govoru na kongresu menil, da je treba storiti vse, da bi o vsem, tudi o najtežjem, odločali Poljaki sami. Gibanje je označil za odprto, dostopno vsakomur, ki podpira domoljubno (ustavno programsko izhodišče. Na kongresu je večina delegatov zahtevala odpravo vojnega stanja, vendar sklepni dokumenti o tem ne govorijo. Pač pa sklepni dokumenti pozivajo k miru, brez katerega ne bo več šlo naprej. V tej smeri je podprla gibanje tudi Cerkev. Kardinal Glemp je v I Krakovu pozval Poljake k ustvarjalnemu miru, general Jaruzelski I pa je po tem pozivu dejal: ,,Bolj ko bo Cerkev. Kardinal Glemp je v I Krakovu pozval Poljake k ustvarjalnemu miru, general Jaruzelski pa je po tem pozivu dejal: „Bolj ko bo Cerkev odkrivala v socialistični državi uresničitev najvišjih nacionalnih interesov, večje I bodo obojestranske koristi tega sodelovanja.” Kritike iz časopisnih stolpičev časopisa »Novoje vremje” ne bi * mogli povezovati s kongresom Domoljubnega gibanja narodnega preporoda. Novost v tej kritiki pa je, da je njen ton enak kritikam, K ki so jih nekoč naslavljali na že davno prepovedani poljski | sindikalni list ,,Solidarnost”. Varšavska ,,Polytika” ni uradni . f organ Poljske združene delavske partije, vendar je zanjo vedno veljalo, da izraža in podpira stališča partije. Posebej je kritiziran {nekdanji glavni urednik časopisa Rakovski, sedaj podpredsednik vlade in eden od najbližjih sodelavcev generala Jaruzelskega. globus liberalci izsilili, da bodo obdavčili samo anonimne hranilne vloge (socialisti so hoteli več), kar pomeni dve milijardi šilingov manj za proračun. Prav tako ne bodo obdavčili 13. in 14. plače. Vse to gre v prid liberalcem in njihovi priljubljenosti med Avstrijci, iz vsega tega pa lahko potegnemo stari nauk meščanskega parlamentarizma, ki v posebnih pogojih omogoča uspeh tudi majhnim strankam (liberalci dosegli pri parlamentarnih volitvah le 4,8 odst, glasov). V vladi naj bi imeli liberalci tri ministre (za pravosodje, obrambo in za trgovino), prav tako pa tudi tri državne sekretarje, ki so nekakšni namestniki ministrov. Fred Sinowatz — socialist bo kancler, njegov namestnik pa vodja liberalcev Steger. Veliko prahu je dvignilo to, da naj bi bil tretji predsednik parlamenta liberalec Friedrich Peter, za katerega je znano, da je bil med vojno esesovski obersturmfilhrer in da je njegova enota sodelovala pri pobijanju ruskih Židov in partizanov v okolici Minska in Žitomira. V socialistični stranki nasprotujejo Petru predvsem mladi. Koalicijska vlada v Avstriji že pred pričetkom vladanja kaže, da bodo morali socialisti pristati še na marsikateri kompromis in to po starem načelu: deli, če hočeš vladati. M žarišču dogodkov«" Lani se je poraba nafte v svetu že tretjič zapored zmanjšala. Razlog je predvsem slaba konjunktura in pa varčevanje. Skupno je bila lanska poraba z 2,824 milijarde ton skoraj enaka kot pred desetimi leti in za 320 milijonov ton nižja kot leta 1979, ko je dosegla 3,1 milijarde ton. V primerjavi z letom 198 L pa seje poraba nafte lani zmanjšala za 3,4 odstotka. Največje je bilo nazadovanje v južni in vzhodni Aziji, kjer je znašalo 6 odstotkov, v Avstraliji in Oceaniji pa je Japonska kot največji porabnik zmanjšala porabo celo za 20 milijonov ton oziroma 8 odstotkov. Sledita Severna Amerika in zahodna Evropa, kjer se je povpraševanje zmanjšalo za 4,5 do 4 odstotke. Podobno se je tudi zmanjšala poraba v Afriki. Podpovprečno znižanje pa so dosegli v vzhodni Evropi in Južni Ameriki, v Sovjetski zvezi se je poraba znižala za 0,9 odstotka, na Bližnjem vzhodu pa za 0,3 odstotka. Več nafte so porabili le v Mehiki, Braziliji in Iranu, in sicer povsod za milijon ton. V zadnjih treh letih se je poraba nafte v svetu zmanjšala za okoli 10 odstotkov. K temu je veliko pripomogla zahodna Evropa z okoli 20 odstotki, sledi Severna Amerika s skoraj 17 odstotki, južna in vzhodna Azija ter Avstralija in Oceanija z nekaj več kot 9 odstotki in Afrika s 4 odstotki. V zaporedju desetih največjih porabnikov nafte, ki so v svetovni porabi udeleženi s skoraj 75 odstotki, ni bilo večjih sprememb. Na čelu so še vedno ZDA, Sovjetska zveza, Japonska in ZR Nemčija, sledijo pa Francija, Italija, LR Kitajska, Kanada, Velika Britanija in Mehika. Pridobivanje nafte se je lani zmanjšalo za 5 odstotkov na 2,756 milijarde ton, se pravi precej bolj kot poraba. Najbolj so zmanjšali proizvodnjo na Bližnjem vzhodu, in sicer za 20 odstotkov glede na leto 1981. Močno pa se je dvignila proizvodnja v zahodni Evropi, to pa zaradi proizvodnje v Severnem morju, kar je dalo za 12 odstotkov večji rezultat kot prejšnje leto. Precej sprememb pa je bilo v zaporedju 10 največjih proizvajalk, ki prispevajo več kot tri četrtine nafte v svetu. Prvič po letu 1979 so ZDA izrinile z drugega mesta za Sovjetsko zvezo 'Saudsko Arabijo, Velika Britanija se je pomaknila s sedmega na peto mesto, ki ga je imal prej Venezuela. Iran se je pomaknil na osmo mesto, Indonezija pa je padla na deseto. Združeni arabski emirati pa že od 1982 niso več med temi največjimi. mafta se osemdeset let Skupaj bo s°vjetS^ZrniIi-letos izvozila okrog I rj. jonov ton nafte, kar Ji neslo več kot 20 mnO f za larjev, tako da je "a Sovjetsko zvezo ede rtj-membnejših virov * Lani so se prvič tudi zmanjšale rafinerijske zmogljivosti, in sicer za 5 odstotkov. Ker še vedno za tretjino presegajo porabo, je treba v naslednjih letih pričakovati še nadaljnje zmanjševanje. Najbolj so zmanjšali zmogljivosti v ZDA, v Italiji, Franciji, ZR Nemčiji in Belgiji, nekoliko pa tudi v Braziliji in Mehiki. Ugotovljene svetovne rezerve nafte, brez naftnega peska in škriljavcev, so se lani le rahlo zmanjšale od 91,5 na 91,3 milijarde ton. Zaradi manjšega črpanja pa se je podaljšalo trajanje rezerv, ki jih je ob današnji tehniki možno gospodarno izkoriščati, in tb na okoli 83 let. Gradnja sibirsko-evropske-ga plinovoda, posla stoletja, kot mu pravijo v zahodni Evropi, ne napreduje tako, kot so graditelji načrtovali. Najprej je prišlo do diplomat-skih zapletov med ZDA in zahodno Evropo, ko je Reagan sodil, da so ameriški kompresorji v plinovodu bolj škodljivi za ZDA kot pa milijoni ton ameriške pšenice, odpremlje-ne v Sovjetsko zvezo. Potem pa je prišel še sibirski mraz in pa prenizka sovjetska gradbe-no-poslovna učinkovitost pri polaganju plinovoda, in tako se je zgodilo, da plinovod ne bo začel služiti svojemu namenu konec leta 1984, temveč najmanj leto dni pozneje. Sovjeti bodo do leta 1984 namreč namestili le 18 kom-presorskih postaj (stroje izdelujejo po sovjetskih načrtih na zahodu) namesto 38, in kakor pravijo pri nosilcih posla Creusot-Loire (Francija) ter Mannesmann-Demag (ZR Nemčija) so že danes v zamudi za šest mesecev. Kljub temu pa, da plin ne bo pritekal po novem 5.500 kilometrov dolgem plinovodu, bodo Sovjeti.le skušali dobaviti začetne pogodbene količine po obstoječih transportnih poteh, čeprav bo količina manjša. Pogodbena količina, dobavljenega plina zahodni Evropi bi morala leta 1986/87 doseči 40 milijard kubičnih metrov in vrednost 4,4 milijarde dolarjev. Vendar pa tudi glede vrednosti številke ne bodo več točne. Nižja cena nafte je namreč posredno vplivala tudi na znižanje cen zemeljskega plina, in sicer v takšnem obsegu, da bo sovjetski izkupiček za plin dosegel le 3,1 milijarde dolarjev na leto. Pri AEG-Kanis v ZR Nemčiji hitijo z izdelavo turbin za" kompresorje, vrednost naročila pa znaša več kot 100 milijonov dolarjev. Po mnenju Američanov, ki razvoj tehnologije okrog plinovoda budno spremljajo, so v Leningradu projektirane turbine celo nekoliko boljše od prvotnega iz največ na svetu, namreč 640' milijonov ton, pred ZDA in Saudsko Arabijo. Vendar pa imajo Sovjeti tudi pri nafti zaradi preobilice zalog v svetu težave pri prodaji. Te skušajo premostiti z zniževanjem cen pod cene OPEČ. Tako je bila zadnja cena sovjetske nafte na spot-trgu v Rotterdamu 27,50 dolarja za sod ali cca 193 dolarjev za tono; pri tem pa kroži celo novica o neki prodaji 20 dolarjev za sod ali 140 dolarjev za tono, ki pa ni preverjena. Zaradi nujne večje prodaje nafte na zahodnem tržišču je lani Sovjetska zveza zmanjšala za 10 odstotkov dobave članicam SEV, medtem ko je Jugoslavija uspela povečati z meddržavnim blagovnim seznamom odobreno količino 4,5 milijona ton za letos, še za milijon ton. Res je, da to nafto plačamo v kliringu. vendar pa so v številne izdelke, ki jih izvažamo v Sovjetsko zvezo, vgrajene tudi surovine, kupljene za konvertibilne devize. bilnih deviz. STRAN 2 aktualno doma APRILA ZA 35,5 ODSTOTKA Pri cenah na drobno smo aprila v Sloveniji doživeli prav tolikšen enomesečni skok, kot smo ga v Jugoslaviji v povprečju. Ta skok pa je bil zajeten in največji v letošnjih prvih štirih mesecih. Cene na drobno so se namreč v primerjavi z marcem povečale “ 4,9 odstotka, v primerjavi z baškim aprilom pa so se povedale že za 35,5 odstotka. Premembe v zveznih vodstvih , re^njim no)k__ . - Ficjsnjim petkom je prišlo ^spremembe predsedstvu SPRI. Dosedanjega predsednica Petra Stamboliča je zamešal Mika Spiljak, novi Podpredsednik predsedstva Pa je Vidoje Žarkovič. Tudi v zvezni skupščini je Pnšlo do sprememb. Leto dni no Predsednik skupščine Vo jo ^ntm, delegat iz Cme gore. 3 Jjo^a podpredsednika 'Wine so izvolili Mirka Po-S' ^e®ata iz Srbije. mrka §Hjak, rojen 1916 v na Hrvaškem. letai^V Postal član SKO.J’ Po T® KP Jugoslavije. (xl8ovornbOd'tvi ’e funkcije d™^enoPolitične nik J j C tn podpredsed-stalPmdsedstva SFRJ joj0’ ^ niarea «83. Vidoje te; vvasiNedaj-Vlni gori. Clan predsedst- UVOZ izvršni svet je spre-skiep o delitvi deviz za VEC OGLEDALO TEDNA oerEDvroiEDMV v lanskem letu v Sloveniji cene na drobno povečale za 29 odstotkov, v Jugoslaviji pa so se lani povečale nekoliko bolj, namreč 29,5 odstotka. Na vrhu slovenske enoletne lestvice podražitev so zdaj tobačni izdelki, ki so bili aprila letos v primerjavi z lanskim aprilom dražji za 71,9 odstotka, tekoča goriva in maziva so bila dražja za 63 odstotkov, meso za 55,7, kurjava za 52,4, mleko in mlečni izdelki za 50,2, šolske potrebščine in časopisi za 45,4, razsvetljava za 43,7, obutev za 43,5, stanovanjski obratovalni stroški za 42,1, mesni izdelki za 40,7, tekstilni izdelki za 39,5, gradbeni material za 32,9, žiro in žitni izdelki za 32,7, komunalne storitve za 31,7, maščobe za 31,6, va SFRJ je od leta 1971, podpredsednik predsedstva pa je bil od maja 1976 do maja 1977. Za novega predsednika zveznega zbora je bil izvoljen - Aslan Fazlija s Kosova, za podpredsednika pa Vanč PRISILJEVATI ALI SPODBUJATI V ustavah republik in pokrajin je zapisano, da je zemlja splošna dobrina in da jo moramo skrbno obdelovati. Kljub temu ugotavljamo, da je vsako leto neobdelanih vsaj 600.000 hektarjev. Manjka torej spodbuda za sodobno obdelovanje zemlje in uveljavljanje agrotehničnih ukrepov. Zaradi pomanjkanja spodbud, razen deklarativnih, se marsikje zavzemajo za tako imenovane ekonomske prisile, ki so pravzaprav administrativni posegi v dogajanje, pomenijo pa hojo po najlažji poti. Tako se zavzemajo za uvajanje novega, dopolnilnega davka na zemljiško lastnino, ki naj bi ga plačevali tudi kmetovalci — ljubitelji, kakor jim pravimo — »vikendaši«. Te naj bi postavili pred odločitev ali bodo svoje zemljišče bolje obdelovali, ga dali v najem ali prodali. Ta načrt ne spodbuja k moderni proizvodnji in organiziranju za skupno prodajo ali k sodelovanju, temveč preganja z zemlje. Omenjeni davek naj bi bil namreč osnova sklada, iz katerega bi kmetovalci črpali denar za urejevanje zemljišč, komasacije, za obresti za razna posojila, za ureditev namakalnih sistemov, za prenašanje znanosti v prakso in podobno. Menijo, da bi bil to način za zaustavljanje vseh procesov, ki nas v kmetijstvu vlečejo v nasprotno smer, kot je tista, ki si jo želimo. Toda dodajajo, da je potrebno spremeniti zakon o dedovanju, zmanjšati PISmO IZ BEOGRADA nekmetijski maksimum, prepovedati delitev parcel in podobno, kar v Sloveniji že uvajajo. Nekaj podobnega je že uveljavljeno z uvedbo enoodstotnega prispevka od osebnih dohodkov za kmetijstvo, in sicer v sklad, ki naj bi bil namenjen za razvoj kmetijskih organizacij združenega sektorja. Ob tem takoj nastajajo pomisleki, zakaj naj bi razvijali kmetijstvo tako, da bi jemali vsem, dajali pa samo nekaterim? Nastajanje takšnih skladov namreč spominja na dražitev elektrike zaradi izgradnje prenosnega električnega omrežja in sploh na dražitve, ki nimajo ekonomskega opravičila, pač pa so posledica pomanjkanja sredstev za razvoj te ali one panoge. Negospodarnost je namreč tisto, kar nas je pripeljalo do takšnih rešitev, ki spet povzročajo negospodarno trošenje zbranih sredstev. Vse to'kar želimo storiti za razvoj kmetijstva, je namreč mogoče zagotoviti tudi drugače — z boljšo organizacijo proizvodnje ne samo v tako imeno vanem družbenem sektorju, temveč tudi v zasebnem in s tako imenovanim ljubiteljskim ukvarjanjem s kmetijstvom. Sodelovanje kmetov v proizvodnji namreč ni od danes, saj poznamo skupne mline na potokih in rečicah, kjer so kmetje imeli natančno določene medsebojne obveznosti in pravice. Zakaj torej ne bi imeli skupnih interesov, pri nakupu in uporabi strojne opreme, kot je to uspešno uveljavljeno v Slo veni ji? Preprosto zategadelj, ker organizatorji so delo vanja vz trajajo pri klasičnih oblikah zadružništva in kooperacije, ki so samo privesek družbenega sektorja, ki ga ne zanimajo te velike dodatne zmogljivosti. Čeprav administracija obtožuje kmetovalce za nezaupanje in zaostalost, je res da se prav ona obnaša do kmetovalcev kot varuhinja, saj vsi predpisi zahtevajo za zadruge in druge kmetijske organizacije veliko administracije z direktorjem in osebjem, ki ga kmetje samo plačujejo. In zato ni naravnih spodbud za sodelovanje kmetov v proizvodnji, za odpravljanje mej med majhnimi prače lami zaradi strojnega obdelovanja moderno zasajenih plantaž in podobnega, ni prodaje proizvodov brez posrednikov in ni ustvarjanja naravnih skladov za razvoj proizvodnje iz dohodka, ki bi lahko bil mnogo večji, če bi bilo sodelovanje med kmeti drugače organizirano. Ideje o prisiljevanju za povečano proizvodnjo so že preživele, saj se spominjamo neuspeha v času kolektivizacije, zato jih ne kaže oživljati sedaj, ko imamo veliko boljših možnosti za spodbujanje proizvodnje po metoddh osvobajanja dela. ,, Viktor Sirec alkoholne pijače za 27,7, ribe za 25,8, stanarine za 24.1 kmetijska kemična sredstva za 24,3, električni gospodinjski stroji za 23,4, zelenjava za 23,1, kulturne storitve za 20,8, obrtne storitve za 20,5, sadje za 17,4, pohištvo za 12,9, prometne storitve za 12,8, vozila za 11,2, poštne storitve so se oodražile za 6,2 odstotka. Resolucija o letošnjem razvoju ne opredeljuje številčno, za koliko se smejo letos pove-• čati cene, govori pa o ustvarjanju razmer za močnejše zaviranje letošnjih cen. Podpisniki družbenega dogovora o uresničevanju letošnje politike cen soglašajo naj bo letošnja rast cen bistveno počasnejša. Hkrati pa tudi oni poudarjajo, da je treba zmanjšati vzroke, ki silijo k rasti cen in se zavzemajo za odstranjevanje nakopičenih nesorazmerij v cenah. Protiinflacijski načrt Kraigherjeve komisije prav tako govori o odstranjevanju teh vzrokov, vendar pa za letošnje leto predvideva tudi številčno skrčenje odstotka povečanja cen na približno 20 odstotkov. Nikolovski iz Makedonije. V zboru republik in pokrajin je novi predsednik Antun Bubič iz Hrvaške, podpredsednik pa Jože Globačnik iz Slovenije. Izvoljeni so tudi novi predsedniki vseh skupščinskih delovnih teles. Ob 7. plenumu slovenskih komunistov । POMURJE KADROVSKO 99 predsedstva CK ZKS Mihu do številnih odstopov, pri čemer ni šlo za rezanje glav, kakor bi radi prikazali nekateri, ampak dosledno spoštovanje zahtev po osebni odgovornosti. Ponekod so vodilni delavci sami prišli do spoznanja, da je treba položaj prepustiti nekomu drugemu, mlajšemu, sposobnejšemu, drugje so se hočeš nočeš morali posloviti, zlasti pa v primerih, ko je bil uveden začasen ukrep Opreti se na lastne sile Zaradi težjih gospodarskih razmer je prvotni predlog družbenega plana SR Slovenije za obdobje od 1981 do 1985 doživel nekatere spremembe, in tako je bil v novembru lani objavljen osnutek dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za tekoče srednjeročno obdobje. Ker je ta dokument izredno pomemben tudi za nadaljnji razvoj Pomurja, predloženo besedilo pa bistvenih sprememb ne bo doživelo, ie prav, da opozorimo na nekatere spremembe, ki jih vsebuje novi dokument. O njem so sredi prejšnjega tedna spregovorili tudi predsedniki izvršnih svetov pomurskih občin ter predstavniki poslovodnih organov delovnih organizacij, ki so nosilke razvoja v Pomurju. Za spremenjen predlog republiškega družbenega plana lahko zapišemo, da je precej posplošen, v njem pa so izpuščene tudi nekatere konkretne aktivnosti, ki jih je prvotni dokument dokaj temeljito opredeljeval. To velja tudi za razvojne usmeritve v pomurski regiji, saj republiški plan ne vsebuje nekaterih nalog, ki so zapisane v regijskem družbenem planu. Medtem ko je bil prvotni predlog dokaj konkreten glede razvoja bazne kemije v Lendavi, sedanji plan to področje dokaj posplošuje. Slednji sicer predvideva nadomestni program za Ina Nafto, vendar ne določa natančno, kakšen naj bo ta program. Prav tako je v njem izpadla tudi sanacija Ine, kar da slutiti, da namenjajo temu perečemu problemu v republiki vse manj pozornosti. V njem ni zaslediti tudi izgradnje tovarne kaprolaktana, za kar je že izdelana študija, predračunska vrednost zanjo pa znaša 10 milijard dinarjev. Tudi na področju turističnih investicij Pomurja v republiškem planu ni zajeto, pa čeprav nosilec turistične dejavnosti — Zdravilišče Radenska predvideva v tem srednjeročnem obdobju nekatere večje investicije, ki so vključene tudi v pomurski družbeni plan. Prav tako je izpadla izgradnja železniške povezave s sosednjo Madžarsko, dobro pa je v republiškem planu obdelano področje PTT prometa in so v njem zajeti vsi predvideni programi, ne zagotavlja pa združevanja sredstev za investicije v PTT na manj razvitih območjih. Sicer pa ob vsem tem velja ' zapisati še, da daje republiški dogovor le globalne usmeritve, zato je nemogoče, da bi se našla v družbenega varstva. Ob tem ni manjkalo oportunizma in neiskrenosti, čeprav bo držalo. da so bili večidel prav komunisti med tistimi, ki so svarili, da po starem ne more več iti. delovnih mest na manj razvitih območjih v Sloveniji. Tuje združeno delo organizirano v dislociranih temeljnih organizacijah, ki se ukvarjajo predvsem s proizvodnimi dejavnostmi, medtem ko so strokovne in razvojne službe osredotočene na sedežih delovnih organizacij v razvitih cen- njem sleherna organizacija združenega dela. V dogovor pa bi kazalo vsekakor vnesti dopolnitev, da je treba v republiki še naprej združevati sredstva za investicije * PTT promet na manj razvitih območjih, ter določilo. po katerem naj Zveza vodnih skupnosti Slovenije zagotovi območni vodni skupnosti Mura sredstva za osnovno odvodnjo. Le-to je namreč povezano z melioracijami, za katera bodo sredstva zagotovljena, za osnovno odvodnjo pa primanjkuje območni vodni skupnosti po cenah VOJAŠKI MNOGOBOJ V MURSKI SOBOTI Zmagala Nova Gorica, Murska Sobota peta V Murski Soboti je bilo tekmovanje v vojaškem mnogoboju obmejnih enot ljubljanskega armadnega območja, ki ga je pripravil poseben organizacijski odbor pod pokroviteljstvom skupščine občine Murska Sobota. Na otvoritveni slovesnosti, ki se je začela s povorko,, v kateri so sodelovali zastavonoše, cicibani, pionirji, mladinci in mladinke taborniki, športniki, člani društva za rekreacijo in šport invalidov, pripadniki teritorialne obrambe in vojaki, je o pomenu tekmovanj v JLA govoril predsednik organizacijskega odbora polkovnik Milan Aksentijevič, v imenu pokrovitelja pa predsednik skupščine občine Murska Sobota .Martin Horvat. Prvenstvo v vojaškem mnogoboju je odprl generalmajor Svetozar trih. Takšna teritorialna delitev dela povzroča, da manj razvita območja ne morejo zaposlovati lastnih, mlajših kadrov, ki končujejo šolanje na višjih in visokih šolah. V dislociranih tozdih je skratka ustaljena neugodna kvalifikacijska struktura, ki ovira hitrejši razvoj, saj ni dovolj usposobljena, da bi se naslonila na lastne sile in uveljavljala lastne, inovacij- ’ ske ali druge strokovne zamisli. Gre vsekakor za mnogo-značen in žgoč problem, ki mu za zdaj v Pomurju ne morejo do živega, čeravno ni, da bi vrgli puško v koruzo. Resje, da bi lahko v prej -omenjeni zvezi govorili o kadrovski »zapostavljenosti še bolj pa je res, da se velja v teh »izzivalnih« časih bolj kot kdajkoli prej pridrževati ljudske modrosti, ki bi se — nekoliko prirejena za našo rabo — glasila: veruj vase in kadre lastne! * Podatki, da imamo na voljo soliden kadrovski (umski!) potencial — med 36.900 zaposlenimi jih je 1842 z višjo in 961 z visoko izobrazbo, 40 pa z magisterijem ali doktoratom — tak optimističen namig zgolj potrjujejo. Branko Žunec iz leta 1980 okrog 850 milijonov dinarjev. Pa še ene ugotovitve ne kaže ob vsem tem zanemaijati: Regijski družbeni plan za to srednjeročno obdobje je ambicioznejši od republiškega, zato se bo potrebno v Pomurju opreti predvsem na lastne sile. Pomursko združeno delo je samo v lanskem letu ustvarilo okrog milijardo 500 milijonov dinarjev akomulacije, z ustreznim združevanjem teh sredstev in z dobrimi programi pa se da že marsikaj narediti. L. Kovač Višnjič. V kulturnem programu so sodelovali pihalni orkester Štefan Kovač iz Murske Sobote, mladinski pevski zbor OŠ Karel Destovnik Kajuh, osrednji ansambel — orkester JLA iz Ljubljane, recitatorji ter mladinci in mladinke, ki bodo soboško obči no in Slovenijo zastopali na sklepni prireditvi ob dnevu mladosti v Beogradu. Prireditev je lepo uspela. V vojaškem mnogoboju je tekmovalo osem ekip obmejnih enot in ekipa občinskega štaba teritorialne obrambe Murska Sobota. Največ uspeha je imela ekipa Nove Gorice, ki je v skupni uvrstitvi osvojila prvo mesto. Ekipa Murske Sobote pa je bila peta. F. M. STRAN ,3 od tedna Ob uspehih tudi slabosti GORNJA RADGONA — Radgonska mladina bo ob koncu meseca sodelovala že na 28. festivalu bratstva in enotnosti 12-tih jugoslovanskih mest. Temu dogodku, ki se ga bo udeležilo okrog 50 mladih iz radgonske občine — letos je gostitelj Trebinje — so namenili tudi največ pozornosti na zadnji seji predsedstva OK ZSMS. Na seji pa so spregovorili še o udeležbi na lokalni mladinski delovni akciji in sodelovanju radgonskih brigadirjev na republiški akciji in regijski pionirski delovni brigadi ter o nalogah pri izvedbi še vseh ostalih aktivnosti v sklopu prireditev v mesecu mladosti, poteku občinske in sprejemu, zvezne štafete mladosti. LENDAVA — Letošnji občinski praznik bodo v občini praznovali od 20. do 26. junija, so med drugim sklenili na seji koordinacijskega odbora za proslave in praznovanja. Osrednji dogodek letošnjega občinskega praznika pa bo proslava 110-letnice gasilskega društva v Lendavi, ki je najstarejše v Pomurju. Pripravljajo pa še vrsto športnih in kulturnih prireditev, med katerimi naj omenimo delavske športne igre. Izvršni svet SO Ljutomer je v četrtek na svoji seji obravnaval informacijo o rezultatih četrtletnega gospodarjenja ljutomerskih OZD. Člani so ugotovili, da je gibanje dohodka nekoliko ugodnejše kot v lanskem letu, kljub temu pa so nekateri kazalci še vedno zaskrbljujoči, predvsem se je povečalo število OZD, ki so prve tri mesece poslovale z izgubo. Tudi zaposlenost še vedno šepa, saj je število iskalcev zaposlitve vedno večje. Izvršni svet in družbenopolitične organizacije bodo zato ustanovile posebne delovne skupine, ki bodo obiskale izgubarje, in tako na licu mesta preverile vzroke in poizkušale naiti rešitve. LJUTOMER — Dan varnosti, 13. maj, so tudi v občini Ljutomer slavnostno obeležili. Predsednik SO Emil Kuhar je za delavce organov za notranje zadeve pripravil krajši sprejem. V nagovoru je na kratko predstavil začetek in razvoj organov javne varnosti in njihov pomen danes. Sprejema so se udeležili tudi predstavniki UJV Murska Sobota. Po krajši slovesnosti so se delavci javne varnosti srečali s predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Ljutomer in se dogovorili o delu in sodelovanju. do tedna Spremembe pri kreditiranju Izvršilni odbor Pomurske banke je na svoji zadnji seji sprejel več pomembnejših sklepov, ki se nanašajo na spremembo obrestnih mer, čakalno dobo pri vezavi dinarskih vlog na podlagi prodaje konvertibilnih deviz, pri kreditiranju stanovanjske izgradnje itd., in se nanašajo na odobravanje kreditov občanom in drugemu gospodarstvu. Ugodnejši pogoji so namenjeni predvsem deficitarni storitveni dejavnosti, obrtni dejavnosti, ki dela za izvoz ali za nadomeščanje uvoza, in za gostinsko dejavnost, ki je usmerjena v povečanje prenočitvenih in prehrambenih zmogljivosti. Ugodnosti veljajo za dolgoročno in kratkoročno kreditiranje. Pri kreditiranju stanovanjske izgradnje ukinjajo 3-mesečno čakalno dobo pri vezavi dinarskih sredstev na osnovi prodaje deviz. Ravno tako je ukinjena čakalna doba pri kreditih ob namenskem varčevanju za deset vrst posojil (plačilo stroškov za telefonski priključek, nakup starega stanovanja, popravilo avtomobilov itd.) Sprememba je nastala tudi pri odobravanju potrošniških kreditov. Tako se po novem odobrava kredit za nakup premoga v znesku do 15.000 di» (prej 8.000 din) jr Iščejo poti za večje sodelovanje Pred dnevi je ABC POMURKO obiskal ataše za kmetijstvo nizozemske vlade IR Johan M. J. G. Kass akreditiran v Beogradu V Pomurki ga je sprejel podpredsednik sestavljene organizacije Štefan Hajdinjak in ga seznanil z organiziranostjo tega agroživilskega giganta, ki zaposluje prek 11.000 delavcev in združuje 18.000 kmetov kooperantov. Nizozemskega gosta je predvsem zanimalo, kakšna so količinska razmerja proizvodnje med družbenim in zadružnim sektorjem. Posebej se je zanimal za proizvodnjo semen trav, gomolj nic, okrasnega grmičevja in brezvirusnih sadnih sadik. Posebna pozornost je našteti proizvodnji veljala zato, ker ABC POMURKA večino semen, gomoljev in sadnih sadik proizvaja v kooperaciji z nizozemskimi partnerji. , Ataše Kass si je del proizvodnje brezvirusnih sadnih sadik na Goričkem tudi ogledal. Na razgovorih s predstavniki ABC POMURKE in pridelovalci sadnih sadik pa je obljubil, da bo nizozemski vladi posredoval željo pomurskih kmetov, da bi sodelovanje z Nizozemci pri proizvodnji intenzivnih kultur, kot so proizvodnja sadnih sadik, zelenjave in drugega okrepili. Slednje bo omogočilo večje zaposlovanje na hribotivem Goričkem, odprla bi se nova delovna mesta za številne zdomce, ki se vračajo iz tujine in ne nazadnje je prav intenzivna obdelava (ista, ki na malih površinah daje 'dober dohodek. Boris Hegeduš INTEGRAL PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE GORNJA RADGONA n.sol.o. SOZD INTEGRAL, DO AVTORADGONA, n. sol. o., Gornja Radgona, Ljutomerska 26, TOZD Avtotrgovina-servisi, objavlja prosta dela in naloge 2 ključavničarjev III Pogoji: končana poklicna šola za ključavničarja in eno leto delovnih izkušenj Za objavljena prosta dela in naloge združujemo delo za nedoločen čas. Kandidate vabimo, da pošljejo pismene prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o strokovnosti kadrovski službi delovne organizacije v 8 dneh od dneva objave. Prijavljene kandidate bomo obvestili o opravljeni izbiri v 15 dneh od poteka roka za sprejem prijav. Ob koncu tedna je bila v Murski Soboti seja predsedstva občinske konference zveze socialistične mladine, na kateri so obravnavali poročila o delu občinske mladinske organizacije v obdobju od lanskega oktobra do letošnjega maja. Slišati je bilo dokaj ugodno oceno o opravljenih nalogah, še zlasti glede temeljitih razprav o kongresnih dokumentih, problematiki zaposlovanja, usmerjenem izobraževanju, štipendiranju in stanovanjskih vprašanjih mladih. Veliko pozornosti so namenili tudi družbenoekonomskemu položaju in večjemu uveljavljanju osnovnih organizacij ZSMS v vseh okoljih, čeprav ugotavljajo, da se mnogi ne vključujejo v nobeno Sredi prejšnjega tedna so se na tridnevnih razgovorih v Lendavi in Radencih petič srečali člani jugoslovansko-madžarske carinske komisije. Komisijo, ki deluje na osnovi sporazuma med vladama obeh sosednjih držav, je votjil z madžarske strani Gyorgy Balogh, namestnik komandanta madžarske carinske in finančne službe, z naše pa je vodil tričlansko delegacijo, v kateri je sodeloval tudi upravnik radgonske carinarnice Janez Sever, pomočnik direktorja zvezne carinske uprave Milan Milanko. V plodnih in izčrpnih pogovorih je bilo večkrat poudarjeno, da se je sodelovanje carinskih delavcev na obeh straneh meje še okrepilo, ugotavljajo pa, da je bil lani zaradi depozita skoraj za tretjino manjši promet potnikov, zato pa se je povečal maloobmejni pro- V soboški občini uspešno nadaljujejo z usposabljanjem delovnih ljudi in občanov za naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V letošnjem letu so pripravili štiri teme: Vojaškopolitični položaj v svetu ter varnostne razmere v občini, krajevni skupnosti in organizaciji združenega dela, Oblike neoboroženega odpora v pogojih začasne zasedbe ozemlja, Protipožarna zaščita v miru, ob neposredni vojni nevarnosti in vojni ter Oblikovanje blagovnih rezerv in preskrba v miru, ob naravnih in drugih hudih nesrečah in v splošni ljudski obrambni vojni. Omenjeno tematiko so obdelali v dveh sklicih. Na tokratno usposabljanje prebivalstva za naloge splošne ----------LENDAVA-------------- od oblik organiziranja in delovanja mladih. V preteklem polletnem obdobju pa so veliko skrbi namenili tudi idejnopolitičnemu izobraževanju in usposabljanju ter raznim oblikam samoizobraževanja, kot tekmovanje Mladost v besedi, pesmi in spretnosti, kviz Tito-revolucija-mir. Kidričeva bralna značka itd. Pohvalijo pa se lahko tudi z dosežki na področju SLO in DS ter s sodelovanjem s pripadniki JLA, zadnje čase pa je znova zaživelo delo na kulturnem področju. Tega pa ne bi mogli trditi za informiranje in kadrovsko politiko v mladinskih vrstah, kjer se še vedno pojavlja* jo določene težave. Člani predsedstva OK ZSMS PETO SREČANJE JUGOSLOVANSKO-MADŽARSKE CARINSKE KOMISIJE Sodelovanje se vse bolj krepi met. Člani madžarske delegacije so opozorili na škodo, ki jo je napravil jugoslovanski komite za kmetijstvo z ukinitvijo veterinar-sko-fitopatoloških služb na nekaterih mejnih prehodih, tudi v Dolgi vasi. To povzroča vrsto težav in zastojev pri prevozu živali čez mejo, zato so člani komisije zavzeli stališče, da naj te službe ponovno čimprej uvedejo. Naša stran pa je precej pozornosti namenila 9. točki sporazuma o maloobmejnem prometu s sosednjo Madžarsko, ki ureja dovoljene količine in vrste iznosa in vnosa blaga. Madžarski cariniki tega namreč večkrat niso dovolj spoštovali. Zato se mora po mnenju komisije s takšno prakso končati. Prav tako je naša stran predlagala nekatere novosti pri obvezni menjavi dinarjev za forinte, madžarski carinski delav- Uspešno usposabljanje prebivalstva Ijudske obrambe in družbene samozaščite so se v soboški občini dobro pripravili. Aktiv predavateljev, ki so ga za izvajanje pouka v krajevnih skupnostih oblikovali že pred desetimi leti, so tokrat razširili z izvajalci v organizacijah združenega dela. Od 166 jih 42 predava v krajevnih skupnostih, 124 pa v organizacijah združenega dela. Za aktiv predavateljev so meseca januarja tudi izvedli enodnevni seminar, kjer so poleg predelave učnega gradiva namenili posebno skrb tudi metodičnim pripravam za pouk in možnostim uporabe sodobnih oblik in metod dela. Program usposabljanja pa so tudi popestrili s predvajanjem primernih filmov ter uporabo grafikonov in prosojnic. Sekreta- Ali bo gospodarjenje uspešnejše? Predsedstvo občinskega komiteja ZKS Lendava je namenilo na zadnji seji največ pozornosti obravnavi 'družbenogospodarskih odnosov v občini s posebnim poudarkom na uresničevanje gospodarske stabilizacije. Obravnavali so tudi aktualna vprašanja kadrovske politike in naloge zveze komunistov ter se dogovorili o pripravah na sejo občinskega komiteja ZKS. Prvi rezultati gospodarjenja v letošnjem letu kažejo, da se je industrijska proizvodna nekoliko povečala, čeprav delovne organizacije še vedno pesti pomanjkanje surovin in reprodukcijskih materialov, v INA-Nafti pa so največje težave pri preskrbi s surovo nafto zaradi pomanjkanja sredstev. Z resolucijo začrtane stopnje rasti niso dosežene, še najmanj pa izvoz, ki se je v prvih treh mesecih povečal le za 1,6 od načrtovanih 5 odstotkov. Lendavski gospodarstveniki pričakujejo, da se bo gospodarjenje nekoliko izboljšalo, vendar ponovno poudarjajo, da bo potrebno čim prej urediti razmere v INA Nafti. Uresničevanje gospodarske stabilizacije poteka zadovoljivo, čuti se prizadevanje vseh delovnih ljudi, da delajo bolje in da varčujejo na vsakem koraku. Komunisti morajo biti seveda vedno med tistimi, ki ženejo naprej, ki spodbujajo k še večji produktivnosti in boljšim rezultatom dela. Jani D. -------BOGOJINA----------------------------- SPODBUDNI APLAVZI Polna dvorana in bogati aplavzi so zagotovo najlepSe priznanje učencem osmega razreda osnovne šole Bogojina in režiserki Slavi Berden, ki so se v nedeljo zvečer prvič predstavili z igro — Vrnitev. Predstavo bodo v kulturni dvorani v Bogojini ponovili že jutri ob 8.30, potem pa imajo predvidena gostovanja v Ivancih in Filovcih. -js- -------CikeCka vas-------------------------- GASILSKI JUBILEJ Gasilsko društvo v Cikečki vasi bo v nedeljo dopoldne nadvse slovesno proslavilo 80-letnico. Prireditev bodo začeli z budnico, osrednja proslava s kulturnim programom pa bo ob desetih pri gasilskem domu. V goste so povabili tudi sosednja gasilska društva. -js- DELAVCI UNZ PROSU VILI DAN VARNOST'A DRUŽBENE SAM0ZASC1 so soglašali tudi z operativnim programom dela za čas do konca letošnjega oktobra, pri čemer so opozorili na zamujanje rokov v nekaterih področnih konferencah pri pravočasni in konkretni izdelavi programa. O vsem tem bodo spregovorili na programski konferenci občinske mladinske organizacije, ki bo, kot so se dogovorili, 16. maja. Govor pa je bil tudi o gradivu za problemsko konferenco »Mladinsko prostovoljno delo«, kjer še vedno obstajajo določeni problemi, pa najsi gre za evidentiranje brigadirjev ali za uveljavljanje samoupravljanja in družbenih dejavnosti na mladinskih delovnih akcijah. Milan Jerše TE Odlikovanja in priznanja najboljšim v počastitev praznuj dneva varnosti m . ]j samozaščite, ki J den v maja, se je prejšnji ,nih Pomurju vrstilo večJpuNZ srečanj med del c JLA in delovnih Na. praznični dan, 1 • občanov čestita11 ob Pr dobtO in se jim zahval^ opravljeno delo na ci pa so obljubili, da jih bodo proučili. Oboji so ugotavljali, da tihotapstvo z obeh strani meje narašča. Zato so namenili temu problemu precej časa. Madžarski carinski delavci, ki se dobro zavedajo, da so jugoslovanski kolegi pri stopanju na prste prekupčevalcem z mamili med najuspešnejšimi na svetu, pa so pokazali veliko zanimanja za te naše izkušnje. Zaradi varčevalnih ukrepov pa so bili člani komisije ob koncu tudi mnenja, da bi lahko prilagodili odpiralni čas na nekaterih mednarodnih mejnih prehodih, kjer prestopa državno mejo obeh sosednjih držav izjemno majhno število potnikov. Ti, med njimi je na slovenski meji Hodoš, bi naj bili od januaija do marca ponoči zaprti. V. Paveo riat za ljudsko obrambo pri skupščini občine je v začetku februarja sklical sestanek s predstavniki krajevnih skupnosti ter komitejev za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, na katerem so se dogovorili o organizaciji usposabljanja delovnih ljudi in občanov, nanje pa so vabili pismeno. Tak način dela in dobro izbran čas, sta pripomogla, da je usposabljanje prebivalstva uspelo. Občani so pokazali resen in odgovoren odnos. Udeležilo se jih je čez 30.000. F. Maučec varnosti. Mufs!a Na sprejemu v Soboti so bila poW "dsed-žavna odlikovanja p stva SFRJ. .Pin Prav-Mladen Simič, M»rt dič in Janez vencetn, red dela s srebrnim.ve medaljo dela pa Je Marija Ošlaj. Osrednja P."Jje bila častitev praznika.pa J maja v Moravskih i kjer so se delav ska Sobota zbrah n onalnem druza,bnraZnika Je nju. O pomenu P ( najel navzočim spregov # nik Bela Banfi, zatdelaVCeff ročil najboljšim Kpub|r plakete in P°h^a notraf škega sekretariata za n pl, zadeve. Preje11 keto varnosti. K f y|a-Stane Milo^lje* Miro-sto Petronč »> ot-slav Tijaniči P' zadev: ganov za notranje nl Franjo delavec pokrajins g raSLOinDSobčineJ -Sobota, m DO * j, zlsti Hotel Radin R»«Jr znak zasluge za ^;ermad nez Pugelj, J^pokoje nik, Jože Korači", uP^ot delavec UNZ M špeyor^ in Jože Pintarič, Mur-nožamo varstvo on znak ska Sobota; ^,^ 2^ zasluge za; va gajič, Hercog, M’^^ek^ nez Pučko m Zav"^ miko in "rba”^rna služb t Sobota “Usluge » i bronasti znak zasl nost: Franc P in Raj Sraka, Ivanka j pa J Kojzek; Mladen K isn)en« prejel znak veščin. fran so bili PO^Sr.D^ Berden, Mirko Pi^M^ Oblak, Anton R^ Bezjak m Avgust PRAZNIK NARCIS Tradicijo praznika narcis v Veržeju nadaljujejo tudi letos, sedemnajstič po vrsti in najbolj množično doslej. A praznovanje ni bilo samo navadna veselica, saj se je turistično društvo v Veržeju tudi letos potrudilo in ponudilo obiskovalcem (le-teh je bilo skoraj 3.000) poleg že ustaljenih programskih uspešnic zopet nekaj novega. Pričeli so s povorko voz, na katerih so predstavili nekdanji' kmečki vsakdan. Obiskovalci so lahko videli, kako so včasih delali stare kmečke, s slamo krite in blatom ometane hiše, kako so kuhali žganje, predli prejo, tkali blago in še marsikaj. Sodelovali so vozovi iz vseh krajev veržejske krajevne skupnosti. Ropoša (znani Veržejski ju- skupaj s Tunekom nak) je Kruci so obkolili Ropošo in kot kaže mu ni več t^ bil Ropoša, če se tudi iz takšne nevarne situacij bilo več . . STRAN 4 malce »P^^drugib gospodarskih nai”e^ jj vah, nato pa je » Kru^ S pregnal celo »ra so silili prek M jrUza 0 bilo namenjen h spr igricam, k>. sta J v"dLa fot tradicija izvolili miss narc^ pra?” Kljub temu da J jlh e našli- « nraznib Veržeja. mala anketa „Nismo .drugorazredna’ lomnosti Dokležovje To so povsod naglašali: v krajevni krajevni skup- I Potrošnikovem tozdu Veleprodaja v Murski ’ni organizaciji »osti Beltinci, Rašicinem tozdu Beltinka, .k-e Takoj za Radenska, delovni organizaciji Lina Apače in _ enfnimi tegobami tem pa prepričevali: ne soočamo se zgolj z . marveč (izobraževanje, štipendiranje, zaposlitev, s 8 bili samostojni I sami s sabo in drugimi zaradi,,drugačnosti . delegatsko ali I in jezi nas, če dobi posameznik kakšno samo p »’ko^ vplival ali Politično funkcijo, ki mu ne daje možnosti, da . . našo * karkoli spremljal. Preveč je P^rov.teljstva nad nam^ | organizacijo, in zato nas vedno in povsod n I .... stio tu pa tam 1 Cek> strah jih je pred našo neposrednostjo in števti v zlo, 1 napadalnostjo, če ne kar zaletavostjo. A tega n , -b nopOjjtičnimi »j bi radi sprožili dialog z drugimi Prodiramo. 1 organizacijami, dasiravno so še gluhi za naše žagama, a zanesljivo. Mladinska organizacija je v 1 zadnjih dveh desetletjih pomeni- la jedro kjer so se kalili politični 1 kadri, kar samo po sebi ni slabo. Slabo pa je, če pomeni le od-* skočno desko za tiste, ki hočejo aa ta račun narediti politično 1 kariero. In teh — roko na srce — tudi v Pomurju ni (bilo) , tako malo. Da se ne bi iz vsega tega izcimila nekakšna mladinska eli- 'a, smo začeli na zunaj kazati svojo množičnost, recimo prek Imladinskih delovnih akcij, proslav, možičnih pohodov, čiščenja okolja, krvodajalstva, zbiranja sekundarnih surovin in še česa. 1 Eni so nas etiketirali kot ,,parad- no” organizacijo, drugi kot • »servis za proslave”, tretji za »drugorazredno” organizacijo, v k resnici pa nismo ne eno ne drugo "e tretje. Priznavamo pa, da so | ’tzro samoupravljanje, delegatski odnosi, gospodarjenje, ^Poslovanje in še kaj često ušh ® tQk ali smo se jim le mimogre- e Posvečali. Ni presenetljivo, da se Je tega v g|avah po-sameznikov zakoreninilo Propričanje, da mladi,,cehovsko I'na mladinskih poseb- v» takrat, ko je go- o množični kulturi mladih. 1 s»S, - po našem nenju la? ° ^oErižniki — postavil na ' ^in.ape,e gospodarske pa tudi "h razmere nas niso zaloti- Iželi^ravljenih. Nasprotno: ti sv»'n “Očemo in moramo da-doka„,.de'«, se pokazati in z Vs. .“> kako enakopravni smo » Ptei k' t ?'m'- Za komentar — 1 mlada! da zbir vtisov — o 1 'o t" bi zapisana " PoprtS kar zadoščala, za stavo 'n večplastno predli Pte^ Pa bi bilo kaj takega 1 SrnotnKP Z'avolj° tega se zdi I ki sol razkriB posebnosti, skim ?Slne Posamičnim mladin-organizacijam. se je odprlo V Rodina v Dokležovju — kakih lih je voljnih, da poprimejo. Je treba — je ta čas na no-zlasti na kulturnem m Wtnem področju. Želijo nado-1 «611 zamujeno, saj poprej niso 1 ^1 Prida „migali”. Tudi v sa-* n v^V^vnih in delegatskih orga-™ lih je najti več, kot v prej-* mandatu, .podobno velja v, zastopanost v ostalih d.užbe- »^^"ih organizacijah. Ta »h - PO besedah pred-* U. ka $'anka Antolina, zapo- .. "ega v soboški Mesni industrr- jemljejo dovolj resno m * c^^rat se znajdejo zgolj pr' „manj vrednih” opra-1 krasitev volišč, pripravlja-1 w Proslav, 'čiščenje okolja m podobno. ,,Mi pa bi seveda radi veliko več. Hoteli bi biti povsod, navsezadnje tudi pri razreševanju krajevne problematike. Čutimo in spoznavamo, da nam tod odmerjajo premalo prostora, da nas ne pustijo zraven. Kljub temu ne obupujemo, saj računamo, da bi utegnila bolj množična udeležba mladih v organih in organizacijah krajevne samouprave Dokležovju pripomoči, da bo- v mo v prihodnje veliko uspešneje vplivali na spreminjanje stvari,” je prepričan dokležovski predsednik mladine Stanko Antolin. ,,Mislim, da se je letos na pomlad odprlo.” Iz mrtvega v živi tek Sorodno preobrazbo doživljajo mladinci — od 35 jih je dejav-nejših 15 — Potrošnikovega tozda Veleprodaja, ki jih močno mika, da bi osnovali koordinacijsko telo znotraj delovne organizacije Potrošnik in se po tej poti tvorneje srečevali z vrstniki iz drugih tozdov. Da so se sploh zdramili, so dale pobudo ostale družbenopolitične organizacije in direktor tozda, zdajšnji predsednik mladinske organizacije Anton Križnik, trgovski pomočnik v skladišču pijač in študent ob delu na mariborski Pedagoški akademiji, je sprejel mentorstvo, opravili so anketo, kdo od mladih je pri volji, da kaj dž od sebe, nato pa poprijeli. ,,Jasno je, da po večletnem mrtvilu ne bo mogoče organizacije tako zlahka spraviti v živi tek. Možnosti za to, da smo revolucionarni, so, tudi teoretične usposobljenosti nam ne manjka, nismo pa dovolj praktično podkovani,” priznava Križnik. Bolj v razmislek doda, da se v poplavi vseh mogočih gradiv in včasih’ že od nesmisla pritiranem administriranju tudi mladi ne morejo znajti. Podobno kot v številnih drugih delovnih kolektivih je tudi v soboškem Potrošniku najti mlade na nekaterih vodilnih in vodstvenih delih in nalogah: oddelkovo-dij in namestnikov oddelkovodij, sicer pa jih je največ med prodajalci. Solidno so zastopani v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, tudi njihov glas je moč kdaj pa kdaj slišati, čeprav točnega pregleda nad tem nimajo. Križnikovo mnenje glede vloge in položaja mladine je nesporno: ,,Mladinska organizacija ne more biti zapostavljena. Zapostavljeni so lahko le posamezniki, tisti, ki si nekaj ne izborijo. Ce obstajajo volja, strokovno delo in dobro vodena organizacija, posebej še prizadevno predsedstvo, potlej do zapostavljanja skoraj ne more priti. Za vse pa mora imeti mlad človek motivacijo, če je nima, je težko pričakovati uspehe.” Če ima vodstvo posluh . . . ... se mladinska organizacija dosti lažje uveljavlja. Dokaz za to je Rašicin tozd Beltinka v Beltincih, kjer ji vodstveni sestav daje vso podporo in pomoč. To je pripomoglo, da se čedalje bolj širi manevrski prostor odločanja in vplivanja mladih: pa naj bo to pri zaposlovanju, stanovanjski problematiki, nagrajevanju po delu in rezultatih dela, zlasti pa na športno-rekreacijskem področju, kulturi in povezovanju z mladimi v krajevni skupnosti ter na tamkajšnji osnovni šoli. Predsednica Majda Koren, tekstilna tehnica, obratovodja ple-tilnice, in Martin Dominko, član predsedstva osnovne mladinske organizacije, zaposlen v šivalnici, si ne delata utvar, ko razvrščata probleme, ki žulijo mlade v tovarni, po teži oz. zahtevnosti. Prej ali slej ostaja na prvem mestu socialna varnost — v krat kem bodo, pripravili seminar o ustvarjanju in delitvi dohodka, letos so prvi pretresali trimesečno gospodarjenje in na nedavni mladinski konferenci sprožili problematiko o’ ocenjevanju kakovosti dela mladih v delovnem procesu — sledi akcijska zagnanost (med drugim zbiranje starega papirja in drugih sekundarnih' surovin ter njihovo ,, sortiran je”) in nenazadnje mladostni zamah pri športno-rekreativnih in kulturnih dejavnostih v tozdu in kraju. Napake predhodnikov, ki Jožko Verač, predsednik osnovne organizacije ZSMS v Tovarni polnilne opreme v Radenski, inovator: ‘ ,,Leto dni je, kar se ukvarjam z novatorstvom. Kot strojni ključavničar se vključujem v timsko delo pri koristnih predlogih in izboljšavah pri nalivalnih, pakirnih in polnilnih linijah. Kolektivna nagrada, ki smo jo dobili lani, je znašala 60 tis'oč dinarjev. Mislim, da bi se morali mladi še več in bolj ukvarjati z inovacijami in ne stati ob strani. Starejši kolegi so nam voljni pomagati, le voljo je treba pokazati.” so mladinsko organizacijo rabili zgolj za slednje, se maščujejo. ,,To se najizraziteje kaže pri mladinkah. Ko se poročijo, nehajo delovati v naši organizaciji. Tem bi rada dala dober zgled, saj sem tudi jaz poročena in imam troje otrok, pa zato nisem prenehala delovati med mladimi,” prej skromno kot ne zagotavlja predsednica Korenova. ,,Pesti nas nesklepčnost oz. neudeležba na sestankih, čeprav so običajno zunaj delovnega časa in treba bo nekaj ukreniti,” je kritičen Dominko. Oba sogovornika večkrat opomnita na kratke stike med njimi in mladino v kraju. ,,Ce se bomo tudi z njimi našli vsaj približno tako kot z osnovno šolo — lani smo podpisali samoupravni sporazum o medsebojnem sodelovanju na različnih področjih — ni bojazni, da se ne bi odprlo.” Eni še po svoje Predsednik beltinske mladine Janez Breznik, miličnik, in Cvetka Veindorfer, dijakinja četrtega letnika srednje družboslovne ekonomske šole v Murski Soboti, in sekretarka mladih, sta malone soglasna glede tega, da so odločno ,,prekratki” pri soreše-vanju krajevne problematike (komunala, naložbe in pod.ob-no), čeravno se sestankov udeležujejo in so ustrezno zastopani v vseh organih in organizacijah krajevne skupnosti. Kjer najlaže pridejo do veljave, je že tradicionalno razmahnjena kultura (folklora), sicer pa jim je na voljo alternativa: ali knjižnica ali gostilna. Eni so jo ubrali čisto po svoje; zatočišče so si našli v gradu, kjer počno, kar Se jim pač zljubi. Podrobnosti ni, da bi razgaljali, saj utegnejo biti sila neprijetne, kot je denimo neprijeten gostilniški vzdihljaj rosno mladega 13 ali 14-letnega fantiča: ,,Ja, kaj pa imam od življenja. To, kar .pokadim, spijem in pojem. ,,Ali naj ga zato že obsojamo? Prav gotovo, da ne, kajti poznati je treba ozadje vsakega posameznega primera, akoravno so prav osnovnošolci in srednješolci tisti del naše mlade generacije, s katero bi se morali veliko več ukvarjati. Združbe (,,klani”!?) pubertetnikov v Ljutomeru, Murski Soboti, Gornji Radgoni in Lendavi, ki se obkladajo z vsemogočimi vzdevki (Gnile duše ipd.) so — resda prve, a vedno Pomen gmotne preskrbljenosti O mladini Radenske vse najbolje, navkljub nedavni ,,aferi” z diskom, ki je (ne)upravičeno vrgla slabo luč na vse mladince v Radencih. Tako bi se dalo, jedrnato strniti vtise iz razgovora z njenimi predstavniki, ki si predvsem želijo več timskega dela z vrstniki iz ,,zunanjih” tozdov (Diana in Zvezda Murska Sobota, Moravske toplice, Jeruzalem, Grozd Gornja Radgona) in tesnejšo povezanost z mladimi iz krajevne skupnosti. Njihova ,,filozofija” je: ,,Zavzemati se za tiste člane ZSMS, ki bi radi delali ali delajo, tiste, ki pa nočejo ali se jim ne da, pa postaviti pred dejstvo in kritizirati. ,,Pravijo tudi: ,,Za tisto, kar ne naredimo, smo ponavadi sami krivi, „čeprav ni posredi nikakršno posipavanje s pepelom. Ob gmotni preskrbljenosti — na voljo so jim takorekoč vsi kulturni in športno rekreacijski objekti in naprave — je samoumevno, da sta kultura in šport razširjena kot malokje; In če brez večjega pretiravanja dodamo, da je v njihovih organizacijah veči del združeno vse tisto, kar smo drugje omenjali kot odlike (naklonjenost vodstva, zastopanost v samoupravi, politiki in delegatskem sistemu idr.), potem je odveč še karkoli besedovati. Računajte na nas! Mladi v Pomurju — gre za 20-tisočglavo armado — so torej zdaj in tu in smeli bi sklepati, da ni področja, kjer bi manjkali. Se več: večina društev in družbenih organizacij bi bila na psu, če ne bi bilo mladih. Ker so jih očitno začeli jemati resneje, ni naključje, da jim je postalo malone vodilo, lahko pa bi ga razumeli tudi kot zaobljubo, da lahko računamo nanje. BRANKO ZUNEC MILIČNIKI NISO SAMI Z ustavo smo razglasili, da je družbena samozaščita pravica in dolžnost nas vseh. Kljub dokaj visoki osveščenosti, samozaščitnem vedenju in obnašanju pa so nam vseeno še potrebni tudi strokovni organi. Njihove naloge so opredeljene v smernicah družbenopolitičnih organizacijah in skupnosti. Občani naj bi z njimi kar najbolje sodelovali. Tema današnje ankete je sodelovanje med milico in občani. Zvedeti smo skušali tudi, ali se samozaščitno vedenje krepi. DUŠAN KLEMENČIČ, komandir postaje milice v Murski Soboti: »Milica, še zlasti pa vodje varnostnih okolišev, je vzpostavila tesne stike s komiteji za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Delovne ljudi in občane sproti seznanjamo z vsemi oblikami negativnih pojavov, še zlasti pa pred- sednike komitejev za SLO in DS. Ti so nosilci prizadevanj na področju varnosti in prek družbenopolitičnih organizacij vplivajo na odpravljanje negativnih pojavov. Z organi za notranje zadeve sodelujejo tudi posamezni občani, na primer ljudje iz obmejnih krajev, ki nas obveščajo o gibanju neznane osebe v mejnem pasu. Tudi na odpravljanje pomanjkljive cestne signalizacije opozarjajo. Enako je v organizacijah združenega dela, saj delavcem ni vseeno, kako je zavarovano družbeno premoženje. Sicer pa so varnostne razmere v soboški občini ugodne.« ALOJZ FLEGAR, predsednik komiteja za SLO in DS v krajevni skupnosti Tišina: »Naša krajevna skupnost je obmejna, zato moramo biti na področju splošne ljudske varnosti in družbene samozaščite še posebej aktivni. Glede na to, da smo 1980. leta dobili plaketo organov za notranje zadeve za izredne zasluge in uspehe pri izgradnji varnostnega sistema in sistema družbene samozaščite, menim, da smo na področju podružbljanja varnosti dosegli primerne uspehe. Občani naše krajevne skupnosti se vse bolj samozaščitno obnašajo, s čemer dokazujejo, da so za varnost v. kraju, kjer žive ali delajo, predvsem sami odgovorni. Sicer pa dobro sodelujejo tudi z milico in pripadniki JLA. Predstavnike milice in vojake pogosto vabimo na seje sveta krajevne skupnosti.« MILAN PODHOSTNIK, vodja izmene na mejnem prehodu v Gornji Radgoni: »Delo miličnikov na mejnem prehodu je specifično. Torej delavci, ki smo na mejhem prehodu, ne sodelujemo toliko z občani, kot delavci, ki imajo delovno območje v krajevnih skupnostih. Naše ugotovitve pa so: občani velikokrat pozabijo podaljšati potne liste, tudi na ponarejene potne liste večkrat naletimo. Gre predvsem za poskus izbrisa podatkov o carinskih ugodnostih. Kakih posebnih »izpadov« na mejnem prehodu ni. Odnos med miličniki in občani, ki potujejo čez mejo, je korekten, čeprav je včasih treba poseči po nepriljubljenih ukrepih. Prizadevamo si zlasti na področju preventive, torej predvsem opozarjamo. Tokrat bi rad opozoril občane, da je veljavnost potnega lista s podaljšanjem 10 let, maloobmejne prepustnice pa 9 let, zato je treba na ta dokumenta bolj paziti, da ju ne poškodujemo.« ALOJZ KOVAČIČ, vodja varnostnega okoliša Križevci pri Ljutomeru: »Miličnik, ki mu je dodeljeno neko območje, na primer krajevna skupnost, ni osamljen, saj mu pri delu pomagajo v vodstvu krajevne skupnosti in občani. Tudi v mojem varnostnem okolišu je tako. Prav zaradi takega sode- lovanja lahko rečem, da so se varnostne razmere v Križevcih zelo izboljšale, prav tako tudi v tamkajšnjih organizacijah združenega dela. To je tudi rezultat sodelovanja s predsedniki komitejev za SLO in DS. Tako predstavniki krajevne skupnosti ii. organizacij združenega dela ter navadni občani delavcem UNZ nudijo potrebno pomoč pri raziskovanju kaznivih dejanj, opozarjajo na nezadovoljivo stanje, na primer na področju prometne signalizacije ... skratka: nivo varnostne kulture je vsak dan višji, zato lahko rečem, da smo na tem področju dosegli zadovoljive rezultate.« RUDI ŠTELCL, predsednik komiteja za SLO in DS v DO Potrošnik v Murski Soboti: »V trgovski organizaciji mora biti družbena samozaščita dobro razvita. Za Potrošnik lahko trdim, da so naši delavci dokaj osveščeni in jim ni vseeno, kaj se dogaja v trgovinah, skladiščih ... Torej bdijo nad družbe- nim premoženjem, zato protipravnih prisvojitev skorajda ni. Tudi skladišča na prostem so primerno zavarovana in razsvetljena. Povečati pa bomo morali tako imenovano notranjo kontrolo. Želimo si še boljše sodelovanje z delavci UNZ in inšpekcijskimi službami, ki naj bi nas predvsem opozarjali na napake (le-te želimo odpraviti), ne pa kot je nemalokrat zdaj, da slede sankcije. Veliko smo dosegli tudi na področju protipožarnega varstva.« Tekst: Š. Sobočan Foto: Š. Abraham AjA 1983 STRAN 5 TUDI LETOS ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI V RADGONSKI OBČINI NISO ROŽNATE Mladi spet drugam za kruhom Porodniška za kmetice!? । Po napovedih občinske skupnosti za zaposlovanje bo letos iskalo zaposlitev v tej občini več kot 420 občanov. Kratko bodo pri iskanju dela spet potegnili mladi — različne oblike šolanja in poklicnega usposabljanja bo letos končalo 230 mladih. Prav ničelne možnosti, da bi prišli do dela, pa bodo imeli novopečeni tr-. govci, administratorji, frizerke, ekonomski in začudo tudi kmetijski tehniki, medicinske sestre . . . Vsem tem in drugim pa bodo zaposlitvene možnosti še skrčili ostali iskalci, teh je zaenkrat prijavljenih že okrog 180, in manjše število vračajočih se delavcev, začasno zaposlenih na tujem. Sicer pa pičle zaposlitvene možnosti v tej občini niso nič novega. Čeprav se že leta MURSKA SOBOTA Končana kanalizacija v Čopovi, čaka jih vodovod . . . V letošnjem programu krajevnih skupnosti mesta Murska Sobota in občinske samoupravne interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost je tudi ureditev Čopove ulice v neposredni bližini mestnega pokopališča. Gre za izgradnjo POGLED NA ČOPOVO ULICO — Kanalizacija je za zdaj urejena, kmalu pa bo prišla na vrsto tudi gradnja vodovodnih priključkov v tej mestni ulici. Potem pa bodo lahko upali, še na asfaltiranje. Tekst in foto: M. Jerše. kanalizacijskih in vodovodnih priključkov, ki bodo nedvomno velikega pomena za tamkašnje prebivalce. Delavci temeljne organizacije združenega dela Gradbeništvo podjetja Sobota so kot izvajalci naročnik je bil tozd Komunala — pred dnevi končali z deli pri kanalizaciji, odvodnjevanju ceste in ureditvi priklopov do uporabnikov. Investicijska vrednost je znašala več kot 2,92 milijona dinarjev. Se letos pa bi naj zgradili tudi vodovodne priključke v Čopovi in sosednji Vegovi ulici, zatrjujejo na cestno-komunalni skupnosti, pri S 1. JUNIJEM NIŽJE PRISPEVNE STOPNJE SISOV V RADGONSKI OBČINI?! |ZANJE SE IZREKLI ŽE V ZDRAVSTVU! IN ZAPOSLOVANJUI I Težnja, da bi čimveč sredstev ostalo združenemu delu, ki bi jih porabilo za obratna sredstva in nabavo potrebnih reprodukcijskih materialov, ter novi zakonski predpisi, ki urejajo s prispevnimi I stopnjami dovoljen dotok denarja v sise, so tudi v radgonski občini vzrok za izredne skupščine sisov družbenih dejavnosti, na katerih naj bi sprejeli sklepe za znižanje začasno sprejetih prispevnih stopenj. To predlogu občinskega izvršnega sveta in strokovne službe sisov bi se naj prispevne stopnje s 1. junijem letos v tej občini znižale za 1,58 odstotka. Medtem ko gre v prvi skupnosti za znižanje le v višini 0,05 odstotka in so jo delegati soglasno sprejeli, pa je bilo zato veliko bolj vroče na izredni seji skupščine občinske zdravstvene skupnosti. Vzroki za to so več kot očitni. govori o nujnosti prestrukturiranja gospodarstva, ki bi naj bolj na široko odprlo vrata, za to ni bilo storjenega skoraj ničesar ali bore malo. V času, ko v občini tudi ne predvidevajo večjih naložb, se problem nezaposlenosti še zaostruje, čeprav so lani na tem področju precej prekoračili rešolucijske okvire in se je na ta račun precej zmanjšala produktivnost. . - To je bil vzrok, da so bili tokrat pri sprejemanju resolucije na tem področju precej previdni, saj določilo predvideva le 85 novih delovnih mest. Kot kaže, .pa so v posameznih tozdih ponovno smelo načrtovali. Radgonske delovne organizacije skupaj nameravajo zaposliti namreč 188 novih delavcev. čemer bodo s sofinanciranjem pomagale tudi mestne krajevne skupnosti. Našteta opravila bodo stala nekaj več kot 1,33-milijona dinarjev. Predračuni za vodovod so že izdelani in pričakovati je, da se bodo dela'kaj kmalu tudi začela. To je vsekakor spodbudna novica za občane iz teh dveh neasfaltira-nih ulic, prek katerih poteka zlasti ob zaprtih železniških zapornicah gost cestni promet. In ko bo dokončno urejen še vodovod — strokovnjaki pravijo, da bodo jarke zanj morali kopati vsaj tri metre vstran od kanalizacije — bodo dane modnosti tudi za asfaltiranje omenjenih\lic. Kdaj bo to dejansko, pa je v sedaj še težko natančno reči? Upajmo, da ne bodo predolgo čakali, kajti prah s Čopove in Vegove ulice postaja že precej nadležen! Milan Jerše Ta skupnost že v prvih treh mesecih izkazuje 4 milijone na 111 tisoč dinarjev izgube, nekaj na račun premajhnega dotoka izvirnih dohodkov, ostalo, večji del, pa zaradi velikega povečanja dela zdravstvenih delavcev in vse večjega porasta materialnih stroškov (skokovita rast cen energetskih virov in zdravil ter ostalega materiala). Kljub sprejetim usmeritvam, da bodo v občini Kakorkoli že, jasno je, da jih bo tudi letos mnogo, največ pa mladih, zaman čakalo pred tovarniškimi ograjami in vrati pisarn. Znano je, kako v posameznih delovnih okoljih sprejemajo pripravnike in kako izpolnjujejo obveznosti do štipendistov na eni in kako vztrajno ohranjajo pogodbeno, nadurno in podobne oblike dela na drugi strani. Slednjič pa bodo morali pričeti spoštovati načelo, da mora zaposlovanje zagotavljati večjo produktivnost dela in mora biti odvisno prav od tega in rasti dohodka. Tudi letos bo torej odšlo veliko mladih s trebuhom za kruhom drugam. In kdaj jih bodo lahko v tej občini zadržali doma? 1 V. Paveo ŽE JUNIJA Kljub vse bolj omejenim sredstvom se lahko občani Gornje Radgone v bližnji prihodnosti nadejajo okrog 50 novih stanovanj, nekaj pa jih že urejajo v starem mestnem jedru. Te dni opravljajo dela za pričetek gradnje 25-stanovanjske-ga bloka v novem stanovanjskem naselju na Tratah že delavci izvajalca tozda Gradbeništvo, murskosoboškega gradbenega podjetja Konstruktor. Zemljišče je že komunalno urejeno, z gradnjo pa bodo pričeli v začetku prihodnjega meseca. Investitorja novega stanovanjskega objekta sta občinska samoupravna stanovanjska interesna skupnost in radgonsko združeno delo. Novi blok bi naj veljal čez 30 milijonov dinarjev, stanovalci — v 14 stanovanj se bodo vselile družine raznih radgonskih delovnih organizacij, ostala pa bodo financirali iz stanovanjskih solidarnostnih sredstev — pa bodo po zagotovilih izvajalcev prejeli ključe junija prihodnje leto. Še letos pa bo prav tako na Tratah pričel rasti še drugi stanovanjski blok. Tudi v tem bo prostora za od 20 do 25 stanovanj, končno število pa bo seveda odvisno od razpoložljivih sredstev. vp najbolj spodbujali osnovno zdravstveno .arstvo, je specialistično in bolnišnično zdravljenje spet preseglo dogovorjene okvire. Zato so bili zdravstveni delavci, kljub zagotovilom, da bodo zbrana sredstva po nižjih prispevnih stopnjah zadostovala za realizacijo sprejetega letnega programa, precej črnogledi. Strokovni delavci pa so jih postavili v precep zaradi strahu pred likvidnostjo te skupnosti. To je upravičeno, saj se bodo v tej skupnosti prispevne stopnje znižale za več kot v vseh ostalih skupaj, (iz BOD za 0,09, iz dohodka, ki mu je osnova BOD, Kmetijska zadruga Panon-ka ni med podpisniki samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih združenih kmetov v zvezi z uresničevanjem pravice do porod-j niškega dopusta združenih 1 kmetic-mater. Kot je znano, imajo le-te od lanskega 6. marca dalje pravico do porodniškega dopusta v enakem obsegu in pod enakimi pogoji kot delavke, seveda, če zadruga v KMETIJSTVU Ker je razvoj kmetijstva ena izmed prednostnih nalog tudi v soboški občini, seje potrebno zavzemati za doslednejše uresničevanje sprejetih usmeritev, zapisanih v planskih dokumentih organizacij združenega dela ter v dogovoru o temeljih družbenega plana občine in v družbenem planu za obdobje 1981—1985. Ob prednostih, ki jih ima občina zaradi zemljiških in predelovalnih zmogljivosti, so v planskem dokumentu posebej opredeljene nekatere naloge, vendar v dveh letih njegovega uresničevanja z rezultati ne morejo biti povsem zadovoljni. Družbenoekonomski položaj kmetijstva se je v zadnjih letih izboljšal, s tem pa sta se izboljšali tudi akomulativna in reproduktivna sposobnost. To velja še zlasti za družbeni sektor, medtem ko zasebni še vedno zaostaja za nekaterimi območji v republiki. Ob manjših vlaganjih, zlasti v primarno proizvodnjo, bi lahko bili rezultati veliko boljši, zato bo treba v prihodnje izkoristiti vse možnosti za povečanje pridelovanja hrane. Kljub temu da je bilo v prvih dveh letih tega srednjeročnega obdobja v kmetijstvo vloženih blizu 410 milijonov dinarjev ali 14 odstotkov vseh sredstev, izplačanih za naložbe v občini, vlaganja zaostajajo za načrtovanimi. V zadnjih letih se v občini močno znižuje tudi delež kmetijskega prebivalstva, saj seje v desetih letih le-to zmanjšalo za 22 odstotkov, še vedno pa je zaskrbljujoča starostna struktura kmetijskih zavarovancev. Med njimi je le 3,8 odstotka starih do 40 let, medtem ko je kar 80,7 odstotka zavarovancev starih nad 50 let. O vseh teh vprašanjih bodo 26. maja razpravljali tudi delegati vseh zborov soboške občinske skupščine, sklepi, sprejeti na tem zasedanju, pa bodo dali smernice za nadaljnji razvoj tega pomembnega Pomurju skupno Prav je, da so na zadnji skupščini območne SIS za PTT promet v Murski Soboti najprej obravnavali številna delegatska vprašanja, ki so posegala zlasti na področje telefonije. Kot je pokazala razprava, mora podjetje za PTT promet veliko časa porabiti za razne pogovore s posameznimi krajevnimi skupnostmi, kjer pa so velikokrat v ospredju le njihove želje, ne pa tudi realne možnosti. Problem z nakupom nujno potrebnih kablov, brez katerih si ni moč zamisliti hitrejšega razvoja telefonije v Pomurju, postaja iz dneva v dan očitnejši. Zato je še kako pomembno skupno dogovarjanje o določenih investicijskih posegih, ki morajo biti skrajno stabilizacijsko naravnani. Podatek, da se je v lanskem letu število telefonskih avtomatskih naročnikov povečalo pa kar za 6,88 odstotka ali skupno za 0,97). Zato so delegati, preden so po usklajevalnem postopku — sprejetju so se precej časa upirali delegati zbora izvajalcev — potrdili nove prispevne stopnje, izglasovali še sklep, da bodo pripravili valorizacijo letnega programa skupnosti ter poskušali sredstva za investicije (1 odstotek) izločiti iz mase za skupno porabo. V teh dneh so se že, oziroma se bodo o znižanju prispevnih stopenj opredelili še delegati ostalih občinskih sisov družbenih dejavnosti. V. Paveo katero so združene prispeva dogovorjena sredstva. Pa-nonka jih ne in jih očitno tudi ne bo, bojda zaradi bojazni kmetov, da bo obveznosti več kot ugodnosti. Seveda bi morali to vprašanje podrobneje analizirati in se šele potem opredeljevati za ali proti. Takšno je bilo mnenje predsedstva občinske skupnosti otroškega varstva v Murski Soboti, ki je na svoji zadnji (ponedeljkovi), potrdilo tudi sporna, lani osvojena merila o plačilu I varstva otrok v poletnih mt-1 secih. O novih bi se bili I morali dogovarjati prej in če je prepozno za letos, bi ka-I zalo o tem, kako z varstvom | in plačili varstva v vrtcih v Poletnih mesecih (ko so po-samezne enote zaprte) spre- S govoriti v začetku nasled- I njega leta, ko potekajo do- govori o ekonomskih cenah in organizaciji dela. I le za 4/3 — po pianu bi se naj za 1000 — dovolj zgovorno priča o pomanjkanju finančnih sredstev. Zato' tudi niso mogli izpopolniti proste zmogljivosti v centralah Ljutomer in Radenci. Večkrat je bilo izpostavljeno vprašanje govorilnic, še posebej glede njihove postavitve v tistih krajih, kjer so ob sobotah pošte zaprte, kakor tudi v mestih pri avtobusnih postajah, kamor se steka veliko ljudi. Podobno kot lani bodo tudi letos v javni telefonski promet vključili 7 avtomatskih medkrajevnih telefonskih govorilnic, kar bi nekoliko omililo ta problem. Kot je bilo povedano, primanjkuje za relacijo Gornja Radgona—Podgrad še 1,5 milijona dinarjev, zato pričakujetjo, da bo- . do objekt lahko začeli graditi v tretjem četrtletju letos. Podobno je v murskosoboški krajevni skupnosti Turopolje, kjer je treba zagotoviti še 5,8 milijona dinarjev, medtem ko bodo ustrezni objekt v Gornjih Petrovcih lahko postavili do konca letošnjega julija. Sicer pa so delegati sprejeli poročili izvršnega in nadzornega odbora, predlog samoupravnega sporazuma o združitvi v SIS za PTT promet Slovenije, soglašali pa so tudi s planom investicij za letos. V njem je načrtovana 13-odstotna rast telefonskih storitev, s čimer se bodo zmogljivosti telefonskih central povečale za 3160 priključkov, vključenih pa bo 600 novih telefonskih naročnikov. Uresničitev plana pa bo v veliki meri odvisna od pravočasnega združevanja sredstev od impulzov in prispevka novih naročnikov, s čimer bi naj v Pomurju zbrali 21,3 milijona dinarjev. V tej zvezi je sprejet sklep o višini in pogojih združevanja sredstev uporabnikov PTT storitev na osnovi 30-odstot-ne vrednosti izgradnje posameznega novega telefonskega priključka. Gre za sorazmerni delež 21500 dinarjev; od tega 11000 dinarjev za centralo, 10500 dinarjev pa za telefonsko omrežje. tudi % LETALI .NAD TOČO? so ljudje z oribližn° J10 sprejeli pred p ustanovil^ drugim leto m (noup'8’” območno zl)OdBe skupnost sC hrambo Slovenije za ob”8 uvelj«vil” točo, saj se J« vsestr0' prepričanje, d fss sko koristna. ' posebni tudi ni bilo k^^et * težav z nakupom J kega dosega TG- 10 zaščito pm<> t0L širok6”’ učinkovitejše. 'rsitoso',° j; območju občine, P8 50 * “ pri strelci teh raket.^^ so jim bili sekretar*8*8.^ tudi delavci je b,o ljudsko obrambo-treba vzpostavlja! doS|ed» zveze. Hkrati P' „oSti P izpolnjevali .-dene financirani8 “frokovna nosti, katere s‘^ krneti ba ima sedež P" zavodu v Man hjStveHi*’ To je ena izmed ugotovitev J obči«6 sveta skupšim^ kulturno obzofjo Kulturni koledar V OTROŠKIH DELIH Kako čuden je ta celuloidni trak, na _ . .n y jih več ni sBo posneti gibi, trenutki, življenja. lul' k' življenje bili med nami. Lansko in letošnje leto sta za_ • režjserjk igralci (lahko rečem) polni pretresov, sa saj so ti • patricia), R°my m igralke odhajali. Grace Kelly (yrac J in„r>d Bergmann, Schneider, Luis de Fundes, Duša Počkajev , umrli letos in Curd Jurgens so imena nekaterih igralcev, rzeb; Georg ^ni. Tudi med vrstami so nastale Cukor,Rainer Werner Fassbinder, Henry čudežen, kajti , ln.Prav zaradi tega je filmski tra režiserjev, ki branja nam življenjske stvaritve teh igra sopolnile dvorane kinematografov. svojim progra- Minuli teden je kino Ljutomer y sk webj ravno tem dela pripravil V. filmski teden, ki ga je pos bi kobkor je ^nom. Gre za sedem izbranih tilmov. stvaritve, tako predstavili tiste distribucij je Wilne za vsakega posameznika. Ob P dobiti filma s Pnekatere malo težje, saj v Jugosla j v ki ji jih Je .jd®1 "hgensom, z Grace Kelly m tu , e„a’značilnega. ;hral Henrry Fonda je zelo malo, ni pa no $ lci in režiser- ;Prašanje je,kaj pravzaprav počenjaj & dasofillmski grmskem tednu? Ze pred časom smo' obiskovalcev. xju ena od oblik vzgoje gledalcev ali tv predstavitev poseže sprijaznili s to formulacijo, P^e™J Pene trditve. & d°kai '°S‘^a P°sledlca kl '^i^^^^Stsedcv spada k tem^0Znavanie Fdmov, filmskih igralcev * tudi tisti n Jvsakega ljubitelja kina. In če ze dr eeg^ klonljo °h]skovalci kina se na ta nači P ek fdm. su' VSo h*1 °h priložnostih zabavah, P KWatna mogoče celo dajali življenjske nauK^ f lmskem ^eri fAi so bili predstavljeni '^^Francoza. kOniiCZ^ Je bil v znamenju Luisa Saint Tropeza. ki je ustvaril nesmrtnega žandarj espretnost. De FuneJ^' k' j? karikatura in pooseblje" dnostjo ustvaril svoi° lipično mimiko, gag' m »k. ki bo os tal še dolgo zanimiv. igralca in ne te^nrya Fondo smo lahko občudova t koOgr ki s0 se Poizkušal3 vdlzeznanih razlogov. dostij ^eks ..) ali obtainSa.' ko1 'gralci (Alfred Hitckok, Ors b n>egovih tepozih xtudi njegovi igralski dosežki so bn0 posebej pre&h.Fdmov Ingrid Bergmanove n potreb^ Warner1- F"ni -Jesenska sonata je dok .J medčloveški & Pa za obiskovalca. Kajti intimni J zahtevajo CS'e v swJih Pno?raSsti. n 'n dobro poznavanje človekove rimskih delav- ^(m J^heider je ena redkih avstrij prodor na sve&Fniza Langa in še nekaterih), ki Ji je uspe j o sceno. .. di dva režiserja: iRW4 'timskem tednu smo sreča h. der;a. Prvega k°t režiSe^rja in Reinerja Wernerja , da to arneriško ~ OvMskab sPektakla (zanimivo Jel0-da J n;ega. drugega Pa kot ^Produkcija), ki so tako ^načtlnt za Jjeg n filmov z socialno režimsk posvečen Duši ^kaS1 him v kinu Ljutomer pa je bi‘ P^^. V fti'^p^nski filmski igralki, s plm° d iv medalcev (z redkimj 'm kl 'eden je vsekakor uspel, saj j Jemami) bil dokaj velik. V počastitev meseca mladosti je v galeriji Kulturnega centra v Murski Soboti na ogled razstava pod naslovom Likovni izraz v otroških delih. S pomočjo otroških likovnih del odkrivamo čudovito deželo neomajane poezije. Preprosto in prisrčno si otrok svoj čudežni svet zida iz igre. V sleherni črti, barvi in obliki je življenje, ki ga obdaja. Iskreno izraža svoje misli in čustva, slutnje in strahovanja, upanja in radosti. Z vsem srcem se upira razumski, enostranski uporabnosti in hladni tehničnosti, ki silovito prevladujejo sodobni svet. Otrokovi upodabljajoči izdelki so seveda dela prehodne stopnje. Z nadaljnim razvojem se nagonske moči vedno bolj zmanjšujejo in ustvarjalno dejanje nadomesti načrtna razumska zamisel. Vzgoja vodi v intenzivnost in slikovito domišljijo k razumskemu dojemanju in k abstraktnemu mišljenju. Otroška risba neha rasti iz spontanega doživljanja in se prilagodi nonpi gledanja in dojemanja pri odraslem človeku. Otroška umetnost se končuje natanko v tistem trenutku, ko se začne otrok spoprijemati s svojim časom. Tako je med drugim zapisal na zloženko, ki je izšla ob odprtju razstave, likovni pedagog in ljubitelj Oto Jurgec z iztočnico, da fenomen svobodnega, spontanega otroškega ustvarjanja že dolgo vznemirja odraslega gledalca. Razstave otroške likovne ustvarjalnosti so pri nas tradicionalne in prav je tako, pričujoča bo v soboški galeriji na ogled do 22. maja, za tem pa bo razstavljena še v galeriji Lendava in galeriji Anteja Trstenjaka v Ljutomeru. BOJAN VUKANlC,. 6a osnovne šole Puconci: NEKOČ, barvni linorez bb PETEK, 20. MAJA RADENCI — V kongresni dvorani hotela Radin bo ob 19. uri koncertni recital; za klavirjem Aleš Puhar iz Ljubljane. SOBOTA, 21. MAJA VIDEM OB ŠČAVNICI — Ob 20. uri bo v prireditveni dvorani srečanje odraslih pevskih zborov gornjeradgonske občine. NEDELJA. 22. MAJA VERŽEJ - Ob 930 bo v avli osnovne šole otvoritev razstave likovnega ljubitelja Toneta Čer-nija. LJUTOMER - Ob 9. uri se bo na Miklošičevem trgu pričel pionirski festival, ki se bo nadaljeval v domu kulture. GENTEROVCI - Ob 14. uri se bo v počastitev dneva miadosti pričela 17. občinska revija folklornih skupin lendavske občine. TOREK, 24. MAJA GORNJA RADGONA - V domu kulture bo ob 20. uri ponovitev svojevrstne multime-dialne prireditve Oči in srce. Literarne prispevke bodo brali znani slovenski gledališki igralci ob izbrani glasbi in projekciji umetniških fotografij ter izraznem plesu Petrine Plečko iz Maribora. Avtor programa je Brane Rončel. Dušan Loparriik ^Jižnico predvsem mladi odkar deluje v zadružnem domu na M lo^io f *ni*žnic<>' so j® na kulturni praznik in je podružni- (J, - i«6 v«č kniip oj$ne P®lice so dobro založene, naročiti pa N j nre, je enkrat tedensko, in sicer vsak petek Polov- * k dohr°r ^nj0 je uredilo domače kulturno društvo, iv ^tŠi a? mladih t v»Ia, saj vanjo zahaja ta čas 92 bralcev, 'Uk K^nia ’. * u“i otroci iz vrtca prihajajo po knjige, da jim romani i P°grešajo pa vaščane srednjih let. Starejši n^set lJn* Marii« avtorjev. Najbolj navdušena obisko- *njig. J Mohor iz Kobilja, ki je v enem letu prebrala Karel Ščavničar uL1KOV^ RAZSTAVLJAJO - V po-Or^ji 1 Vs^jni snk^ev^e ^upnosti Gornja Radgona so se s ''tatl'zac^tllalerii i , rajevne skupnosti predstavili radgonski iz? Je Postni vna sekc>ja pri občinski zvezi kulturnih snov-in a j328137«- na kateri predstavlja najno-liC^e, L, s.lra, Sa: ^a deset avtorjev. Razstava je vsebinsko slikarji uporabljajo različne iah^Van-^’nski m ^d* Pr' izbiri motivov. Tako so na ogled ?obelin°llV1' Pa lud’ sodobna gledanja likovna x ®adela v* L;. P.e dni razstavo selijo po organizaci-’ Cre^njevU;, čin’- najprej v Avtoradgono. dalje pa v tozd Moda. Gorenje Elrad in še kam. • P PREDSTAVLJAMO VAM NAGRAJENCE Manica Gornjak Najtrdnejša opora kulturno-umetniškemu življenju v radgonskem združenem delu je nedvomno delavskoprosvetno društvo Svoboda Gorenje-EIrad. Enega izmed temeljnih kamnov pa je leta 1975 s svojim požrtvovalnim delom vgradi- la letošnja Kerenčičeva nagrajenka Manica Gornjak. Delo in kultura sta dve osnovni vodili v življenju-delavke, matere in žene, ki ne pozna počitka. Zakaj prav kultura? Logično nadaljevanje družinskih opredelitev. Kajti, kot pravi Manica Gornjak, v njihovi družini je bila kultura vedno dobrodošel gost. Oče je bil četrt stoletja v Rušah vnet kulturni delavec, tudi mama je nadvse ljubila dobro domačo knjigo, oba pa sta svoja nagnjenja prenašala na otroke. Zato je Manica po preselitvi v radgonsko občino nemudoma iskala kulturne vezi. Našla jih je med somišljeniki v radgonski delovni organizaciji Gorenje Elrad. Najprej je vodilatovarniški ženski pevski zbor — petje ji pomeni še danes enega največjih užitkov — nato pa zapregla tudi v organizacijski smeri in bila med ustanovitelji DPD Svoboda. Še danes je aktivna v društvu. Prav pod njenim, vodstvom je doživelo kulturno udejstvovanje delavcev v tem delovnem kolektivu pravi preporod. Delavci so se vse bolj Opogumljali in pred drugimi izrazili svoja notranja nagnjenja in nastale so likovna, recitatorska in druge sekcije, delavci so pričeli pisati pesmi. Korak dalje je bil, ko so v DPD Svoboda Gorenje Elrad pred sedmimi leti prvič povabili medse slikarje samorastnike in ustanovili likovno kolonijo, ki je doživela še pet prireditev. Letos bo že sedma. Prav tako so že izdali šest literarnih Delavna pisateljica Sanje o zlatih gumbih je naslov mladinske povesti, ki jo je napisala prekmurska pisateljica Karolina Kolmanič, v mesecu mladosti pa izdala Mladinska knjiga. »Vdruščini nastopajo najstniki, ki počnejo za naš čas nenavadno drzne reči. Poleg Milana, Marice, Melite, Marka, Mirka, Tine-ka in drugih hodi v šolo tudi Mina . . .« In vendar tokrat ni ženska glavna junakinja zgodbe, kot je sicer običajno za avtoričina dela, ki jih je doslej izšlo že pet. »Tokrat je glavni junak fant, saj so mi že skorajda očitali, da pišem le o ženskah,« se je nasmejala Karlina KoL manič. ko je obiskala naše '"uredništvo. Pobuda za pogovor je bila prav omenjena povest, ki je izšla v okviru zbirke Sinji Galeb, prav tako to pomlad pa je v zbirki Glasovi iz vsega sveta izšla tudi pisateljičina novela Posodite mi svoj obraz. Natisnili so jo v Gottingenu, Karlina Kolmanič pa je edina slovenska in celo jugoslovanska avtorica med publiciranimi, s pesmijo pa jo je zaslediti tudi v Antologiji svetovne lirike, ki vključuje dela v oseminštiridesetih jezikah. Novejšega datuma sta tudi njeni uglasbljeni pesmi Zemlja prekmurska in Žalo-stinka, ki ju poje Prekmurski oktet. Kako ji ob učiteljskem delu (poučuje slovenski in nemški jezik na osnovni šoli Karla Destovnika-Kahuja) uspeva najti čas za pisanje in še ostala opravila, je bilo vprašanje, na katerega je ddgovorila, da s celodnevno aktivnostjo. Pisanju namenja predvsem poznejši del dneva in nedelje ter praznike, sicer pa od malih nog ni vajena lenariti. Živo se spominja mladinskih delovnih akcij in kolonij, ki se jih je udeleževala, pa tudi časa, ko sta se s pokojnim Leopoldom Suhodolčanom trudila vpeljati dandanes med mladimi zelo popularno bralno značko. Od- SREDA, 25. MAJA GORNJA RADGONA — Ob 15. uri bo na Trgu svobode pričetek tradicionalne prireditve Mladina se predstavlja. KNJIŽNE NOVOSTI V POKRAJINSKI IN'ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI Josip Vidmar: ples, Ljubljana 1983 Louis Adamič: Mrtvaški Smeh v Karolina Kolmanič nos do knjige je namreč še kako pomemben in kot pedagoginja se Karolina Kolmanič tega posebej zaveda. Za svoje delo je bila že tretjič nagrajena s Kurirčkovo nagrado — tokrat za kratko prozo. Pri občinski zvezi kulturnih organizacij pa pisateljica vodi literarno sekcijo in tako tudi v prostem času izraža svoje nagnenje do literature in posluh do pesnikov in pisateljev-začetnikov. ' Brigita Bavčar džungli, Moja rojstna dežela, Dinamit (3 knjige), Ljubljana 1983 Miodrag Bulatovič: Sabrana dela M. Bulatoviča 1—7, Ljubljana 1983 Radule Vasovič: To je Tito. 1000 najlepših misli i ociena o životu i radu Josipa Broza-Ti-ta. Zagreb 1982. Carl Marzani: Italija in komunisti, Ljubljana 1983 Zemlja. Velika ilustrirana enciklopedija. Slovenska izdaja. Ljubljana 1982 Najlepše gradevine i prostori sveta (Domovi kraljeva, Hramovi moči, Sjaj bogova), Beograd 1982 Ivo Miše: Oralna kirurgija, Zagreb 1983 (v srbohrvaščini) Vse o ročnih delih. Pletenje, kvačkanje, vezenje, krojenje in šivanje, tkanje, vozlanje, makrame, najlepši vzorci za pletenje in Ljubljana 1983 Bibliografija kvačkanje. slovenske Z marljivostjo do napredka Na srečanju pevskih zborov soboške občine seje minulo nedeljo zbralo prek 150 pevcev v devetih različnih sestavah. Največ je bilo mešanih zborov — Sobota, Beltinci, Roga.šov-ci. Peli so kar trije okteti (Tišina, Prosenjakovci in Prekmurski oktet) in moški zbor KUD Beltinci. Prirast je zlasti pri mešanih zborih, saj se Sobota ponaša stremi — invalidskim, upokojenskim in sindikalnim. Upokojenski pevski zbor imajt že nekaj let tudi v Beltincih. Ljubitelji petja (ti so kljub lepemu nedeljskemu popoldnevu napolnili dvorano), so bili prijetno presenečeni nad napredkom. Gotovo da imajo zanj veliko zaslug pevovodje ih dirigente — Tomaž Kuhar, Jože Vukan, Jože Grlec ml., Štefan Sedonja ml. Štefan Rožman in Ladislav Gyorek — vendar brez odpovedovanja in požrtvovalnosti pevcev zborovsko petje ne bi doseglo tolikšnega razmaha in kakovosti. kmetijske literature v letih 1919—1938, Ljubljana 1939 USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra knjiga v Murski Soboti so: ZDRAVO ŽIVLJENJE (Mladinska knjiga), Henry James DEDINJA (Mladinska knjiga) in dr. Pavle Bohinc SLOVENSKE ZDRAVILNE RASTLINE (Mladinska knjiga). kinematografi KINO PARK MURSKA SOBOTA bo v počastitev meseca mladosti predvajal v nedeljo 15. maja ob 16. uri slovenski barvni film KO ZORIJO JAGODE o dorašča-joči mladini, prvih ljubezenskih izkušnjah in preskušnjah zrelosti. Film je režiral Rajko Ranfl. V sredo 18. in v četrtek 19. maja ob 18. in 20. uri pa bodo v soboškem kinematografu vrteli ameriški barvni film NEUNIČLJIVI MINI MORIS ali ZBOGOM BREZSKRBNA MLADOST. brošur Oči in srce. 18. STRAN 7 <983 naši kraji in ljudje T Pridnost na skopi zemlji krajih, tudi na Kukeču, zato skušajo iz ne preveč darežljive zemlje s DO ODLAGALI V zadnjih desetih letih so na tem področju naredili precej, še več pa bi lahko, če bi se dogovarjali. Skoda je namreč številnih hektarov, ki prehajajo v preloge zato, ker nekateri zaradi starosti in drugih razlogov zemlji ne namenjajo tolikšne pozornosti kot nekoč. Z nasveti bi jim lahko pri tem precej pomagali strokovnjaki KZ Panonka, ki pa jih le poredko vidijo v tem kraju. Dajanje zemlje v zakup sicer ni preveč popularno — nekaj primerov že imajo — vendar je bolje tako, samo da zemlja ni zanemarjena. Precej sodobnega kmetovanja sta se lotila na devetih hektarih Koloman Kovač in sin Jože. Strojne opreme imata skoraj do- volj, zato sta tri hektare zemlje vzela še v zakup. Bo že šlo, tudi po kukečkih bregovih in dolinah. Zdaj imata privezanih 25 glav goveje živine, očitno pa se bo število še povečalo, saj zavzeto skrbita za krmne, rastline. Sicer pa nista sama. Kolomanova žena, Jožetova mati, zaradi invalidnosti poprime le za nekatera opravila, prav pridna pa je Marta, ki stanuje pri njih. Letos jim vreme ni preveč naklonjeno, vendar so vseeno optimisti. DOSTI HEKTAROV IN MALO DOMAČIJ Kukeč je slikovita gorička vas, mikavna za oči turistov, posebno tistih, ki zaradi cest niso preveč izbirčni. Domačini pravijo, da so ceste prava nadloga, posebno še takrat, ko jih je treba vzdrževati in obnavljati. Nad štirinajst kilometrov jih imajo, denarja pa s samoprispevkom zberejo sorazmerno malo. Komaj sto prebivalcev, le nekaj jih je zaposlenih, se trudi, da vas ne bi začela odmirati; tudi ne bo. Starejši mlademu rodu privzgajajo delovne navade, zato očitno nobe- Malo verjetno je, da bi kje v Pomurju srečali starejšega kovača, kot je Ludvik Zrinski iz Moščanec. ,,Mogoče bi kje našli, a jaz ne poznam nobenega, vsaj takega ne, ki bi še poganjal kovaški meh in v rokah vihtel kladivo.” Ludvik še vse to zmore, kljub temu da je star že 81 let. Res je sicer, da kovaške obrti že dolgo nima več, a v kovačnico mora večkrat stopiti. Ljudje, predvsem domačini, ga prosijo, če jim lahko skleplje železo za plug, motiko, nasadi koso ali postori še kaj drugega. Ne more jim odreči, saj ga to delo še vedno zelo veseli. Nekoč so govorili: ,K Zrinskojovomi kovače, ta trbej iti, tan je kovač!’ Tako dobre kovačije namreč ni bilo daleč naokoli. Dela pa je bilo celo za 5 ljudi. To je bilo še tedaj, ko je imel obrt Ludvikov oče. Takrat so največ izdelovali okovje za lesene kmečke vozove. Ljudje so prihajali od vsepovsod. ,,Sčasoma pa so se pojavili železni vozovi, ki so cenejši in bolj primerni za priključitev na traktor. In dela je bilo vedno manj. Po očetovi smrti sem imel še nekaj časa pomočnika, nato sem ostal sam, in ko sb davki začeli odžirati ves zaslužek, sem obrt odpovedal. Tako in tako imam še precej dela na kmetiji. Kovači pa so dandanes nekaj drugega, kot PROSEČKA VAS—POZNANOVCI Težko čakanje na telefon V krajevni skupnosti Mačkovci so pred leti zastavili široko akcijo za napeljavo telefona v vsako vas, oziroma za raširitev telefonije tam, kjer so nekaj priključkov že imeli. Naposled sta od 8 krajev na vrsti samo še Prosečka vas in Poznanovci, kjer so še brez telefona. V kratkem pričakujejo predračun in vso potrebno dokumentacijo od izvajalca del, podjetja za avtomatizacijo prometa iz Ljubljane. Potem pa ... V Prosečki vasi bodo dobili 18, v Poznanovcih pa 16 priključkov. Naročniki bodo prispevali telefonske drogove in opravili zemeljska dela, vsakega pa še čaka tudi plačilo posebnega prispevka za telefon. Ostala potrebna sredstva bo zagotovila krajevna skupnost s samoprispevkom, ki ga zbirajo v ta namen. Vsi že težko čakajo, kdaj bo zazvonil telefon. Tako kmalu ga najbrž ne bodo slišali, predvidoma pa še letos. J. G. na od preostalih 36 domačij ne bo začela razpadati tako, kot so že nekatere pred tem. Predsednik vaškega odbora na Kukeču, Jože Cifer pravi, da bi imeli v kraju manj problemov, če bi bile hiše bolj strnjene. Sicer pa je kljub temu optimist. 81 let, pa še vihti kovaško kladivo smo bili mi. Imajo bolj raznoliko in zahtevno delo, ne pa tudi tako težko, saj imajo na voljo razne pripomočke.” Je še kje starejši kovač kot Ludvik Zrinski iz Moščanec? Takšen, ki bi poganjal meh in v rokah vihtel kladivo! (Foto: J. G.) Najbrž je res tako. Nekoč so v kovačnici uporabljali v glavnem samo kladivo in klešče, dandanes pa varilne, vrtalne in številne druge stroje, ki jih poganja elektrika. Ludvik pa, denimo, še uporablja meh na Kukeču Jože Cifer, ki se po delu z viličarjem v puconski opekarni rad loti domačih kmečkih opravil, najde dovolj časa tudi za pogovor o vsem tistem, kar bi morali v vasi še narediti. Pravi, da bi bilo delo dosti lažje, če ne bi bile hiše raztresene po sedmih bregovih in še to dve, tri ali štiri skupaj. Znajdejo se, ker se morajo, saj čas hiti. Osrednjo pozornost bodo v tem obdobju nožni pogon, ki je star okrog 80 let, nekatero orodje pa je staro tudi več kot 100 let. Seveda je že marsikaj neupora bnega, in tisto namerava prodati kot staro železo na odpadu. Ostalo pa . . . ,,Mogoče bo kateremu vnuku prav prišlo. Starejši se že kaj uči, čeprav pravi, da bo postal avtomehanik. Sicer pa so ga zgradili leta 1962. Jože pravi, da so gasilci v kraju med najbolj aktivnimi, zato sorazmerno zlahka pritegnejo k delu tudi druge. Nekaj gradbenega materiala so že zbrali, dosti pa bodo lahko naredili s prostovoljnim delom. Pa še nekaj bi radi: vsaj en telefon nekje v osrčju vasi, ki se razprostira na 312 hektarih. Janko Stolnik I . Krajevna skupnost Ljutomer obsega štiri naselja:. Ljut°mer Noršmce, Babince in Spodnji KamenM| Leta 1978 so se na območju celotne krajevne skupnosti I Krajam z referendumom odločili za samoprispevek,^ “ | s tako zbranim denarjem odpravili nekatere najnujnejše I komunalne in druge težave, ki so jih pestile. Višinais*| mopnspevkaje bila različna. Najvišjega so imeli vaščan' IBabinec in Noršinec, ostali dve naselji pa sta se odločili za l nekoliko nižjega. Referendumski programi so bili pred petimi led I dokaj obsežni in takrat je bilo vprašljivo, če bodo vcelou I uresničeni. Konec aprila se je petletno obdobje iztekLI a sedežu krajevne skupnosti z veseljem ugotavljal0' V I so naredili vse. kar so načrtovali, celo več, saj so v Babm£“ I in Noršincih naredili nekoliko več kot pa je bilo zapisano Iv programu. I In kaj so v minulih petih letih storili v krajevni! skupnosti Ljutomer? * Najobsežnejši program je bil vsekakor v I Ljutomer. Asfaltirali so ceste v novih Ijutomerrskthu I — kar šestnajst ulic so prevlekli z asfaltom. Uredii I kanalizacijo v treh ulicah, končujejo dela pn modem' zaciji pločnikov ob Prešernovi in Ormoški cesti, s Inancirali so modernizacijo ceste Ljutomer — ®uf.^Vpvni I Cezanjevci, popravili most na Ščavnici in zgradih«. I propust na Globetki in sofinancirali izgradnjo te skega omrežja na Ormoški cesti. Največ pa je stala I gradnja doma kulture, kije že dograjen. Del sreds I samoprispevka je bil namenjen za redno dejavnos J jevne skupnosti in za gramoziranje neasfaltiranm mestu. J g bom zahajal v kovačnico, dokler bom lahko dvignil kladivo, pa četudi bo to do stotega leta. Težko mi je za kovačijo . . Ob teh besedah je Ludviku pripolzela iz oči drobna solza. Padla je na nakovalo in se zaiskrila, kot bi koval železo. JOŽE GRAJ Z asfaltiranjem pločnikov v mestu Ljuto čujejo tudi zadnjo nalogo iz petletnega toioer. dumskega programa v krajevni skupnosti J PRAZNIK KS GORNJA RADGONA Minil brez vednosti večine krajanov? Ob dnevu zmage, v spomin, ko so pred 38 leti prikorakali v Gornjo Radgono prvi borci Lackovega odreda, so praznovali krajani največje radgonske krajevne skupnosti svoj prvi krajevni praznik. Tako so se vsaj domenili in zapisali v statutu KS, žal pa je bila resnica drugačna. Večina krajanov o svojem prazniku ni bila obveščena, nanj so tiste, ki so se ga morebiti le spomnili, opozarjale prav poredkoma sramežljivo izobešene zastave. Seveda pa so ga slavili krajevni ,,veljaki”! Prvo svečano sejo skupščine KS in DPO so popestrili s krajšim kulturnim programom pevci radgonskega okteta in pevskega zbora OŠ Jože Kerenčič ter recitatorji, za plodno in dolgoletno delo pa so prejeli priznanja KS Ernest Jančar, Ivan Strafela, Anica Strah, Olga Godina ter radgonska Intesova pekama Mura. To pa je bilo skoraj vse — še sreča, da so ob tej priložnosti postavili razstavo slikarji radgonskega slikarskega društva — s čimer so obeležili ta pomembni dohodek v KS. Bomo, čeprav so še ne tako dolgo nazaj v KS imeli v zvezi s tem spominskim dnem „velike apetite”. Ali so načrte postavile na glavo ustalitvene težnje ali pomanjkanje aktivistov, je težko reči. Ob prvem prazniku, ki bi moral biti namenjen vsem krajanom, pa se večina le-teh upravičeno vprašnje, komu je takšen praznik potreben!? vp I - . dd>Je bila 20.677.294,68 dinarjev‘" V NortaP Spevkom Mi zbrali. J ceste, urediS/ v minulih petih letih asfaltirali v^ I »S? 4 f cesto Ljutomer — ,zsamoprispevka so soling0 I domu, gramo7irarBu<^ovcl’ asfaltirali cesto pri gas^ jl za kar so zb al Sl# ceste naredili vaškif Rimani J dinarjev. f Programu imeli i na£rt°vali vaščani Babinec, saZrrl nje- Za to delo so -iranje vaških cest f Že od februa^ Por^ili 2.041.721,92 dm^) ' — daljšanje samnn •3a etos Pa potekajo aktivnosti -načeloma dogbv°G do poostrena kontrola svet je v razpravi o kmetijstva in njenem fman na območju občin ^X)ta Ju "rganizacije združenega dela. reznih kooperacij ^“Hejo kmetijske pridelke brez s dku[)U neredno ali P Mi n opravljajo promet v Pros^” pospeševanje kmet j določila odloka o prispevku za p« . Ur M M- Sobota. „al vse kupce proizvodov kn^st^‘JVet načine M. Sobota je zato pozva _rav Pajo obveznosti "Poštevajo določila odloka m takoj kmetijstva 'n'Mi v n3?n> 1983 n»račun skupnosti zape pozornrei mnaio v skladu z določilom P .. ? tujj izvajanju nalog «anov izvršnega sveta pa je T^Xsov o blagovnem “ “8““ b^eiu “P™« ob izdaji zdraystvenega P tj -n izpolnili zahtevali tudi podatke » krSane, bo z zaznam-jbtm strani obrazca. Da so živali p eg rjstojni veterina • a ^jniiin^Mma, pečatom in podpisom "P^ PoriJ na obveznost, ^.sI»iČevaUVn’^'avec bo prodajalca ali kupca po žival lene tui,i veterinaJ v v*” P"^« Občine div koinj. ^voznim sredstvom izven n^močj konomski razvoj bo preoiS družbeno planiranje in družbe živino. Če izpol-P® in zasebnikov, ki prevažaj jeznega t^aovariL’^Pzadpisov, izdanih na podlag ... i5ejo v evidenco i J'Majo o ^' ali pred kužnimi boleznimi J evidenco, bo ob potrdit P°trd>lo. Pri vozilih, ki niso vp'sana hajajO 1Z pred- potrebno sproti preveriti vse pogoje, Ki bo sodelovala veterinarska^na d prome- vtlk^ske n,:/adeže potrebno v odloku uvrsti oziroma nakupu kioto.^aki i^?ke:.lz slednjega sledi, da_pni P1? J oznanili tudi zadn$°11 kot Pri prodaji poljščin. Z u jJfjani njenih samo- panonko in od nje zahtevah, m za dosledno ^0^ naJon”' analizirajo stanje in sprejmejo p 8 tjistv0, gozdar-M pt®hran 'n “krepov republiškega komiteja z "° Boris Hegediiš ^novosadske borze kok.db 1? Oo ^RlC ^izvodov so se prejšnji teden gibale Za oves^u? u živinsk° krmo, letnik 1982 — ko a kg; kom,l ?ik 1381 z deklaracijo o kvaliteti -x 2a’ ,ebiik 1982, umetno sušena -13,30 2a ko rb®sna,i beli, teže 90 do 130 kg, s farme ^ 30 kna kg živa ! ® teže-iz kooperacije - 130,00 do n" 210,00 puiski za nadaljnje pitanje, teže piein^ObiS^edo nu n 2a kilogram (zamenjava za koru-W?niUh vCi Za izvn,menitih Pasem, teže 280 do 320 kg, 1°0 21 °’00 din za kg žive teže; teleta l3°kg’_ v”?erie spolov 80:20 v korist teličk, \ z45,00 din za kg žive teže. Vem, tovariš miličnik, da je prikolica preobremenjena, ampak umetno gnojilo moram kupiti takrat, ko ga imajo in to je sedaj zaloga za dve leti vnaprej. Dvajset let glasila POMURKA Brez dobre informacije si ni moč zamišljati dobrega samoupravnega odločanja. To velja tudi za združeno delo, saj je tam, kjer delavci ne razpolagajo z informacijami, tudi njihov vpliv na odločanje prešibak, nemalokrat pa obveljajo odločitve, ki so jih sprejele ali predlagale v sprejem poslovodne strukture. Čeprav z informiranjem v vseh pomurskih organizacijah združenega dela še ne moremo biti zadovoljni, pa je med njimi že nekaj, sicer še redkih izjem, ki obveščanju delavcev posvečajo posebno pozornost. Vendar pa so tudi tu izjeme. Izdajanje internega glasila, tiskanega tudi na najboljšem papirju, še ne pomeni, da je z informiranjem vse v najlepšem redu. Informacije za odločanje morajo biti jasne in pravočasne, prav teh pa v glasilih organizacij združenega dela često primanjkuje. Marsikje se še vedno zadovoljijo s poročanjem o dogodkih, samo to pa gotovo ni •namen nobenega glasila. Med glasili, ki izhajajo v pomurskih organizacijah združenega dela, je glasilo ABC Pomurka brez dvoma med vodilnimi. Sicer pa kvaliteto glasila pogojuje tudi dolgoletna tradicija, saj letos mineva že dvajseto leto njegovega izhajanja. Pomena informiranja so se v Pomurki zavedli že leta 1963 in od prvih skromnih začetkov, ko je glasilo izhajalo dvomesečno in v nakladi okrog 200 izvodov, seje razvilo v močno informativno sredstvo, ki izhaja zdaj že mesečno v nakladi več kot 15 tisoč izvodov. Kot je že običaj ob jubileju, se tudi tokrat ozrimo na prehojeno pot ABC Pomurke. Tako kot je rasel in se razvijal kombinat »Pomurka«, tako se je razvijalo tudi njegovo glasilo. Ker je kombinat v začetku združeval osem organizacij združenega dela s področja kmetijske proizvodnje, živilske predelave in gozdarstva, seje najprej pojavila potreba o medsebojnem obveščanju v teh organizacijah. Od ciklostirane brošure je po petih letih Pomurka spremenila svoj izgled in začeli sojo tiskati kot časopis. To je narekovala predvsem potreba po stalnem večanju proizvodnje v posameznih obratih, poleg zaposlenih pa so Pomurko začeli prejemati tudi kmetje-kooperanti v soboški in lendavski občini. Naklada se je iz leta v leto večala, leta 1978, ko je SOZD ABC Pomurka dobila sedanjo organizacijsko obliko, pa se je ta povečala na 15.500 izvodov. Od tega časa prihaja ABC Pomurka v vse kraje v Sloveniji, kjer ima sestavljena organizacija svoje delovne organizacije. Tako je obveščanje zaposlenih v skupnem glasilu zelo pomembno tudi za spoznavanje in boljše medsebojno sodelovanje ih samoupravno delovanje. V pogovoru z Borisom Hegedušem, glavnim in odgovornim urednikom ABC Pomurke, smo zvedeli, da se glasilo še vedno srečuje z nekaterimi težavami. Večji del bremena še vedno sloni na enem profesionalnem novinarju, druga slabost mesečnika pa je tudi, da informacije v njem često prihajajo prepozno. Kljub temu pa ugotavljajo, da glasilo kot tako na sedanji stopnji razvoja ustreza informiranju v združenem delu, s svojimi prilogami raznih osnutkov samoupravnih aktov pa omogoča najširšemu krogu delavcev, da lahko osveščeno in samoupravno odločajo o svojem dohodku, planih in nadaljnjem razvoju. Čeprav se poslovodne strukture^ v posameznih sredinah stežka privajajo na javnost svojega dela ter tako tudi na posredovanje informacij za odločanje, so v zadnjem času na tem področju dosegli pomembne premike. Še vedno pa velja ugotovitev, da so najvišje poslovodne strukture, v tem primeru kolegijski poslovodni organ, veliko bolj odprte kot poslovodne strukture v delovni organizaciji oz. temeljnih organizacijah. Ob vsem tem pa ne moremo tu mimo integracijskega pomena glasila, saj le-to povezuje delavce in kmete ABC Pomurke po vsej Sloveniji v enotno skupnost ter tako utrjuje njihovo pripadnost k velikemu gospodarskemu sistemu, temelječem na samoupravni, proizvodni in znanstveni povezanosti, ki zagotavlja hkrati tudi socialno varnost delavcev in zagotavlja perspektivo nadaljne-ga razvoja. Ko smo Borisa Hegeduša povprašali po načrtih, je povedal, da naj bi glasilo delavcev in kmetov ABC Pomurka tudi v letu 1983 izhajalo le mesečno, pri čemer pa bodo idejo o odprtosti glasila skušali med drugim doseči tudi na ta način, da bodo k sodelovanju pritegnili čim več dopisnikov. ABC Pomurka bo dosegla svoj namen le, če bo njena vsebina aktualna, objavljena problematika zanimiva in tekoča, pri oblikovanju njene vsebine pa bo sodelovalo čim več zaposlenih in kooperantov. Naša želja je, da bi se njihovi načrti uresničili, ob jubileju pa želimo, da bi glasilo tudi v prihodnje uspešno opravljalo svoje poslanstvo. L. Kovač strokovnjaki svetujejo Presajanje zelja Zelje je v Sloveniji najbolj razširjena vrtnina. Uspešno ga vzgajamo v kotlinah ali ob vodi, kjer je zrak vlažnejši in v zemlji, ki dobro zadržuje vlago. Zgodnje zelje presajamo na lažjo, pozno pa na težjo zemljo, v kateri se bolj zadržuje vlaga. Čeprav zelje uspeva lahko na dobri zemlji več let zaporedoma, pa je priporočljivo za preprečevanje poškodb po boleznih in škodljivcih saditi zelje šele po treh letih na isto površino. Na kisli zemlji, kjer se rada pojavlja golšavost kapusnic, pa vsaj štiri leta zelja ne presajamo na isto parcelo. Že v jeseni je potrebno na 1 ha v zemljo zaorati-40 do 60 ton svežega ali 20 do 30 ton preperelega hlevskega gnoja. Spomladi ob pripravi zemlje zabranamo 600 do 1000 kg/ha mineralnih gnojil v takem razmerju, da dobimo 100 do 180 kg/ha dušika, 120 do 150 kg/ha fosforja in 120 do 200 kg/ha kalija. Ce smo seme sejali v marcu v zaprto gredo ali tunel, potem presajamo zelje v začetku maja. Pri setvi v aprilu se sadike razvijejo do konca maja, iz setve v začetku maja pa presajamo do konca junija. Pred presajanjem je treba zlasti na površini, kjer so prisotni škodljivci, v zemljo zadelati volaton, gatition, furadan ali poškropiti zemljo z basudinom. Za zatiranje plevela pa po škropljenju v zemljo takoj zabranamo treflan 2,4 do 4,8 //ha. Pred presajanjem sadike lahko namočimo v raztopino ilovice, kravjega, insekticida in fungicida. Izločimo vse sadike, ki so jih poškodovali različni škodljivci, to je, da so brez srca, imajo golo korenino ali pa šiško na korenini. Na dobro pripravljeno zemljo presajamo ob oblačnem vremenu ali po dežju na medvrstno razdaljo 65 cm, v vrsti so sadike sorte varaždinsko 50 cm narazen, potrebujemo 31.000 sadik/ha. Pri hibridu celsa F1 so v vrsti sadike 65 cm narazen rabimo 24.000 sadik/ha. Presajamo ročno ali pa s sadilniki. Sadika mora biti dobro pritisnjena v zemljo. Pretegnjene sadike posadimo globlje kot so rasle na setvenici, pazimo pa, da srčni listi ne pridejo v zemljo, ker se iz pregloboko posajene sadike ne razvije glava. Sadike, ki so prestare, se po presajanju slabše razvijejo. Ce po presajanju ni dežja, je potrebno površino namakati z 10 do 20 mm vode. Ce nismo uporabili pred presajanjem herbicida, lahko plevel zatiramo 10 do 20 dni po presajanju z naslednjimi sredstvi: lasso 41/ha ali tribunil 70 WP 3 kg/ha ali propaklor T 50 10 l/ha ali muharicid 6 kg/ha ali ramrod 7-8 kg/ha. M. C REZERVE V PRESNI KRMI V SR Sloveniji krmi večina kmetij v poletnem obdobju govedo s presno krmo. Za ta način krmljenja je v praksi razširjen tudi izraz zeleni krmni trak. Bistveno pri tem načinu krmljenja je, da travo in druge krmske koševine pokripimo takoj po košnji v sveži obliki. Gospodarstva, ki sejejo prezimne krmne dosevke (krmna repica, ržiga, mnogocvetna ljuljka in druge) ’prično s presnim krmljenjem že v obdobju med 10: in 15. aprilom. Konec aprila ali v začetku maja preidejo-na mlado travo in v drugi polovici maja na lucerno ali črno deteljo. Prehod na presno krmljenje mora biti postopen in naj traja 7 do 14 dni. Se posebej v obdobjih, ko krmimo zelo mlado travo, visoko 10 — 20 cm, mora biti v obroku dovolj sena in sicer od 5 do 10 kg. Ce v tem primeru ne pokladamo dovolj sena prihaja zaradi visoke prebavljivosti trave do drisk in s tem do velikih izgub hranilnih snovi in mineralov. Po uspešno opravljenem .prehodu pojedo krave dnevno ob minimalnem dodatku sena 1 — 4 kg preko 60 kg kvalitetne presne krme, kar zadošča po energiji za preko 14 litrov mleka, po beljakovinah pa za 16 — 20 litrov. Močna krmila z 14—16 % beljakovinami pokladamo le kravam, ki imajo na dan nad 25 litrov mleka. Plemenske telice, ki so težke nad 200 kg naj dobijo dnevno, odvisno od teže, 25 do 45 kg presne krme. Ob minimalnem dodatku sena bodo priraščale okrog 0,60—0,70 kg na dan, kar je dovolj za plemensko kondicijo. Pri govejih pitancih, ki pojedo približno toliko presne krme kot telice dopolnimo obrok z minimalno količino sena in z krepko energetsko krmo in sicer glede na težo pitancev 1 do 4 kg grobo mlete koruze. Pri presnem krmljenju ne smemo pozabiti na pokladanje rudninskih dodatkov in soli. Ker v mladi travi primanjkuje natrija, priporočamo, da primešate rudninskemu dodatku eno tretjino soli. Kravam pokladamo te mešanice, odvisno od količine mleka 5 do 15 dag na dan, plemenskim telicam in nitancem pa 3 do 6 dae. V kolikor ni na razpolago rudninskih dodatkov pokladajte kravam 5 do 10 dag soli, plemenskim telicam in pitancem pa 2 do 5 dag soli na dan. Travo kosimo za presno rabo v fazi pred latenjem. V tej fazi je trava visoka 20 do 30 cm. Tukaj pa dela večina slovenskih živinorejcev velike napake. Čakajo, da trave visoko zrastejo in jih kosijo v fazi latenja in v fazi začetka cvetenja ali celo v fazi cvetenja. Trave košene v teh fazah pa imajo zelo majhno hranilno vrednost. Hranilna vrednost trav pada z staranjem neverjetno hitro. Starejša trava vsebuje zelo malo beljakovin, krave io na odklaniaio. Namesto, da bi jo pojedle 60 kg, jo pojedo komaj nekaj več kot 20 kg. Posledica tega je velik padec proizvodnje. Koruza kot močna krma ne pride več v poštev, ampak je potrebno pokladati draga močna krmila, ki imajo 14 — 16 % beljakovin, Pri pokladanju prestare presne trave zgubimo vse fiziološke in ekonomske prednosti presnega krmljenja. Kvalitetno travo smo z prepozno košnjo povsem razvrednotili. V največje težave pri presnem krmljenju zaide večina živinorejcev od 20. maja do 10. junija, odvisno od ranosti vegetacije v posameznih območjih Slovenije. V tem obdobju prva rast trave že ostari, druga rast je pa še premajhna za košnjo. To obdobje je najlaže premostiti z pokladanjem presne lucerne ali črne detelje. Dobra lastnost leguminoz je, da so bogate s hranili še v začetku cvetenja in da jih živina tudi rada je. Leguminoze so odlična presna krma tudi v poznejših obdobjih. Živinorejci, ki nimajo lucerne ali detelje, morajo planirati začetek prve košnje trav za presno krmljenje, tako, da bodo imeli v tretji dekadi maja na razpolago za košnjo že drugo rast trav. To pa pomeni, da morajo začeti kositi travo za presno rabo v naših pogojih že pred 1. majem. Razumljivo je, da v tem obdobju trava še ni visoka 25 do 30 cm, ampak samo 10—15 cm. To se pravi, da moramo začeti kositi premajhno in premlado travo z namenom, da si ustvarimo stopničasto rušo. Pri tem pa nastopi težak problem psihološke narave, saj je večina živinorejcev zmotno prepričana, da si delajo s košnjo premlade trave veliko gospodarsko škodo. Pri presnem krmljenju nam je v veliko pomoč tudi gnojenje. Površine, ki jih bomo koristili pred 1. majem, pognojimo konec marca z 80 kg čistega dušika na ha. Na splošno velja, da moramo površine, kijih koristimo za presno krmo močno gnojiti z dušikom. Prvi rasti damo 60—80 kg, drugi 60—80 kg, tretji 40—60 kg, četrti 40—60 kg in po potrebi peti 40 kg dušika na ha. Seveda ne smemo pozabiti na fosfor in kalij. Fosforjevega oksida damo od 80 do 110 kg/ha ih kalijevega oksida 120 do 200 kg na ha. Tako intenzivno gnojenje nam omogoča 4 — 6 košenj na leto. Zavedati se moramo dejstva, da lahko le na zelo intenzivno gnojenem travniku pridelamo kvalitetno presno krmo. Na negnojenih travnikih in košenicah ni možno pridelati kvalitetne presne krme, saj v fazi pred latenjem ni dejansko minimalno kaj odkositi. STRAN 9 Pester program letošnjih Koordinacijski odbor za proslave pri občinski konferenci socialistične zveze v Murski Soboti je dokončno oblikoval pro-.gram pomembnejših prireditev v soboški občini v letu 1983. V tem mesecu velja omeniti naslednje: 20. do 22. maja organizira zveza tabornikov občine Murska Sobota taborniško-partizanski mnogoboj z udeleženci iz vse Slovenije, 28. maja bo podobni regijski mnogoboj, 27. in 28. maja pripravljajo v Murski Soboti republiško srečanje mladih tehnikov. 29. maja pa PD Mura dan pomurskih planincev na Jelovškovem bregu v Tešanovcih. Ta mesec pa bo potekala tudi razstava Otroška risba in likovni svet mladih v knjigi. 4. junija bo osrednja občinska Kdo pojde na mednarodne Občinska konferenca zveze socialistične mladine v Murski Soboti je nedavno dobila obvestilo republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije o možnostih sodelovanja brigadirjev iz soboške občine na letošnjih mednarodnih mladinskih delovnih akcijah. Gre za delovne akcije iz programa razvejanega mednarodnega sodelovanja slovenske mladine z neka- Sindikat ocenil lansko delo Letna seja občinskega sveta zveze sindikatov v Lendavi je bila namenjena razpravi o delovanju sveta in osnovnih organizacij v lanskem letu, spregovorili pa so tudi o prvih gospodarskih rezultatih v letošnjem letu. Delovanje občinskega sveta je bilo uspešno, osnovna dejavnost pa usmerjena v pripravo kongresov, krepitev socialne varnosti delavcev, k dvigu produktivnosti in uresničevanju stabilizacijskih ukrepov. Sindikat je bil tudi pobudnik uvedbe družbenega varstva v Varisu. kaže pa, da bo tak ukrep potrebno sprejeti tudi v osnovni šoli Jože Kramar Juš v Lendavi, predvsem zaradi slabih samoupravnih odnosov. V razpravi, so člani občinskega sveta opozorili, da bo potrebno bolj tehtno razpravljati o stanovanjski politiki in zaposlovanju. Dejali so. da je vedno manj zanima- POMURSKI LOVCI DO KONCA LETA PONOVNO ZDRUŽENI Boljši gospodarski in Zakon iz leta 1978 o varstvu, lovu in gojitvi divjadi ter varstvu lovišč, od sprejema katerega so se tudi delegati vseh treh lovskih zvez v regiji na delegatski skupščini Lovske zveze Slovenije izrekli za novo organiziranost v mejah lovsko-gojitvenih območij. rfarekuje pospešena prizadevanja za enotno organiziranost zelene bratovščine tudi v Pomurju. Prvi korak v 'tej smeri so predstavniki vseh treh lovskih zvez, prekmurske. radgonske in ljutomerske. storili na zadnji seji medobčinskega sveta SZDL za Pomurje. Dogovorili so se, da bodo do konca meseca izoblikovali skupno delovno telo, ki bo pripravilo kakovostno gradivo, o katerem bi pričeli lovci in vsi ostali odgovorni za gospodarjenje s prostorom razpravljati v začetku jeseni. Pod skupno streho v celotni lovski zvezi za Pomurje — pa naj bi se našli še letos. Razprava je pokazala, da kljub uspehom pomuskih lovcev vsi še niso povsem prepričani, daje nova organiziranost koristna. O tem. da prireditev proslava ob dnevu Rdečega križa s podelitvijo priznanj večkratnim krvodajalcem in dolgoletnim aktivistom. 10. junija pa bo v galeriji Jugoslovanski bienale male plastike. Prireditve se bodo nadaljevale 26. junija z otvoritvijo republiške MDA »Goriško 83« in 27. junija s slavnostno sejo OS ZSS ob dnevu samoupravljavcev. Junija pa pričakujejo tudi udeležence Vlaka bratstva in enotnosti iz SR Srbije. Ob dnevu borca bo 4. julija v Vidoncih že tradicionalno srečanje mladine in borcev. V soboski občini načrtujejo vrsto prireditev tudi v drugi polovici letošnjega leta. Tako bo septembra razstava ob 500-letni-ci rojstva Martina Luthra, 17. in MDA? terimi evropskimi državami. Letos bi naj po 20 mladih iz murskosoboške občine odpotovalo na akcije na Madžarsko in Češkoslovaško, 10 brigadirjev pa v Tunis. To je plod nadvse tesnega sodelovanja z mladimi iz Železne županije in s Slovaškega, zadnje čase pa tudi iz prijateljske afriške države Tunis. Kot je dogovorjeno, bo skupni odhod na omenjene akcije konec julija in v nja za družbena stanovanja, zato bi bilo potrebno razmisliti, če je dogovor o delitvi sredstev za stanovanjsko gradnjo 60:40 v korist družbene gradnje upravičen.. Če je Bilo delo občinskega sveta zveze sindikatov uspešno, pa to. kot so dejali, ne velja za nekatere osnovne organizacije, ki so še vedno hudo nesamostojne in čakajo le na direktive občinskega vodstva. Glede družbenoekonomskega položaja: v združenem delu v prvem trimesečju letošnjega leta pa so ugotovili, da se je industrijska proizvodnja sicer povečala za 7 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta, vendar za proizvodnjo še vedno primanjkuje . surovin in reprodukcijskih materialov. Zaradi tega ni dosežen izvoz, predviden z resolucijo, povečal se je namreč le za 1,6 namesto 5 odstotkov. Sindikalni je potrebna, pa ne dvomijo. To narekujejo že veliki gospodarski načrti slovenskih lovcev — letos so si zadali nalogo, da bodo izvozili za 10 milijonov dolarjev — h katerim bodo precej prispevali tudi pomurski lovci in nuja, da pričnejo bolje izrabljati prostor. Kljub temu da so v nekaterih okoljih še obremenjeni s tradicijo, pa veje tudi v vrstah lovcev že svež veter. Zavedajo se. da bodo le združeni enakovreden partner z ostalimi uporabniki prostora — kmetiici (zaradi vse večje intenzifikacije kmetijske proizvodnje stalež male divjadi v Pomurju občutno pada) ali gozdarji, uspešnejši pa bodo tudi v turistični in sejemski ponudbi. Za vse to pa bodo seveda morali lovci najprej sami razjasniti še vrsto danes zamegljenih vprašanj. Zeleni bratovščini v Pomurju se vse bolj zožuje prosto:, in zato mora biti dogovor o načinu izkoriščanja le-tega in vlaganja vanj prednostna naloga. To pa bodo lahko dosegli le združeni. V. Paveo 18. septembra bo zbor počitni-kariev v Vidoncih. 24. septembra pa ZTKO organizira prireditev pod naslovom »Šport združuje mlade«. Jeseni bo tudi praznovanje 25-letnice dvojezičnega šolstva. Meseca oktobra bosta otvoritev posodobljenega etnološkega oddelka v Pokrajinskem muzeju v Myrski Soboti in teden domačega filma. Ob občinskem prazniku . organizira planinsko društvo Matica množični pohod v Gančane, 17. oktobra pa bo v galeriji Kulturnega centra v Murski Soboti otvoritev pomembne likovne prireditve Pa-nonia 83. Razen tega bo še nekaj prireditev ob samem občinskem prazniku, dnevu graničarjev in JLA. Milan Jerše začetku avgusta iz Ljubljane. OK ZSMS v Murski Soboti je že začela s postopkom evidentiranja. Prednost bode imeli tisti mladinci, ki so se doslej udeležili zveznih in republiških mladinskih delovnih akcij, izkazali pa so se tudi s svojo aktivnostjo v mladinski organizaciji. M. Jerše svet je ponovno opozoril na neuresnjčevanje sanacijskega program a. v IN A Nafti, ki lahko usodno vpliva na celotno gospodarstvo. Jani D. „ZA” v KS Grad V treh vaseh krajevne skupnosti Grad: Kovačevcih, Kruplivniku in Radovcih so se na referendumu opredelili za uvedbo novega krajevnega samoprispevka za ureditev avtobusnih čakalnic, transformatorske postaje, telefonijo, vzdrževanje cest in dograditev novega vaškega doma v Kovačevcih. Volilna udeležba v Kovačevcih je bila 91 odstotna, od 113 volilcev jih je »za« glasovalo 108. proti pa je bilo 5 volilcev. V Kruplivniku je glasovalo 230 volilcev. 203 »za«, 14 jih je bilo proti, 7 volilnih listkov pa je bilo neveljavnih. V Radovcih je bila volilna udeležba 84 odstotna, od 243 volilcev se jih je 229 opredelilo »za«, proti pa je bilo 13 volilnih upravičencev. bb pomladjo je tudi letos, potrebno zakrpati zacvetele asfaltne ceste, S čeprav minula zima ni bila med najbolj mrzlimi in je bilo snega kaj malo. Delavce komunalnega podjetja iz Sobote smo posneli na odseku ceste med Gradom in Rogaševci pri Slavečih, kjer so zamašene luknje na novo zalivali z asfaltom v toplem majskem dnevu, bb Foto: Š. Celec Najspretnejša ekipa Ekipe iz vseh osmih radgonskih osnovnih šol so se udeležile občinskega tekmovanja v preizkusu znanja in veščin s področja SLO in DS. Vse šo pokazale, da so se na občinski preizkus dobro pripravile, kar kaže na dobro delo učiteljev pri usposabljanju učencev za to izjemno pomembno področje. Na koncu pa so vendarle zasluženo slavili domačini. ki so tekmovanje skupno z organizatorjem KOO za SLO in DS pri OK SZDL vzorno pripravili. ekipa OŠ Marija Rožman iz Stogovec. Zbrali so 2.434 točk. Drugi so bili osnovnošolci iz OŠ Jože Kerenčič iz Gornje Radgone z 2.324 točkami, tretje mesto pa je osvojila ekipa OŠ 25. maj s Kapele, ki je zbrala 2.312 točk. vp Napori za izboljšanje vodnega stanja močne vodne skupnosti Mura za letošnje leto, potem lahko rečemo. da je dokaj obsežen, pri. čemer bo osrednja pozornost — podobno kot v preteklem obdobju — namenjena vzdrževanju nižinskih vodotokov. Tako bodo namreč za ureditev celotnega hidrosistema na območju štirih pomurskih občin, objektov in naprav ob rekah, potokih in njihovih pritokih, za vzdrževanje vodnogospodarskih objektov ter naravnih korit vodotokov potrebovali kar 68,7 milijona dinarjev. Pri tem bo večina zbranih sredstev odpadla na vodotok reke Mure, in sicer 31,57 milijona dinarjev. V glavnem gre za ureditev odseka reke Mure med Gornjo Bistrico in Moto, veliko skrbi pa bodo namenili tudi vzdrževalno ureditvenim delom na mejnem odseku Mure z Avstrijo in sosednjo Hrvatsko med Benico in Križevci pri Ljutomeru. Precej dela pa jih čaka, tudi na > področju hidromelioracijskega sistema Krka-Ledava, za kar bo treba odšteti 28,55 milijona di-natjev. Upoštevajoč pri tem, da bo več kot polovico sredstev namenjenih za vzdrževalno-ure-ditvena dela in rekonstrukcijo nasipov potoka Ledave na odseku Ivanjci-Rakičan. Da ne govorimo posebej o številnih opravilih pri čiščenju zarasti, vzdrževanju posameznih propustov in o sanaciji manjših poškodb na vodnogospodarskih objektih. Veliko pa si obetajo tudi od dokončne ureditve hidromelioracijskega sistema Ščavnica-Plitvica, zlasti še glede načrtovanega višanja nasipov ob Ščavnici na odseku Cezanjevci-Grabe. Razen tega pa bo treba financirati opravljanje službe za vzdrževanje vodnega režima, študije in raziskave, ki jih prav tako ni malo, čistilnih naprav in zbiralnikov tfer investicijsko teh-I nično dokumentacijo. Samo pri PZC TOZD Splošna bolnišnica M. Sobota razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi pomočnika direktorja za finančno ekonomske in splošne zadeve POGOJI: visoka ali višja izobrazba pravne, upravne ali ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Dela in naloge se razpisujejo za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 20 dneh po objavi na naslov: PZC TOZD Splošna bolnišnica M. Sobota. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po izteku roka za ^prejemanje prijav. ureditvi Mure, hidromelioracijskih sistemov Krka-Ledava in Ščavnica-Plitvica je dogovorjeno, da 45.65 odstotka sredstev zagotovi murskosoboška občina, 21,82 odstotka ljutomerska. 21.60 odstotka lendavska in 10.81 odstotka radgonska občina, medtem ko minimalnih 0.12 odstotka odpade na mariborsko občino. Kot je predvideno, bo treba za program investicijskih vlaganj v vodnogospodarske objekte v splošni rabi v letu 1983 zagotoviti več kot 146,25 milijona dinarjev. Največji delež bo odpadel za nadaljevanje gradnje zadrževalnika Bolehnečici na potoku Ščavnica, saj načrtujejo vrednost del na 70 milijonov dinarjev. Poleg tega pa načrtujejo še regulacijo potoka Lipnice in Bilejca na območju Berkovec. potoka Lo-gojce na odseku Predanovci-Le-merje, kakor tudi potoka Kučni-ce med Cankovo in Fikšinci pri Gerlincih ter nadaljevanje regulacije Boračevskega potoka. Vsekakor je zelo zanimiv tudi program melioracij na vodnem območju Mure v letošnjem feW-Vsega skupaj bi naj meliorirab 2387 hektarov površin; od tega 1853 v zasebnem in 534 hektarov v družbenem sektorju. Večma melioriranih površin odpade na hidromelioracijski sistem Krka-Ledava v občinah Lendava m Murska Sobota, kjer predvidevajo dela na 1799 hektarih površin. Tu se bodo zlasti angažiral Ani Pomurka. KG Rakičan, M Panonka in Lendava. Preostalih 588 hektarov melioracijskih površin pa odpade na hidromelioracijski sistem Ščavnica-Plitvica. kjer bodo glavni investitorji melioracij KZ Ljutomer-Knžcva K. K Radgona in KZ Radgona. . Ob tako obsežnih načrtih ob močne vodne skupnosti M skupno z zainteresiranimi swa gatelji sredstev lahko upravne" pričakujemo izboljšanje vodneg stanja v Pomurju. Milan Jede INTERVJU investicij Kot je znano, so od leta 1980 dalje inšpekcijske službe v P«" j organizirane kot medobčinski upravni organ. O bistvenih rez« takšne organiziranosti bi bilo v tem kratkem času težko govo"11’ |ni vrsta razlogov vplivala, da sedanja organiziranost ni zazive #sti meri. Vzroke je treba iskati tudi zaradi določene nezase inšpekcij, pomanjkljive opremljenosti, svoje pa so dodale u pn zastavljanju ustreznih finančnih sredstev. O fe,n. J" kcijsk' vprašanjih smo se pogovarjali z načelnikom Uprave za |n,P službe občin Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava m U diplomiranim gradbenim inženirjem Vinkom Mlinaričem. VESTNIK: Iz poročila izvršnim svetom skupščin občin je razvidno, da je delovno področje inšpekcij zelo široko in da je bilo opravljeno zares obsežno delo. Katere so osnovne ugot >vitve in na kaj bi bilo po vašem potrebno opozoriti? VINKO MLINARIC: V nekaj stavkih je na postavljeno vprašanje težko odgovoriti. Osnovna ugotovitev pa je, da obseg kršitev v letu 1982 narašča, kar je predvsem posledica zaostrenih pogojev gospodarjenja. Tu gre za neupravičeno zviševanje cen, nespoštovanje ali zlorabo samoupravnih sporazumov in za druge kršitve. Zaradi pomanjkanja je' na tržišču veliko blaga slabše kvalitete. Naslednja zaskrbljujoča ugotovitev je, da kvaliteta pitne vode na celotnem območju Pomurja upada, kar gre zlasti na rovaš neurejenih odlagališč za komunalne odpadke ter t. im. črnih, nedovoljenih ponikovalnic. Poseben problem predstavlja nerešeno vprašanje posebnih strupenih industrijskih odpadkov ter onesnaževanje voda z neprečiščenimi odplakami. V preteklem letu je bilo precej obolenj, ki so posledica umazanije in večje število primerov zastrupitev s hrano. Ce upoštevamo še močno prisoten pojav ušivosti in garjavosti, lahko zaključimo, da s higieno ne. moremo biti zadovoljni. VESTNIK: Predmet polemike so večkrat nedovoljene gradnje. Kakšno je stanje glede črnih gradenj in ukrepi zoper nje? zatiranju črnih gradenj zelo aktivna. Tako je bilo v lanskem letu odstranjenih ncdovolje- v nih sradenj-L^ kar iu^ primerov poruš‘J° rji sami, saj viŠJ'^ izognejo b n v zadnl^ škom P0^^ tudi?0^ je M Ukleti t nevarna >e p^h prenese tudi naDJ 0W a že v vseh po£ vkl]U^ ju Kak0 SC ^nev^ b H zatiranje te nev R1 bl 1^ preprečuje posl«1 5 na^O problemom na terenu, °dr^ski,ni °J:a td s°dm?einŠZpekc‘ja u8g^ cijami. imp , oS om,,.0^ k°lt\ V steklino, ve e pro živali P°ma8P^ organizacij^ kc^a ne P“ iniye m sv učinkovita, ^1 občanov. sc ‘ VESTNIK- K yapje a vključujev °P vnih delu sam u? loVnih , < nadzora v del pogrešamo ^la ^ti Vr pomest da vsod^ r la se ni P# jn n Največkrat jvnost ^vt dokajšnja ^r^anJ e pravW05^ problema^ /ahAro s svoj p p pritožbo .^nep^'l^tl, odkrivanju primer J? % pd kakovosti J bil uved^oodinl 'n prijave gosP^ m jp more v c j nadzorovat' ca1 genega P0^^ ,($1 lo vanje ^11' / zaželjeno- STRAN 10 PAROLA IZ OPUŠČENEGA RUDNIKA PRESIKA: „VEČ PREMOGA - BLIŽE SOCIALIZMU!” S d?'Va vel'avi- Čeprav je sn P0 ZadnP v°ini in Mtelj minila dobra tri desetlet-{atik ?'eno sP°r°č"o in namen v tuhta’ , °Prezamo in mrzlično izvrtati kakršenbodi voma bkl£odat, dovolj zgo-nekrfa’ -tne kar 'hvalna. Večina -eni s°že liutnment d™8' pa zaposleni v 'm merskem Imgradu ali kje likvida^r prePriSanih> da je do delovni Je (toS“eie: Pripojitve k ^dnika Imgrad!) Priti da K ka leta 1970 moralo Prisluhniti P„ b’ •Zdaj le kazal° kov ut mnenjem strokovnja-Weo^a Zadn'ih raziskavah rnoSn r da Je na širšem ob-kjer so Mt kd°metrov dolgi coni, Šteto. Pfepogovniki Mursko južno oh mSlka m Medvedci nost nromtUja' Kalorična vred-na raziskanih ^Pektivno ? V1.soka’ P°sebei Golici £ •pa Je območje v Maj0 sk^' Ra£u"ajo. da območju ntPn^ za'°8e na tem tw’ (GoS8 131.4 milijona februar 19^^. vestnik, 4. Ljutomeru ‘ Občinski možje v Pesimisti kot V SVOpb izjavah prej 1Epr^o^ sicer pa ra-^"jo ida? In si kaj Prida d°bno vzdnf Zasban Presike. Po-kJer so se Py'ada v Imgradu, P0 ^naciji m? •v'ekdanj' rudarji d?650 hoS??ktPrekvalificira-de'ovni enoti n dobm zaposlitev v P°81avhnt Opekarna. in izročila Presika Pri m? dravski k KraJevnem leksi-?d'drugim banovine leta 1^37 l^^ega datu?an°' ”Podietje £UstanoX ?? 'n 8a je leta £>e mU^ no, ker mu zaradi ni .n^'nih nlat>v J Za 2,35 od-D ’° im rast. MPredvideli 4- 4 2"'Ža ndustriisSA'Nafta' Za 4 p, Proizvo- % eV> ZL 'Zv07a° Udoseglo ^eLStinakoanvb,aga in 21 tni Plan ertlbilno C Pr 0’. broc-ognje«’0 • , STRAN 12 domov, razmeroma^ (d Kklee"a gj sorodnikom- n0|cai>1'z Leta 1981 je ginilo 50 tisoč najsw.vavzaj mada na begu s blok'*1’ n ščenih stanovanj k na klopeh v parkih, se potika okoli- _ V ZDA že nekaj 166 zatočišč za^ogljH ubežnike, k^^^trok letnkr|;0 za borih 45 tisoč zatočišču dobe ubj^ ^ in ležišče za dva pa za 30 dni. .e„a<; Direktor boston šča pravi: „1 nekalT1. » nečesa, ne pa odI polovica otrok p' j. zaradi fiz,c^f tudi sP° ]< pa m izzvzeto otrok’: silje staršev >d< J teri jezijo ’l'daradin^ razmer doma, J Ji nosti, revscin ' od do^ V takih, ki zbeze šev, alkoholizma st „ k no načnejo sozi Ženske so zgovornejše za vsakogar nekaj KAJ BI BREZ KAVE Kava zbistri misli AVtomobilizeM Trikblesni skuter težkoTt^ letih> k0 ie bencin drag. poleg tega pa ga je P°nek^ celo nak° dobltl (P" nas seveda nismo izjema), se je povečalo kolo tm°tOrnih koles> zlasti skuterjev. Že res, da so prvi ta _ , so se IOnStruiral' Habjani (saj se še spominjate vesp m lambret), vendar Pokusili tudi drugod po svetu. Tudi pri nas v ^8°^“ T° so bile ^tiste nesrečne prime na s kontaktnim potisniti’ Pa bo^ P°redk° >>Pr>jel” in ]e bl 0 treba htŽi^ S0 torej spet v modi. Proizvajalci so jih Predstavili tudi na skute? havtomobilskih sejmih. Japonska Honda je pripeljala trokolesm kuta giro X, ki ga poganja dvotaktni 50 kubičen motor in se odhkuje neprekiJS Se vozil° v ovinkih nagiba po vertikalni osi, za nji .k Pttlj3en° sledita vozišču. Skuter je bogato opremljen veterni ščitnik S™*- ^romarski menjalnik, smerokazi, vzvratna og edalapopolna tisočakov Preračunano v naš denar (brez carine) p k’r Po “ah's spUoh° P° v®Hkl mizi ali pa Podnl° stranjo navzgor. 2. Primite spodnja dva vogala in ju obrnite narobe, kakor vidite na risbi. 4. Pogladite. preganjeno rjuho in jo zložite kakor vsako navadno. ’’""b <*»a v0“h ^nkar oblačil . . . (Renata Zanatnik, 6. b Ljutomer) _ Zadrav® IZ MOJEGA DNEVNIKA - Su^1« prejivela iz Kobilja, saj si lepo opisala vse, * prispe*6 nekega dne, le malo predolga si m ta- bi zasedel preveč prostora. Ne bodi > ko! _ Vsakm SKRBIMO ZA ZDRAVE ZOBE štirinajst dni si ščetkamo zobe. Z a gčetk ’ kontrolira, vse tiste, ki pozabijo nas, ti pošlje v zobno ambulanto. Opoza,j g skrb6 moramo redno umivati zobe, saj bo y pg Jva za svoje zdravje. (Simona Dolami , Cankar Ljutomer). Paul Busson MS 26 »Kakor lahko razberem, je gospod odlično poučen!« je odgovoril čarodej. »Triplošče so naša najdragocenejša last, ki jo moramo prav previdno prevažati.« Zahvalil sem se mu in krenil proti zastoru izhoda, pred katerim je klovn ponovno razsajal in kričal. »Če pa bi mi gospod hotel preizkusiti pravo umetnost...« je po premoru dejal prireditelj in z roko pokazal tla, na katerih sva stala. Nekaj sem zaslutil. »Kar vidite tu«, je dodal umetnik, »služi le zabavi neomikanega ljudstva in potrebi vsakdanjega zaslužka. Za globlje posvečene pa sem nekromant, mojster Evzebij Wohlgast iz Odenburga, in so me že v resnici počastili z imenom madžarski dr. Faust. Zelo bi se moral motiti, če ne bi razbral, kako hrepeni gospod, ki mu zunanjost razodeva najglobljo in neprikrito žalost, po snidenju z ljubljeno osebo, ki mu jo je ugrabila kruta smrt.« Bridko sem se nasmehnil. »Gospod čarodej Wohlgast, smatrate me za bolj neizkušenega kot pa sem v resnici«, sem odvrnil. »S soparo bister um zatirujočih zelišč in z laterno magico lahko prikažete lah-kovernežem, kar si pač želijo.« Umetnik se je nasmehnil, zmajal z glavo ter skromno odgovoril: »Ljudje mojega stanu, ki bivajo v vozovih, se morajo sprijazniti z okolnostjo, da jih prištevajo k trumi tavajočih potepuhov in sleparjev. Da bi vam zatrl sumničenje, izrecno poudarjam, da ne zahtevam nikakršne nagrade, če mi hočete v tem pogledu sprejeti usluge. Prepuščam vam na voljo, da izsledite, ali sem po izvršenem delu vreden nagrade. Potem boste lahko odločili, mar vas je kdo vodil za nos. Dobro namreč vem, komu služim in sem glede dobička ravnodušen, saj računam na postranski zaslužek. Pred kratkim mi je bila izkazana redka čast, da sem lahko izpolnil željo njegovemu rim-skocesarskemu veličanstvu v prostoru prostozidarske lože »Pri treh ognjih«. Čeprav je njegovo veličanstvo spričo zelo presunljive prikazni iz onostranstva doživelo tolikšno grozo, da se je moralo nekaj dni zdraviti v postelji, me je bogato nagradilo. Dejstvo, da me prisotni visoki plemiči niso smatrali za sleparja, vam je lahko spričevalo. Iz prostozidarskega templa so odšli pretreseni in molče. ♦ Ko so izvedeli za pravi vzrok slabosti soproga njenega veličanstva cesarice, so me celo zaščitili pred preganjanjem, ki ga je bila cesarica odredila. Boril sem se z nasprotujočimi se občutki. Zaklinjalec se mi je zdel pošten in svojih redkih sposobnosti gotov. Svojega nezaupanja pa nisem mogel tako hitro premagati. "v^/ydv'eyd uuna pa Sie priKl/cail preo njegove reiimn-stvo?" sem vprašal. »Ni dopustno niti nimam navade o tem pripovedovati celo zaupanja vrednemu gospodu«, me je zavrnil. »Enako neumestno bi se mi zdelo govoriti o gospodovih doživetjih, če. bi se oprl na moje usluge.« , Ker sem mu hotel preizkusiti umetnost, sem mu dejal: ; "Če bivam bilo mogočepriklicati nazaj osebo, ki mi je nad vse draga, a se je poslovila odtod, tedaj bi se vam več nego dostojno oddolžil.« Prekinil me je z odklonilno kretnjo. »Sklep o nagradi prepuščam gospodu, v katerem vidim kljub neurejeni vnanjosti žalujočega plemiča.« »Kaj pa mi predpisujete, in kdaj boste izvedli rotitev?« sem hlastno vprašal, ker sta stopila iz kolibe dva moža in naju prisilila, da sva tiše govorila. »Prosim gospoda, da bi se oglasil na tem mestu čez tri dni pol ure pred polnočjo. Onega dne, ko najpričneva z delom, se mora gospod vzdržati sleherne jedi in pijače, izvzemši vode. Telo bodi prožno, obleka pa sveža in snažna. S seboj je treba prinesti predmet, ki je bil last umrle osebe; če je le mogoče nekaj, kar je nosila ob telesu. Brezpogojna molčečnost do vsakogar je zapoved, katere prekršitev izjalovi vsak napor.« »Razumel sem in se bom vsega držal...« sem obljubil. »Mar je potrebno še kaj podvzeti?« »Gospodu prav ničesar več.« »Kajpa vam?« »Jaz, gospod moj, se moram od danes naprej cele tri dni postiti. Pri predstavi bosta sodelovala brat in pomočnik, ker se moram v samoti pripravljati na uro rotitve.« Dvoumno sem ga pogledal, a na pozornico je prišlo toliko ljudi, da nama nadaljnji razgovor ni bil več mogoč. Madžarski zaklinjalec se ni več zmenil zanje, temveč je z mano odšel proti izhodu. Potem je v naglici izmenjal nekaj besed s pisanim klovnom, ki mu je resno prikimal. »Torej čez tri dni!« sem mimogrede ponovil. »Pred polnočjo!« je odvrnil in se izgubil v vrvežu med kolibami. Ko sem šel čez nekaj trenutkov še enkrat mimo, pred vhodom ni bilo več klovna, kije vabil občinstvo s svojo pestro nošnjo, marveč le mož v obleki čarodeja, ki je pozival poslušalce, naj vstopijo. Zamišljen sem krenil k svoji gostilni. 31. ARKADIJ CHRYSOPONTUS PRIROTIZEFERINO Sam bog mi je razžaril dušo v talilniku trpljenja. To sem kar najgloblje čutil čez dan v svoji samoti, ko sem se pripravljal na večer, ki šem ga nameraval prebiti pri zaklinjalcu. Koliko sem se spremenil izza one strašne ure. ko se mi je najdražja oseba umaknila v dolino senc. Nekdanja zajedljivost, ki se je še pogosto javljala v meni; prevzetnost, ki me je dovolj težila; razvajeno veseljačenje na različnih zabavah; nagnjenje do uživanja, vse ic je fjau^j z ineue tel se im JU ^Uel^ng$nil prazno. Sijaj, s katerim se ponuja -življenje, je zame y sivim prahom preteklosti. . otovost> Le eno mi je tičalo v mozgu trdo kot železo, g ^rite^ bom zopet videl Zeferino in Aglajo, saj sta bili vS0 M določena zame od začetka sveta. Iz neznanih raz g naravne sile vedno znova jemale. . . se izo(Č’ Čez dan sem se mudil v svoji gostilniški P sleherni motnji z izgovorom, da se ne počutim potrebujem miru. Odrejene noči, ko se mi je P j^gipot1 kazalec proti enajsti, sem odšel zdoma in krenil P zabavišču v parku. zaletim Bilo je vlažno in toplo. Pomladni veter se 1 strešno opeko in razgibaval vetrnice. Pota s0 ^.^gov, P°°° Svetli mesec so zdajpazdaj zastrli roji temnih o bnih bežečim živalim. .. ^nral P0^2aii Nekajkrat so me ustavile straže, ki sem jim sestape' svoje listine in razložiti, da imam na skrivnem lju^a ijUje P^u o katerem dobro vzgojenemu možu čast ne dc ve vedovati. Kljub egiptovski temi, ki je bila pes .gvnega fe ugaslih svetilk, se mi je posrečilo od čuvarjev J izvedeti za smer odrejene poti. m neM^j Ko sem prispel do zabavišča v parku, .jetj dflig^ zablodil med številnimi šotori, ki so bili ponoči v ° opreza's nego podnevi. Zaklinjalec in njegov brat sta pndn _ menoj. ^uvtre'1^^ Poleg mene se je namreč znašel klovn vpmegg j sem že hotel opustiti nadaljnjo iskanje dogovoJ gosp Prijel me je za zapestje in tiho oddrdral: »Podviz J baron, kajti že dolgo vas čakava!« :e po^ m, Mimo mrkih vozov in platnenih š°t°roV sVe‘ veliki kolibi, iz katere špranj je pronicala ^y'^gl seP čjfiO odpahnil dveri in me obzirno potisnil predse. Zn so šPSra^ malem odru za spuščenim zastorom. V °^.cfrariici jd tičale kulise pokopališča s križi in nagrobniki. ob5^ jz bili zaključeni s temnima zavesama, tako da Sg^r kvadratnem pozorišču s premičnimi stenami-medlO'^dil* modrega stekla je širilo iz oljnatega stenja ^priv^ ^ dobrodejno hladno luč. Nanjo so se mi oči eStila P°S:e bi' tako da sem razločil vse okolje. Zame sta na p?/ l^pi udoben stol, na katerega sem sedel, kakoir odkazan. Pred mano je stala bakrena p°n ogljem. ,. a6pOetal: f:nesl's Zaklinjalčev brat se mi je približal m za$ v pm »Kadar bo brat prišel, ga ne nagovorite. seboj predmet osebe, ki bi jo želeli videti?" ^ngreb^1.,^0- Po kratkem oklevanju sem vzel iz telovm & za s" ^1 z žarečim opalom in mu ga izročil. Umaknil s^eclic0 zaveso. Potem se je vrnil in pristavil na ogl]e s ^onci'0 zrni, zraven pa je namestil trinožno PrudlC°iet v d°^a stranske zavese stopil na oder zaklinjalec, o n haljo z belo obvezo okrog glave, kar sem bil slikah. STRAN 14 Vestnikov vlak 83 NAS CILJ JE KAMNIK - IN LEPO VREME (KAMNIŠKI GRB) VOGRIČEVCI Več kvalitetnega mleka V dobro voljo nas bo spravljal ansambel bratov KRT — pet glasbenikov in pevka d -^Pisniki so zabeležili časi h koncuE1 9^NJ’vesTMKOV VLAK PREHAJAJO PODROBNIH OPRAv'nVnFoy^^OV’ H,ŠI EA ŠE NA STOTINE RROPOČUTHI U rn SE VSI UDELEŽENCI izleta do ~ CISTO podroben 8omo ze vnaprej povedali OZNI RED VLAKA V PRIHODNJI ŠTEVILKI n!®* pokrajini toda tal m”?3?6 sicer Kamnik, < £ krajev v Slove-soti, bodisi v a v pnr°dni kra-!Wi kosati s Kam'T Zg?dovine Jamnikom. * Tako ^evit zgodovine v°jno ie ha y' j d prvo svetovji kra i s med prvimi turistič-> Phali Takole so h* Kranjskemu “ Kamnik sta ganske kotline^3 na obrobju ? Kamnika™6 ‘n samo 14 km d°beedno DOfj smer ste j (2558 m) G™t°v- ?$t6ce s Pribil in urejeno 61 Kottnin tlsoč prebivat-^"atemkošPv*0''6 us‘varjal-^jodalS d ?kunaše domovine 56 '3^’^.nazaj. Prvie pa rae«o Kami % ^29’ln t0 leto si ^ika 'Zbra!° za let0 dvorano boste lahko kupili tudi izdelke tovarne ..Svilanit”, keramiko, spominke. Tam bodo na voljo tudi poštne usluge, knjige za vrtičkarje. ŠE KAKŠNA ZANIMIVOST Kamnik je bil včasih hudo prometen kraj, vse do leta 1720, ko so speljali cesto preko Trojanskega klanca, se je ves promet med Mariborom in Ljubljano odvijal po ,Tuhinjski dolini preko Kamnika. O malograjski kapelici, ki jo bomo videli na skali sredi Kamnika krožijo legende o zakopanem zakladu, nekdanjem poganskem templju na gradu, zakleti ajdovski deklici, malograjski Veroniki, ki se je do pasu spremenila v kačo; podoba pol žene — po! kače je še danes grb Kamnika. Poznamo in tudi čutimo ta motiv vsi slovenski moški še danes. Pri Vestniku smo se odločili, da bo v soboto 4. junija, ko se bomo popeljali v Kamnik, lep dan. Upajte tudi vi . . . "^vp;0^0 težavam ^brno^ncev v Belf^*^ delovni konferenci članov društva ^ojen/13 krajevne lnCib’ v katero so vključeni upokojenci iz 8 vasi h r^^tnem aliUr?da’*n ki 5teje 410 Članov, so razpravljali o htuj/0^3 Ptedsert ™ S' ^d3'* naloge za prihodnje. ^Pestri?'0 uPokoiPMnika društva in razprave je moč povzeti, da ^i °.-. pa tud'nCeV V ®eltincih v preteklih letih svoje delo Cre^j'3 ‘n društevS1Cer S° 3kt'vno vključeni v delo drugih ^Pjc x> 3 so si ??iiiniin p’.S3r3°. kjer imajo tudi uradne dneve za ^3avHo«- Pafti se P^^ajo P« razne nasvete, pomoč itd. S ^ski zh k’ so or -°- 'eto vključujejo v športno-rekreacijske 50 Ustan83^6®116 za pomurske upokojence. Mešani rt b° $e vrsto °Vla Pred tremi leti in je dokaj aktiven, saj d ^vih ^a sv°ie J^stoPOv doma in širom po Sloveniji. d? v ra? .v bolnk?h DČlan.e ne Pozabijo, obiskujejo jih po dn samo,'n' ^f^oj upokojencev pa še vedno aktivno li $ svn; tvih in Oro pr.av™h organih krajevnih skupnosti in v J’Jdrnj x; aktivno,.; nizac'ja,b. nekateri pa so tudi funkcionarji. hitre;e 30 31 Prizadevajo, da bi z vsemi delovnimi ^kritt^33 nepravg16 . ^Podarske težave, sicer pa so in^Preh]?rstVa, marve?0?11 Jei.° občutljivi, in radi hitro reagirajo Ši?bovy s° tudi cvi Z objektivnimi predlogi in kritiko. tfebje r?° P°koinp^e?l da se bo njihov pevski zbor odslej Sa zbVske kultur j tavV Clonzi, ki ima veliko zaslug za -bora. 6 In ki je bil prvi pevovodja njihovega A. H. 'kje • PDPravHi druge vaške športne Č1’ iz Safarskegal Raz- debeli 1 so v ma|om nogometu, kjer so • SJK’ vk”"i" v™, «p»- v vrečah in v metu krogle. 'K Ve'ik ^Plav^’P*V VleČenju Vn' tek“ V * Pripravka °st Partizan Razkritje sta A. Ščavničar Center Kamnika — če se boste kaj sprehajali po ulicah, ne pozabite ugotoviti kako domiselno in lepo imajo urejene obeske nad lokali V pogovoru z Vido Filipič, zbiralko mleka v Vogričevcih, smo zvedeli, da tamkajšnja zbiralnica dela že več kot 25 let. V zbiralnico nosijo mleko iz 23 kmetij, tako da dnevno zberejo 600, poleti pa tudi 800 litrov mleka. V lanskem letu je zbiralnica oddala 134.000 litrov mleka. Kmetje sodelujejo z domačo zadrugo in pa živinorejsko veterinarskim zavodom iz Murske Sobote in to sodelovanje kmetje ocenjujejo kot zelo dobro, saj se vse več kmetij preusmerja v pašno kositi sistem. To pa je tudi perspektiva v tem . hribovitejšem predelu ljutomerske občine. Naj omenimo še, da so proizvajalci mleka na pobudo kmeto- valke Marije Šrami in Angele Farkaš organizirali srečanje v domačem gasilskem domu. Srečanja se je udeležilo čez 40 kmetovalk in kmetovalcev, prisostvovali pa so tudi zastopniki iz ljutomerskega Mlekoprometa in TZO Kmetovalec. To zanimivo srečanje, lahko bi ga imenovali kar seminar, je potekal predvsem kot dogovor za še uspešnejšo mlečno proizvodnjo. Tako so izmenjali številne izkušnje, ki jih bo pri nadaljnjem delu še marsikdo koristno uporabil. Na srečanju so tudi ugotovili, da bi bilo nujno povečati količino in kvaliteto mleka po kravi. STRU TROPOVCI Očiščevalna akcija V OO ZSMS Tropovci so sedmega maja organizirali očiščevalno akcijo. Očistili so okolico gasilskega doma, trikotnik pred gasilskim domom, in uredili peterokrako zvezdo, ki so jo izdelali ze pred leti. Obenem so se dogovorili da bodo zasadili rože, ki bodo krasile okna vaško-gasilskega doma. ’ . Jožica Stevanec VELIKA POLANA Igrišče ozelenelo Novo nogometno igrišče v Veliki Polani ob novi osnovni -šoli ie ozelenelo. Prizadevnost polanskih nogometašev je na viškm saj tekmujejo v drugi občinski nogometni ligi Lendava. Prej so imeli tekme v Kapci. Arboretum Volčji potok z več kot 3 tisoč rastlinami na 79 ha površine je prava zbirka redkega rastlinstva. 4. junija Z VESTNIKOM NA IZLET Kamnik Na Krajni so s sorazmerno majhnimi sredstvi uredili avtobusno postajališče. Ob prostovoljnem delu je nekaj denarja prispevala RADOSLAVCI Nočejo razočarati Že več let dosegajo mladi v OO ZSMS Radoslavci lepe uspehe, čeprav jih je samo 30. Uvedli bodo stalne delovne akcije, ki se bodo odvijale ob sobotah vse do takrat, dokler ne bo gradnja gasilskega doma končana. Z vso vnemo se že pripravljajo na republiško tekmovanje ,,Kmečke igre”, ki jih v Vranskem organizirata vsako leto RK ZSMS in Zadružna zveza Slovenije. Na teh tekmovanjih so se vedno izkazali, zato tudi letos ne želijo razočarati. SEBEBORCI Za boljše ceste Pripravili so tudi zanimiva predavanja o pridelovanju poljščin, vzreji goveda in pridelovanju vrtnin. Mladi se tudi v tem predelu vse raje odločajo za kmetovanje. Kako tudi ne, ko pa se kmečko življenje vse bolj približuje delavskemu. Z uvajanjem mehanizacije in pravilno organizacijo dela ima tudi kmet svoj prosti čas, gre na izlet in uživa druge ugodnosti, ki še posebej privlačijo mlade. STRU Vaščani Sebeborec so ob koncu tedna, v petek in soboto, navozili gramoz na ceste, ki niso asfaltirane in na poljske poti, ki so bile slabo vzdrževane. Tako se je spet pokazala prizadevnost Tekmovanje v znanju Pionirji in mladinci so v Ljutomeru na republiškem tekmovalnem kvizu Tito — revolucija pokazali svoje znanje o graditvi nove Jugoslavije. Mladi tekmovalci so reševali teste in si ogledali zbirko Taborskogibanje na Slovenskem. Med posamezniki pri pionirjih je prvo mesto zasedla Nina Ramšak iz Maribora, druga je bila Sabina Markoli iz Lenarta, tretje mesto pa je pripadlo Alešu Kumpuščaku iz Maribora. Ekipni zmagovalci so pionirji Podravske regije, drugi so pionirji iz Notranjske, tretji pa mladi Ljubljančani. V drugi kategoriji (mladinci OO ZSMS iz KS in OZD) pa so zmagovalne stopničke zasedli takole: med posamezniki je prvo mesto zasedel Dean Kresnik iz Celja, drugi je bil njegov someščan Andrej Kovačič, tretji pa Kamničan Rajko Hribar. Regije pa so bde uvrščene takole: prva celjska, druga ljubljanska in tretja dolenjska. Zmagovite ekipe in posamezniki bodo zastopali Slovenijo na finalu zveznega kviza Tito — revolqgija — mir. d. L. •19. 1983 STRAN 15 šport I Prihodnjo nedeljo, 22. maja 1983 ob 13.30 uri bo na stadio- nu Bratstva in enotnosti v Gornji Radgoni četrtfinalna speed- wav dirka za svetovno prvenstvo na dolgi stezi. Ljubitelji tega atraktivnega Športa bodo tako po enem letu zopet prišli .na svoj I račun. Avto moto društvo Gornja Radgona namreč od finala H svetovnega prvenstva, leta 1981, ni pripravila v Gornji Radgoni 1 tovrstnega tekmovanja. Po pravilih FIM — mednarodne motociklistične organizacije prireditelj finala za' svetovno prvenstvo naslednje leto ne more biti organizator sistemske I dirke. g Na nedeljsko dirko so se prizadevni športni delavci AMD Gornja Radgona skrbno pripravljali, opravili tudi nekaj potreb- £ nih del na stadionu prostovoljno, hkrati pa tudi vse ostalo, kar Ije potrebno za tako zahtevno tekmovanje. Radgonsko avto _ moto društvo trenutno razpolaga z 9 tekmovalci, od katerih štirje nastopajo na državnem prvenstvu in drugih tekmovanjih. K Pripravljajo pa pet mladih tekmovalcev, ki se bodo v kratkem * pojavljali na tekmovalnih stezah. INa četrtfinalni dirki, v nedeljo v Gornji Radgoni bo H nastopilo 18 tekmovalcev iz desetih držav: Avstrije, Italije, ČSSR. ZR Nemčije. Švice, Poljske, N. Zelandije, Nizozemske, | Madžarske in Jugoslavije. Organizatorji so najbolj veseli Inrihoda najuspešnejšega speedwayista vseh časov Ivana Mau- gerja iz Nove Zelandije, ki se je na dirki pred dvema letoma v H Gornji Radgoni poškodoval. Sicer pa bodo nastopili tudi drugi znani tekmovalci in stari znanci radgonske proge: Walla in " Eder iz Avstrije, Aiger in Oberauer iz ZR Nemčije in drugi. Našo državo bosta na tekmovanju zastopala domačina Albert B I Kocmut in Franc Smolko. razervi pa sta Franc Jaušovec iz I B Lendave in Avgust Hojs iz Gornje Radgone. Naša najboljša B speedwayista Vlado Kocuvan in Štefan Kekec, namreč ne bosta I tekmovala. Kocuvan je prenehal tekmovati, Kekec pa ne bo nastopil iz zdravstvenih razlogov. Po končani dirki pa je avto moto društvo Gornja Radgona I pripravilo tradicionalno tombolo, s katero si društvo pridobiva — potrebna sredstva za svojo dejavnost. Organizatotji pričakujejo, m B dobro udeležbo tako na dirki kot na tomboli. Feri Maučec B ATLETIKA — OBČ. PRVENSTVO Sodelovalo 220 šolarjev V Beltincih je bilo občinsko prvenstvo v atletiki za pionirje in pionirke, na katerem je sodelovalo okrog 220 tekmovalcev in tekmovalk iz osnovnih šol soboške občine. Rezultati — pionirji — 100 m: L Jurakovič (OŠ I), 2. Horvat (OŠ III), 3. Železen (Ti); 300 m: 1. Šebjan (OŠ III), 2. Kovačič (OŠ I), 3. Gaber (OŠ I); 1000 m: 1. Fujs (Pu), 2. Škrilec (OŠ I), 3. Mihelič (Bel); Višina: L Forjan (OŠ 1), 2. Prelog (Bel), 3. Lazar (Bog); Daljava: 1. Gomboc (Tiš). 2. Gabor (OŠ II). 3. Bico (Bel); Krogla: L Gomboc (OŠ 1I). 2. Kolar (Bel), 2. Gumilar (Ti); Štafeta 4 x 100 m: 1. OŠ Tišina, 2. OŠ I. M. Sobota. 3. OŠ Beltinci. Rezultati — pionirke — 100 m: L Ropoša (Bak), 2. Števanec (Ti), 3. Antoiin (Bel); 300 m: 1. Grabar (Ti), 2 Škafar (Bel), 3. Pergar (OS III); 600 m: L Banfi (OŠ II), 2. Kardoš (Pet), 3. .Anibruš (Bel); Višina: 1. Erjavec (Bel), 2. Bokan (Bel), 3. Kuronja (Pet); Daljava: 1. Baša (Bel), 2. Horvat (Bel). 3. Horvat (OŠ I); Krogla: L Perša (Bel), 2. Gomboc (Tiš) 3. Škrilec (OŠ I); Štafeta 4 x 100 m: L OŠ Beltinci, 2. OŠ Tišina, 3. OŠ Bakovci. KOLESARSTVO Velik uspeh Berdena Tradicionalne kolesarske dirke okrog Blejskega jezera se je udeležilo tudi 14 kolesarjev Pomurja iz Beltinec. Najuspešnejši med njimi je bil Andrej Berden, ki je v močni konkurenci, saj so nastopili vsi najboljši iz Slovenije in nekaj tekmovalcev s Hrvatske, zmagal med mlajšimi mladinci. Berden je od letošnjih šestih nastopov zmagal trikrat na medklubskih dirkah. Zmaga okrog Blejskega jezera pa je eden najboljših rezultatov KK Pomurje iz Beltinec v zadnjih petih letih. Med mlajšimi mladinci je Ceh zasedel četrto mesto. Med pionirji A je bil Serec drugi, med pionirji B pa Gjergjek peti. NAMIZNI TENIS Slovenija prva Slovenska mladinska reprezentanca je nastopila na mednarodnem turnirju v Shiu pri Vicenzi v Italiji. V ekipi sta igrala tudi dva Sobočana Dušan Kovač in Miran Močan. Slovenska ekipa je osvojila prvo mesto, potem ko je v finalu premagala reprezentanco Ljubljane s 3:2, pred tem pa je zlahka premagala vse reprezentance italijanskih pokrajin. Med posamezniki sta se ’ oba Sobočana znašla v finalu, zmagal pa je po veliki borbi Kovač z 2:1. M. U. OVIZU vsa prva mesta Republiški finale ŠŠD, ki je bil na Ravnah, je prinesel popoln uspeh učencem OVIZ, ki so pobrali vsa tri prva mesta. Tako je v ekipni konkurenci zmagala prva ekipa v postavi Kovač, Benko in Benkovič, druga ekipa, za katero so igrali Kuzma, Unger in Mekicar, pa je osvojila tretje mesto. V posamezni konkurenci je brez težav zmagal Dušan Kovač, ko je v finalu premagal Jamška z 2:0, Borut Benko pa je osvojil 3. mesto. Med osmerico sta se uvrstila Kuzma in Benkovič, med 16 pa Mekicar in Unger ter Vršič iz Radgone. V dvojicah sta slavila Kovač—-Benko po zmagi v finalu nad dvojico Komac—Špelič z 2:0. Med osmerico sta se uvrstili dvojici Kuzma—Benkovič in Unger—Mekicar. M. U. ODBOJKA — KADETI Ljutomer tretji V Mežici je bilo republiško prvenstvo kadetov v odbojki. Med štirimi ekipami je nastopila tudi ekipa Ljutomera, ki je bila okrepljena z dvema igralcema Pomurja, in osvojila tretje mesto. Udeležbo na tekmovanju je ekipi Ljutomera omogočila Odbojkarska zveza Pomurja. Za ekipo pa so nastopali: Torič, A. Šumak, M. Šumak, Hochstater, Rajnar, Dobranjščak, Rus in Potočnik. Rezultati: Fužinar:Ljutomer 2:0, Stav-bar:Ljutomer 2:0, Ljutomer:Sem-peter 2:0, Prvo mesto je osvojila ekipa Fužinarja pred Stavbarjem, Ljutomerom in Šempetrom. T. Ficko IGRA Z ZVENEČO ŽOGO Sobočani premagali državne prvake V Kranju je bilo mednarodno tekmovanje v igri z zvenečo žogo za slepe, katerega se je udeležila tudi ekipa medobčinskega društva slepih Murska Soljpta in se odlično odrezala. Ekipa Murske Sobote, ki je nastopila v postavi: Dušan Korošak, Drago Potočnik in Stefan Maučec, je s 14 točkami osvojila prvo mesto. Med drugim je premagala prvo ekipo Kranja, ki je državni prvak. Rezultati: Murska Sobota:Pula 6:1, Čakovec 3:0, Zagreb7:1, Celje 7:2, Kranj I. 4:2 in Kranj II. 8:0. STRELSTVO Nočno streljanje v soboto Občinska strelska zveza Murska Sobota organizira v soboto, 21. maja 1983, ob 20.30 uri na strelišču ob kanalu tradicionalno nočno streljanje z malokalibrsko puško v počastitev dneva mladosti. Organizator vabi teiesnovzgojne organizacije, društva, mladino in ostale občane, naj se tekmovanja udeležijo v čim večjem številu. Tek-mujejo lahko tričlanske ekipe. SRL - ŽENSKE Derbi Polani V tekmovanju slovenske ženske rokometne lige je bila v Veliki Polani odigrana derbi tekma med Polano in Radgono. S tesnim rezultatom 17:16 je zmagala Polana. Najboljši strelki zmagovalne ekipe sta bili Horvatova in Lukova, ki sta dosegli po 5 golov, pri Radgoni pa S. Mlinarič 9 ter M. Mlinarič in Petek po 2. KARATE Turnir v Lendavi V soboto, 21. maja 1983, ob 14.00 uri se bo v Lendavi začel mednarodni karate turnir „Štefan Kovač”. Na turnirju bo nastopilo 8 ekip: ESV—97 Ingolstadt, TVS Neufahrn in Ober Bayern iz ZR Nemčije, Ruše, Limbuš, Branik, Čakovec in Partizan Murska Sobota. Tekmovanje bo v telovadnici osnovne šole Draga Lugariča. Najboljša VESNA Na občinskem sindikalnem tekmovanju v streljanju z zračno puško, ki ga je organizirala OSZ Ljutomer, so imeli zopet največ uspeha tekmovalci in tekmovalke trgovskega podjetja Vesna. Rezultati — ženske —ekipno: 1. Vesna 417 krogov, 2. Obrtnice 362 in 3. Prosveta 359 krogov. Posamično: 1. Žuman (Vesna) 154, 2. Hvalec (Ve) 153 in 3. Markoč (Pr) 145 krogov. Moški — ekipno: 1. Vesna 664, 2. Tehnostroj 632, 3. Kom-grad 620 krogov. Posamično: 1. Kapun (Kom) 181, 2. Rauter (Ve) 178 in 3. Belec (Teh) 178 krogov. R. Kapun ROKOBORBA — DRŽAVNO PRVENSTVO Vrbančič tretji V Beogradu je bilo državno mladinsko prvenstvo v na katerem je sodelovalo čez 100 rokoborcev, med njint'J .»nej5i lo tudi pet članov RK Pomurje iz Murske Sobote. Naj 'Ll;do med njimi je bil Jože Vrbančič, kije v izredno močni KB 56 kg. kjer je nastopilo kar 17 tekmovalcev osvojil1 s°h mesto, kar je lep uspeh. Od sedmih nastopov je Vrban ^^fa, zmagal. Poražen je bil le od državnega prvaka Dediča iz Vlado Fajs je nastopil v kategoriji do 65 kg in osvojil p Jože Kranjc pa v kategoriji do 52 kg in zasedel šesto mes ^ je prvič tekmovala na državnem prvenstvu. Edi vog . nastopil v kategoriji do 48 kg je izpadel v predtekmova J $ p ---ATLETIKA Uspeh pomurskih atletov V Mariboru je bilo tekmovanje za atletski pokal ^uisk« ga seje udeležilo tudi okrog 15 tekmovalcev‘AK nji®‘je Sobote. Dosegli so nekaj vidnih uvrstitev. Najuspešnejši bil Igor Potočnik, ki je v teku na 800 m s časom 1:58- |tat izpod mesto v članski konkurenci, kar je po dolgem času zopet r na dve minuti. V teku na 400 m je s časom 52,1 zasedel tre J ^gODo1 100 m pa s časom 12,6 deseto mesto. Alojz Horvat je v te $ jpeto s časom 16:47,1 zasedel tretje, v teku na 1.500 m pa s čašo KOOm Pa mesto. Štefan Fujs je v teku na 5.000 m bil četrti, v ‘p - «esti, Rant®' šesto, Dušan Rantaša pa osmi. V teku na 800 m je bil ruj v teku ša sedmi in Horvat osmi. Med članicami je bila Edita B jn Flis? 800 m s časom 2:24.0 druga, v teku na 1500 m pa peta- 0-S zaradi poškodbe nista nastopila. ---JUDO ----------------------------------- PREPRIČLJIVA ZMAGA SOBOČAN^ V Murski Soboti je bil tretji in hkrati zadnji | starejše mladince, člane in članice Pomurja in Medžimu J " t doseS je 40 tekmovalcev in tekmovalk. Največ uspeha s0 sta Prijd® predstavniki soboškega Partizana, ki so osvojili tn Prva ^gjegoukS presenečenje predstavlja zmaga Dokla iz Cankove 55 W 71 kg. Sicer pa so bili zmagovalci: Kulčar iz Lend. Fajhtinger (do 60 kg), Kisilak (do 65 kg), oba iz ^ursK iz Cankove (do 71 kg) in Horvatova med članicami iz • yrCjjuka Vrstni red po treh turnirjih je naslednji: do (MS), 2. Kuzma (Ca), 3. Kulčar (Le) in Koleš (M5*? < 55 kg . Fajhtinger (MS), 2. Meničanin (MS), 3. Kavčič (CA>’; g (Ča) Kisilak (MS). 2. Horvat (MS). 3. Krajačič (Le) m «aK >a); 71 kg: 1. Magdič (Lj). 2. Dokl (Ca), 3. Činč (Le) m ZižeK t 71 kg: 1. Kranjc (Lj), 2. Majtan (Ča), 3. Žižek (Ča)-1- Pafj 4 (MS), 2. Ploj (Lj), 3. Bokan (MS) in Ivanič (Lj). Ek’P z-^pvec ' Murska Sobota 28 točk, 2. Partizan Ljutomer 14, J-Cankova 6 in 5. Mladost Lendava 3 točke. ---SNL-------------------------------- ZMAGA MURE IN REMI NAFTE V nadaljevanju prvenstva v slovenski nogomet”' in j premagala Stol z rezultatom 2:1. Gola sta dosegla L je 11 m. Sodil je Berko iz Maribora. Lendavska Nan /alig. Soj'a Železničarjem neodločeno 1:1. Gol za Nafto je doseg_ ^^jeP Miletič iz Celja. V tekmovanju druge slovenske lige premagala Ljutomer z 1:0. •__ II. MEDNARODNI HOKEJSKI TURNIR Sodelovalo devet ekip V telovadnici srednješolskega centra v Murski Soboti je bilo republiško prvenstvo šol srednjega usmerjenega izobraževanja za mladinke v odbojki, na katerem je sodelovalo devet ekip. Ob pomoči odbojkarskih delavcev je bila organizator tekmovanja srednja družboslovna in ekonomska šola. Najprej so se ekipe pomerile v treh predtekmovalnih skupinah. Zmagovalne ekipe skupin pa so se uvrstile v finale. Ekipa srednješolskega centra tehnično pedagoške usmeritve iz Murske Sobote, ki je predstavljala Pomurje na tekmovanju, je zasedla • v prvi skupini zadnje mesto. Organizacija tekmovanja je bila solidna. Rezultati finala: Gimnazija Maribor: Pedagoška šola Maribor 2:1, gimnazija Koper: Gimnazija Maribor 2:0 in Pedagoška šola Maribor: Gimnazija Koper 0:2. Vrstni red: L Gimnazija Koper, 2. Gimnazija MZ Maribor in 3. Pedagoška šola Maribor. --RADENCI------------------------------------ PREDSTAVITEV AEROBIKE RTV Ljubljana in Radenska pripravljata za sredo, 25. maja 1983 ob 17.00 uri v hotelu Radin v Radencih predstavitev aerobike. Vaje bo demonstrirala plesna skupina Krik. Predstavo bo vodil in povezoval Marjan Lah. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU Na pouličnem teku 87 tekačev Partizan Križevci pri Ljutomeru je pripravil tradicionalni poulični tek v počastitev dneva zmage. Sodelovalo je 87 tekačev in tekačic v 16 starostnih skupinah. Pri Partizanu Križevci so zadovoljni z udeležbo, zlasti še, ker so sodelovali tudi predstavniki Partizana Bakovci in soboškega garnizona, s katerimi so navezali tesnejše stike. Nikakor pa niso zadovoljni z udeležbo društev Partizan in šol iz ljutomerske občine. Prav tako so pogrešali predstavnike KS, DPO, DO in šole Križevci ter ZTKO Ljutomer. Sprašujejo se, zakaj takšen odnos do njihovega dela, saj Partizan Križevci sodi med najaktivnejše v ljutomerski občini. Tečaj aerobike Aerobika je trenutno „mod-ni hit” v telesnokulturni dejavnosti. Za vse, ki se želijo ukvarjati s to dejavnostjo, bo v mesecu maju in juniju organiziran začetni tečaj pod vodstvom strokovnjakov.. Tečaj bo v okviru regijskega centra za vzgojo kadrov pri ZTKO Murska Sobota. Vključijo se lahko vsi, ki so starejši od 16 let. Tečaj bo v večernih urah v domu Partizan v Murski Soboti. Prijave je potrebno pismeno poslati na naslov: ZTKO M. Sobota, Mlinska 3, najpozneje do 25. maja 1983. Stroški tečaja znašajo 800 dinarjev za posameznika. Zmagala Jugoslavija p- Zveza za hokej na travi Slovenije, ki ima ^JLnfereiU*.,; tuf-S HK Pomurje sta pod pokroviteljstvom občinske K yl>> ZTOK Murska Sobota pripravila II. mednarodni1 > Avs^^ hokeju na travi (do 21 let). Nastopile so reprezen ji- žarske, Švedske in Jugoslavije. Najuspešnejša J Jož« ju;A Jugoslavije, za "katero je igral tudi član HK osvojila prvo mesto. Sicer pa sta največ pokazan ir, odle^Lesl3 vije in Avstrije, njuno medsebojno srečanje pa je t (J“B % zmagovalca. Najboljši strelec turnirja je bil R°. hii nrog^/jug^ i ki je dosegel 5 golov. Za najboljšega igralca jeK0|paH Buerkner (Avstrija), za najboljšega vratarja pa “*] .ostj je A’ ju ja). Turnir, ki sodi v okvir praznovanja meseca .^arSKa ga Rezultati: Avstrija:Švedska 6:0, Jugoslavija^1’ z*! 3. P ja:Madžarska 4:1, Jugoslavija:Švedska 2:1, ®vef. j. A*s*r Jugoslavija:Avstrija 2d). Vrstni red: 1. Jugoslavija, ska in 4. Madžarska. AMD GORNJA RADGONA vas vabi v nedeljo, 22. maja 1983, ob 13.30 uri na: Četrtfinalno dirko v speedwayu na dolgi stezi za svetovno prvenstvo na stadionu v Gornji Radgoni. p« i,™ t.VELIKA TOMBOL z bogatimi dobitki: . počitniška hišica AVTORADGON* traktor IMT osebni avto ZASTAVA pianino LIJVA drugif in še 8 dobitkov tombole ter Vljudno vabljeni v Gornjo Radgono! STRAN 16 ^UPRAVE za notranje zadeve v murski soboti krvodajalci Z VOZA IV sredo, 11. maja, ob 15.50 uri je mladoletni E. H. iz Sebeborec vozil traktor iz Bokrač proti Sebeborcem. INa pripetem kmečkem vozu je sedel njegov oče, 45-letni Stefan Hari. Zaradi neprimerne hitrosti je med vožnjo padel z voza in se hudo po-I škodoval. Prepeljali so ga v I bolnico. Voznik traktorja še nima vozniškega dovoljenja. (Janko Hribar z Gornjega Konjišča se je 13. maja okrog 13.50 ure peljal iz Gornje Ščavnice proti črnem. V le-Lvem nepreglednem ovinku je zaradi domnevne vinjenosti in neprimerne hitrosti zapeljal v desni obcestni jarek, kjer se je avto prevrnil. Voznik in sopotnik Jože Tratnjek iz Stogovec sta bila lažje poškodovana. Škode na vozilu je za 40 tisoč dinarjev. 13. maja ob 20.35 se je zgodila prometna nezgoda na lokalni cesti v Krogu. Od tam se je proti Murski Soboti peljal s kolesom z motorjem Janez Adamič iz Murske Sobote. Vozil je sem ter tja, kar naj bi bilo tudi vzrok, da je zadel ob avtobus, zaradi česar je padel in se hudo poškodoval. V soboto, 14. maja, se je okrog 16. ure peljala Marija Horvat iz Gornje Bistrice po regionalni cesti Črenšovci—Srednja Bistrica. Z desne strani s poljske ceste se pripeljal 10-letni kolesar I. T. iz Črenšovec. Zaradi neprimerne hitrosti je voznica zadela otroka, ki je dobil hude telesne poškodbe. Prepeljali . so ga v soboško bolnico, materialno škodo pa so ocenili na 35.000 dinarjev. §e ena nesreča se je zgodila na tej cesti! Prav tako v soboto, vendar ob 17.50 uri, se je na relaciji Črenšov- ci—Srednja Bistrica peljal z osebnim avtom Ivan Makovec iz Turnišča. Na ravnem delu ceste je začel prehitevati voznika kolesa z motorjem Erika Horvata. Prehitevati pa je začel tudi Horvat, in sicer dva pešca, ki sta šla po nepravilno desni strani. Ker ni bilo pločnika, bi morala iti po levi strani cestišča. Prišlo je do trčenja. Voznik kolesa z motorjem je padel in se lažje poškodoval. Gmotna škoda na vozilih pa znaša 40 tisoč dinarjev. š. s. BAKOVCI — Milan Vajdorfer (6), Anton Novak (12), Štefan Štefanec (4). Alojz Fras (22), Marko Belinger (2), Milan Vogrinčič (8), Franc Vereš (12), Stanko Žabota (11). Gustav Benčec (9), Jože Pertoci (24). Viktor Novak (9). Marija Idič (5). Apolonija Veindorger (16), Katarina Maučec (7). Janko Rožman (5). Marian Stravišak (3). Marija Mesarič (3), Cecilija Sreš (10), Jolanka Sreš (9). Branko Fister (3), Franc Rajnar (9). Jože Buzeti (10), Stefan Drvarič (9), Avgust Sreš (3), Alojz Buzeti (7). Jože Sreš (5), Janez Zadravec (6), Anton Smodiš (6), Jože Flegar (3), Milan Vohar (1). Štefan Antolin (5), Jože Marič (4), Avgust Titan (6). Anica Lukač (1), Štefan Antolič (1), Verica Buzeti (1), Silvo Vohar (3). Katarina Bencak (9), Vida Antolin (10), Alojz Štiblar (15), Štefan Antolin (15), Franc Fartek (67). KRVODAJALCI OD DRUGOD — Janko Meško (16), Štefan Kuhar (13). Pomurski tisk. M. Sobota; Franc Zver (7), Mura, M. Sobota; Marjan Baranja (1). Panonija. M. Sobota; Andrej Gaber (I), Jože Flisar (4). oba Konstruktor, TOZD Gradbeništvo Pomurje, M. Sobota; Ludvik Šebjanič (14). KIK Pomurka, M. Sobota; Franc Mavrin (3), Avtorad-gona; Edi Koser (3). Radenska. Radenci. MORAVCI — Jože Zavec (6), Anton Vrečič (47), Jožica Nabergoj (11), Bela Železen (11). Štefan Kučan (4). Jože Emiša (7), Geza Lanjšček (9). Rudolf Roth (2), Milan Koštrun (7), Jože Sep (14), Josip Čarni (11), Anica Hernah (6). Irena Ambruž (8), Štefan Flisar (5), Franc Horvat (9), Aleksander Škalič (3), Marija Lipič (7), Ivan Kodila (14), Šarika Gomboc (12), Marija Cmor (2). Geza Lutar (2), Franc Semenič (23), Marija Rajbar (11), Karolina Žganjar (9). Jožica Moravec (7), Geza Banko (11). MARTJANCI — Franc Dani (24), Goran Klemenčič (6), Štefan šport JVDo prva mesta Lendavčanov Judoisti ŠŠD Mladost iz Lendave so se udeležili mednarodnega tekmovanja za pokal Krka v Lentiju na Madžarskem, ter se odlično odrezali. Prva mesta v kategoriji so osvojili Kraja-Cinč, Kultar in Lešnjek. Dru-® sta bila Breznik in Vnuk, tretji n® Varga, Hajdinjak, Jarni, Gal m uzurkft. STRELSTVO Soboški upokojenci prvi V Celju so bile 3. športne igre klubov Mira Perca — Maksa, na katerih je sodelovalo devet ekip upokojenih delavcev UNZ Slovenije. Med ekipami v streljanju je prvo mesto osvojila ekipa upokojenih delavcev UNZ Murska Sobota (Šenčur, Šturm, Drole in Vergan) pred Kranjem in Ljubljano, kar je lep uspeh. rokometu za pionirje, na katerem so sodelovale štiri ekipe. Zmagala je ekipa Krškega pred domačini. Zmagovalna ekipa bo sodelovala v sklepnem delu tekmovanja. Rezultati — Aero : Ravne 13:8, Beltinci: Ravne 18:13, Krško : Aero 18:11, Krško : Ravne 27:7, Beltinci : Aero 16:14 in Krško : Beltinci 14:7. Vrstni red: 1. Krško, 2. Beltinci, 3. Aero Celje in 4. Ravne. IZakoč (1), Jože Kavaš (10). Milovan Jakovljevič (2), Jože Albert (4), I Darinka Kozar(l 1). StankoGolob(l). ŠarikaŠebjanič(3), Janez Kerec L MNL. M. Sobota (6), Zlatica Kučan (4), Gizela Fartelj (21). Marija Kranjec (10), Ernest Kerčmar (10), Teodor Kerčmar (24), Vladimir Lazar (10), Jože Horvat (7). Rudolf Šavel (21), Štefan Banko (12), Stanko Oškola (9). IŽAKOVCI — Mirko Škafar (5), Jernej Režonja (3), Angela An- Rezultati — 12. kolo Puconci: Rakičan Salovci: Čarda Dokležovje : Rogašovci Apače : Bogojina mesto , Radgoni Avt°- ekipami u Radg°na pred 4. ‘L Avtoradgono L Mura in Horvat Odigrano je bilo tretje kolo letne občinske strelske lige Murska Sobota. Med ekipami vodi SD Mura (3.242) 54 točk pred SD Panonija (3.173) 52, SD Tišina L (3.160) 50, SD Noršinci L (3.134) 44 in SD Noršinci II. (3.093) 42 točk. Med posamezniki vodi Janez Horvat (Mura) s 1098 krogi pred Bukovcem (Tišina) 1095 in Šiftarjem (Mura) 1088 krogov. ROKOMET — POLFINALE Beltinci drugi V Beltincih je bil polfinalni turnir za' prvenstvo Slovenije v ŠAH Konstruktor pred Pomurskim tiskom Na I. delu šahovskega prvenstva sindikalnih ekip je sodelovalo 12 ekip. Po pričakovanju je zmagala ekipa Konstruktorja za katero so igrali: Kos, Hari, Gabor in Marič. Vrstni red po L delu naslednji: 1. Konstruktor 38,5. 2. Pomurski tisk 35,5, 3. Panonija 29,5, 4. Zavod za ekonomiko in urbanizem 29, 5.-6. Farma Prašičereja in Potrošnik po 22, 7. Mura 20, 8. Pomurski zdravstveni center 17, 9. Uprava občine 15,5, 10. Elektro 12,5 točk. tg Čarda Rakičan Salovci Puconci Apače Bogojina Dokležovje Rogašovci 34:18 37:19 20:18 29:27 32:28 6 21:27 7 23:32 10 11:38 II. MNL M. Sobota Rezultati — 12. kolo Romah : Melinci Ižakovci: Grad Bratonci: Vrelec Gančani: Pušča 3:6 tolin (7), Maijeta Jerič (4), Marija Kerčmar (5), Helena Mesarič (19), 0:0 Kristina Poredoš (4), Mirko Poredoš (12), Amalija Žižek (8), Elizabeta 72 Telkeš (5), Marjeta Tratnjek (8), Branko Žižek (4), Alojz Matko (17), 12 Milan Krapec (5), Ana Baligač (3), Jože Žižek (3). Zvonko Hozjan (5), Martin Zver (4), Vlado Petek (3), Jože Mertuk (4), Štefan Žižek (2), 19 Branko Horvat (6), Slavko Škafar (5), Alojzija Škafar (1), Štefka Maroša 18 (0- MELINCI — Iztok Jerebic (3), Emilija Jerebic (1), Štefka Forjan 14 (1), Elizabeta Markoja (1), Frančiška Pozderec (4), Marija Fekonja (5), 13 Anton Vnuk (1), Franc Jerebic (7), Janez Žižek (1), Stanko Cvetko (4), 11 Anton Maroša (8), Štefan Petek (10), Ladislav Kohek (3), Miran Cvetko 11 (5), Martin Majcen (3), Janez Kuzma (4), Vlado Majcen (6), Franc 8 Maroša (3), Drago Jerebic (1). 2 PANONIJA M. SOBOTA — Emil Lepoša (5), Franc Panker (10), Mirko Čerpnjak (1), Janez Karoli (16), Janez Miholič (32), Jože Zver (6), ‘ Karel Fujs (3), Franc Duh (4), Franc Fujs (4), Pavel Kolar (2), Jože Borovnjak (2), Janez Flegar (42), Jože Budja (24), Slavko Horvat (1). KIK POMURKA — Štefan Hartman (4), Jože Fister (6), Štefan Balažič (4). Štefan Fartelj (16). Janez Šantah (15), Viktor Flisar (12), Štefan Žohar (14), Milan Pečič (4). Dragica Vindiš r8l CERTUS — Marjan Grah (8). Stanko Gjureč (3), Nikolaj Cug (7). 2:3 I Milan Tomažič (7), Stefan Gral (2), Dragan Litrop (2), Vladimir Huber 3:1 (2), Ludvik Bertalanič (3). 7:1 I MURAM.SOBOTA—Marija Košar (3), Anica Horvat (3), Jožefa 4:1 | Sagaj (8). Janez Štraus (8). Dn NAGRAJENCI NlVOMAJSKE KRIŽANKE n , । 513 rešitev prvomajske krihn? določenega roka smo prejeli Žreb je nagrade takole razdelil- Murska Sobota. «“a8rada - 500 dinarjev - Vida Zver, . Skakovci 19. P Cank<^rada - 300 dinarjev - Vlado - - ’•nagrada- 200dinarjev - F”nC Gorica 32’p' ^•nagrada - 200 dinarjev - Franc Lan)W - O- n - Lendava, n.otn Stara ulica 10,- ^Cslb^® ~ 200 dina0ev " AnS P ^agrade bomo poslali po pošti. Ostalim pa želimo več sreče nnjem žrebanju. rešitev križanke Itrav^^^^VNO: Pons, oker, etat..^^^’'kole^ba, cona. ^inLP rnik dela, Rinka, ion. iterbij. tribuna. Mae, M IT ^elino- Pas. Mo. ivje, KP. Nem ^Sarii.izleLTV. el, \° er, napušč. Murska Sobota, Acos . 1 lienor, imam, violina, Cana, Akra. EK. Ani PARTIZANSKI MARŠ Balek drugi Pohoda po poteh partizanske Ljubljane se je udeležil tudi član AK Pomurje Milan Balek in nastopil za ekipo Ljubljane v Partizanskem maršu na 28 km. Ekipa Pomurja namreč ni imela svoje ekipe. Od 909 tekmovalcev je na cilj prispelo 303. Balek je s časom 1:39,58,4 zasedel drugo mesto. PNL Rezultati — 17. kolo Tišina : Hotiza Črenšovci: Tešanovci Petišovci: Radgona Turnišče: Lipa Dobrovnik : Bakovci Beltinka : Veržej 0:0 3:1 3:1 1:3 2:1 3:0 Beltinka 17 0 Dobrovnik 17 13 2 10 4 2 56:24 28 3 50:36 24 Tešanovci 17 10 2 5 46:32 22 Bakovci 17 8 3 6 36:26 19 Turnišče 17 8 3 6 35:26 19 Črenšovci 17 6 6 5 27:26 18 Lipa 17 5 6 6 25:41 16' Veržej 17 6 3 8 29:28 15 Hotiza 17 5 3 9 32:35 13 Petišovci 17 5 2 10 39:44 12 Radgona 17 3 3 11 26:54 9 Tišina 17 I 7 9 12:41 9 Živinorejsko Sob^tVod za P°r’'iurie ^OtNsija »a h । * a delovna razmerja javlja D6'a in r. , et0 delovn>h izkušenj _ nadomeščanje delavke V9su Po odnzdružujeio za določen čas s polnim .^'^Xneaa^azmerja za nedoločen čas) dopusta (pozneje možnost sklenitve delovnega razn 901 ^inarski tehnik vn, • de'ovnih izkušenj (lahko tudi pripravnik) &®lo S6 nišk' 'zpit B-kategorije feanjj« nedoločen čas s polnim delovnim časom. naj jpošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev n zb'ri bon ,a ot>iave. a° kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku objave. Pušča Melinci Gančani Ižakovci Grad Romah Vrelec Bratonci 45:15 33:24 40:34 28:23 40:29 21:27 17:42 23:43 KRVODAJALCI OD DRUGOD — Anton Benko (13). Branko Črešnjovnjak (25), oba Agroservis M. Sobota; Franc Vogrin (5), Po- III. MNL M. Sobota Rezultati — 12. kolo Križevci; Tromejnik Slaveči: Cankova Serdica : Filovci Prosenjakovci: Selo Selo Cankova Filovci Serdica Prosenjak. Tromejnik Križevci Slaveči 48:21 48:26 41:41 28:17 47:34 30:38 23:46 12:54 I. ONL Lendava Rezultati — 11. kolo Panonija: Bistrica Mostje: Nedelica Mladost: Nafta Olimpija : Borba Mostje Borba Olimpija Nafta Nedelica Bistrica Mladost Panonija II. ONL Lendava Rezultati — 13. kolo Polana: Kapca Renkovci : Lakoš Zvezda: Pince Odranci: Žilkovci Graničar prosti 2:2 2:0 1:3 4:2 Odranci 12 11 1 0 78:13 23 Renkovci 12 11 1 0 51:9 23 Polana 11 5 1 •5 40:32 11 Žitkovci 10 5 0 5 28:27 10 Graničar 11 4 2 5 23:23 10 Pince 11 4 1 6 18:42 9 Lakoš 12- 3 2 7 21:40 8 Kapca 11 2 4 5 18:42 8 Zvezda 12 0 0 12 13:62 0 trošnik M. Sobota; Irena Bagar (1), Zdravstvena šola M. Sobota; Alojz Cigan (2), KS Petanjci; Alojz Verzel (23), Marjan Mihorič (26), oba Radenska Radenci; Marjan Horvat (4). VVZ M. Sobota; Marjan Karas (4), oba Pomurski tisk M. Sobota; Slavko Cener (2), Gradbeništvo Pomurje M. Sobota; Jože Vereš(2). KG Rakičan; Albin Grm (25), SDK M. Sobota; Aleksander Kerčmar (5). Križevci v Prekmurju; Štefan Smodiš (16), Jeklotehna M. Sobota; Majda Kranjc (13), Pomurska banka M. Sobota; Avgust Klar (8), Stefan Obal (26), oba Pomurski tisk M. Sobota: Viktor Felkar (I). Joze'Gjerek (1). CPŠ M. Sobota; Alojz Panker (7). Štefan Poredoš (12). Ladislav Voros (11). vsi Mura. Težka konfekcija M. Sobota; Štefan Andrejč (5). Branko Titan (6), oba Gradbeništvo Pomurje M. Sobota; Alojz Gorza (10), Lesna predelava M. Sobota. DAROVALCEM SE ZAHVALJUJEMO! poroke Aleksander HORVAT, kmetovalec. Križevci 8 in Elza KAKAŠ, kme-tovalka, Cikečka vas 10; Andrei HORVAT, knjigotiskar M Sobota Ste fana Kuzmiča 3 in Vlasta SEMOLIČ, dipl, pravnica, M. Sobota Stefana Kuzmiča 1; Alojzij FRAS, šofer, Sp. Jakobski dol 4 in Nada SALAJKO industr. šivilja, M. Sobota, Staneta Rozmana 15; Geza HORVAT delavec’ Križevci 204 in Marija FARTELJ, delavka, Bokrači 27; Leopold POLAK strojni tehnik, Murska Sobota, Temlinova Ha in Nives GRAH frizerka' Murska Sobota, Nikole Tesle 5; Alojz ZACH, tekstilni tehnik, Murska Sobota, Štefana Kovača 11 in Sabina KARDOS, krojačica, Sebeborci 12-Rudolf SOClC, pravnik, Vaneča 82 in Majda HUS AR, medicinska sestra’ Bakovci, Ribiška 6; Alojz GOBAR, molzni kontrolor, Rankovci 15 in Irena KUZMIČ, šivilja, Veščica 51; Marjan HUBER, zidar, Murska Sobota, Mikloša Kuzmiča 36 in Mirjana NOVAK, dijakinja,’ Murska Sobota, Stefana Kuzmiča 29; Robert KEREC, viličarist, Zenkovci 80 in Nada ŠINKO, krojačica. Murska Sobota, Stara 22; Jože RITUPER grafični inženir, Markišavci 2/a in Olga DŠUBAN, kmetijska inženirka’ Murski Petrovci 10; Roman PRKlC, priučeni mizar, Bakovci, Ribiška 20 in Zdenka MARDJETKO, ekonomska tehnica. Murska Sobota, Stara 14-Dušan ANTOLIN, grafičar, Bakovci, Vrtna 6 in Marija ZORKO administratorka, Bakovci, Mali Bakovci 2. Prispevki za boj proti raku Vratarič Etelka, Polana 45, namesto cvetja v počastitev spomina pok. možu in sorodnikom, 6.000 dinarjev; VGP Maribor-„TOZD VE Mura” M. Sobota, namesto cvetja na grob pok. Gobar Gizele iz G. Bistrice 163, 1.000 dinariev: Krajevna skupnost Cernelavci, prispevek društvu, 1000 dmarjev; Družina Jonaš iz Hodoša, namesto cvetja na grob pok. Arpadu Abraham iz Hodoša, 600 dinarjev; Krajevna org. RK Boreči, namesto cvetja preminulima članoma Klemenčič Ivanu in Ivanuša Francu, 1.000 dinarjev; Geodetska uprava M. Sobota, namesto cvetja na grob pok. brata sodelavke Norčič Gabrijele, 1.300 dinarjev. Vsem darovalcem iskrena hvala! Prispevke nakazujte: 51900-678-48545 Pomursko društvo za boj proti raku M. Sobota M. Sobota 9/5-1983 Prispevki za kirurgijo OOS sindikata Potrošnik Murska Sobota — skupne službe (namesto venca na grob pok. očetu od Lepoša Marjete) — din 1.000,00; OOS Potrošnik Murska Sobota — Skupne službe (namesto venca na grob pok. očetu od Kovačevič Helene) — din 1.000,00; OOS I. osnovne šole Murska Sobota (namesto venca za pok. Stefana Sapača) — din 1.500,00; IO OOS Zdravstveni dom Murska Sobota (namesto venca na grob pok. matere, sodelavca Starešinič Franca iz M. Sobote) — din 1.200,00; OOS ABC Pomurka TOZD Predelava mesa Lendava (namesto venca za pok. Horvat Franca iz Banute 11) — din 2.000,00; Cipot Marjeta, Murska Sobota, Streliška 8 (za uspešno opravljeno operacijo) — din 1.000,00; Kuhar Ana, Puconci 90 — din 10.000,00; ^19. 1983 STRAN 17 TEHNOSTROJ1»^ Murska Sobota Posamezna prodaja po steklenicah ali komadih, ni mogoča,temveč le v riginalnih tovarniških paketih oz. zabojih Upoštevamo tudi telefonska naročila št.: 21-511, interno 13 PO ŽELJI KUPCA DOSTAVLJAMO BLAGO TUDI NA DOM poslovalnica JURKO TOZD PRESKRBA Veletrgovina Razpisne komisije delovnih skupnosti Uprave za družbene prihodke in sekretariata za notranje zadeve razpisujejo prosta dela in naloge 1. referenta za odmero davka in prispevkov iz kmetijstva pri upravi za družbene prihodke 2. dveh pripravnikov s srednjo izobrazbo na sekretariatu ž& notranje zadeve. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — pod št. 1., da imajo končano 4-letno srednjo šolo in 6 mesecev delovnih izkušenj; — pod št. 2., da imajo končano 4-ietno srednjo šolo ekonomske ali upravno-administrativne smeri, obvladajo strojepisje in imajo čitljiv rokopis. Delovno razmerje za razpisana dela in naloge navedene pod 1. in 2. se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave je potrebno poslati v roku 15 dni po objavi razpisa pristojnim razpisnim komisijam delovnih skupnosti Uprave za družbene prihodke in sekretariata za notranje zadeve občine Murska Sobota. Lastnoročno napisani prijavi je potrebno priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki so navedeni v razpisu in življenjepis. Prijave morajo biti kolkovahe za 8,00 dinarjev. Kandidati bodo o izidu pismeno obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za prijavo. F sozd imos sgp konstruktor n. sol. o. maribor tozd gradbeništvo pomurje n. sol. o. murska sobota Splošno gradbeno podjetje Konstruktor Maribor, TOZD Gradbeništvo Pomurje Murska Sobota OBJAVLJA: Zaradi gradnje poslovno-stanovanjskega bloka ob ulici Staneta Rozmana bo zaprt odcep Cvetkove ulice od križišča St. Rozmana do Lendavske ceste. Ulica bo zaprta od 16. 5. 83 do 21. 5. 1983 za ves promet, razen za stanovalce. Obvoz je predviden po Gregorčičevi ulici. , Prosimo, da vozniki in pešci upoštevajo začasno prometno označbo. Nekje na cesti med letališčem in Rakičanom .. .voz Z »repromaterialom« in pol »konjske sile« (foto A. A.) VSAK ČETRTEK RAZPISNA KOMISIJA PRI SVETU OSNOVNE ŠOLE TIŠINA razpisuje dela in naloge ravnatelja za dobo 4 let Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom o osnovni šoli, z zakonom o združenem delu in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini ter imeti: — pogoje iz 96. člena zakona o osnovni šoli oziroma imeti višjo ali visokošolsko izobrazbo; — najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu po opravljenem strokovnem izpitu; — biti mora družbenopolitično aktiven in imeti pozitiven odnos do tradicij socialistične revolucije, do družbenega premoženja in samoupravljanja. Kandidati se lahko prijavijo v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Razpisna komisija, OŠ TIŠINA. O izidu bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od poteka razpisa. MESNA INDUSTRIJA n. sol. o. Murska Sobota Na osnovi določil Statuta delovne organizacije, Pravilnika o razvidu del in natog ABC POMURKA — Mesna industrija — Delovne skupnosti RAZPISUJE razpisna komisija delavskega sveta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi pomočnik direktorja delovne organizacije za finance, ekonomiko in organizacijo Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri, — 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah. Dela in naloge se razpisujejo ža obdobje 4 let. Pismene vloge z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: ABC POMURKA — Mesna industrija, — sploš-no-kadrovska služba, 69000 MURSKA SOBOTA, Bjedi-čeva 11. Srednješolski center teh-niško-pedagoške usmeritve Murska Sobota na temelju sklepa sveta z dne 10. 5. 1983 objavlja prosta dela in naloge sekretarja. Kandidati za navedena dela in naloge morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: visoka izobrazba pravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Delo združujemo za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Srednješolski center tehniško-pedagoške usmeritve Murska Sobota, Naselje Veljka Vlahoviča 12. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi. Delovna organizacija Tehnpstroj, Ljutomer, TOZD Proizvodnja vozil in kmetijske mehanizacije, Prešernova c. 40 . Delavski svet temeljne organizacije razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: individualnega poslovodnega ORGANA TEMELJNE ORGANIZACIJE Pogoji: . zak0. kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z nom, izpolnjevati še naslednje pogoje: 'zacijsk6 — visoka izobrazba tehnične, ekonomske alL organi smeri _osrgdni' — 4 leta delovnih izkušenj pri vodenju v najmanj nep nižji in isti meri izobrazbe — da ima organizacijske sposobnosti — da je moralno in politično neoporečen sarno- — da ima pozitiven odnos do socialistične družbe 1 upravljanja . HI Izbira delavca za razpisana dela in naloge velja za 4 |n Prijave z opisom dosedanjega dela, kratkim življenjep dokazili o izpolnjevanju zahtev za opravljanje razpi s b p0 morajo biti vložene pisno v zaprti ovojnici v Ib :utomer, objavi na naslov: ,,Tehnostroj” Ljutomer, 6924U J Prešernova c. 40, z dostavkom na ovojnici „za razP m v 30 misijo". Prijavljene kandidate bomo o izbiri obve dneh po izteku razpisnega roka. BOLNIKI POZOR! HERMELIKA - naravno zdravi^. Letos teče 19. leto, odkar predelujem šče HERMELIKO - (SEDUM MAXIMUM)* bde. s katero uspešno in učinkovito zdravim bolnike, hajo za boleznimi, kot so : revmatizem- (sk*ePn jn dva-mišični, ishias, šen, otekline nog, čir na želodcu najsterniku in druga notranja vnetja, vnetje . rcey, ledvic in jeter, sveže in stare opekline, posledice {ujj slaba prebava, gastritis, želodčni in črevesni * odprte krčne žile- stare po več deset let in sveže-1 yn9va arteriosklerozo, ekceme, glavobol, hermelika zjravi premalo ali preveč želodčne kisline na norma m ozebline in vse vrste oteklin, hemeroide, t.umortr(jlinena temici, beli tok, vnetje jajčnikov in maternice, o ^ste dojkah, udarce in podplutbe, nahod, vnetje s^’J^’yelil’0 v nosu, gripo, angino, razne podkožne tumorje 1 drugih bolezni. _ . x stp piše’1’ Za interesente imam vedno na ogled ve - mOrete anketiranih ozdravelih bolnikov. Ko ste bo ’ ’jporo^3"1’ koristiti ne sebi niti skupnosti. Iskreno vam p zdravite se z mojim preparatom! Če se želite tudi vi zdraviti z moiim ”ara\^!r jitia”1 vilonim zeliščem, mi pišite TAKOJ in vedn , zdravilo na zalogi. , Na kratko opišite svoje bolezni. (tinkturo) BOM DOSTAVIL V CELJE, MA** MURSKO SOBOTO po 15. juniju 1983- Jaz pa vas bom pismeno obvestil o točnem datumu, kjer bom zdravilo izdajal. Zdravljenje z zdravilno hermeliko vam P®,' poročam, ker se boste sorazmerno Poce”’k * VILNIB zdravili. Pišite na naslov: PREDELAVA ZD jinŠKo* ZELIŠČ, HERMINA (STIPE PIVČEVKJ, V ploščad 8/1. nadstropje, 61113 IJUBLJ GRAD, (telefon: 061/348-170). hite V OPOMBA: HERMELIKO lahko Wdl ° Ljubljani na tem naslovu. ZAVOD ZA ČASOPISNO IN RADIJSKO DEJAVNOST MURSKA SOBOTA Titova 29/1 POSLOVNI REZULtA’ ZA LETO 1982 CELOTNI PRIHODEK PORABLJENA SREDSTVA DOHODEK 2.^592,3’ OBVEZNOSTI IZ DOHODKA j5.56J ČISTI DOHODEK RAZPOREDITEV ČISTEGA DOHODKA: ČD ČD ČD ČD ČD ČD ČD ČD ČD Del Del Del Del Del Del Del Del Del za za za za za osebne dohodke stan. potr. — vzajemnost lastni sklad stan. potr. — kadrov, stanov, stanov, izgradnjo po ZR ,j 479- * M za poslovni sklad za rezervni sklad . za sklad skupne porabe za druge sklade STRAN 18 VESTNA' IfCCTMIIf vraime fCHInln objave Leto XVIII Murska Sobota, dne 19. maja 1983 Št.: 13 URADNE OBJAVE občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota * 126. Sklep o uvedbi samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Grad, za naselja Kovačevci, Kruplivnik in Radovci 127. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Železne dveri 128. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Železne dveri za naselja: Cuber, Gresovščak, Ilovci, Jeruzalem. Plešivica, Radomerje, Radomerščak, Slamnjak in Železne dveri 129. Sklep o uvedbi dodatnega krajevnega samoprispevka za celo naselje Gresovščak, celo naselje Železne dveri, del naselja Slamnjak od hiš. št. 28 naprej in del naselja Ilovci za hiš. štev. 30/a, 31,32 in 36. 130. Sklep o uvedbi dodatnega krajevnega samoprispevka za del naselja Slamnjak od hiš. štev. 1 do vključno hiš. štev. 27 ter za celotno naselje Ilovci razen hiš. štev. 30/a, 31, 32 in štev. 36. 131. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo dodatnega krajevnega samoprispevka za naselja Gresovščak, Železne dveri, Slamnjak, Ilovci in Radomerščak. 132. Sklep o uvedbi dodatnega krajevnega samoprispevka za naselje Radomerščak 133. Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitame preglede in dovoljenja na območju občine G. Radgona STRAN 19 VESTNIK, 19. MAJA 1983 126 Na podlagi 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 3/73) in 16. člena statuta Krajevne skupnosti Grad je skupščina KS Grad na . svoji seji, dne 15. 5. 1983 sprejela / SKLEP o uvedbi samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Grad, za naselja Kovačevci, Kruplivnik in Radovci. l.člen Po odločitvi delovnih ljudi in občanov na referendumu, dne 8. 5. 83 se za del območja KS Grad — naselja Kovačevci, Kruplivnik in Radovci uvede samoprispevek v denarju in delu. 2. člen Samoprispevek se uvaja za dobo dve in pol leti, od 1. 6. 1983 do 31. 1. 1986 in bo uporabljen za naslednje namene: — v naselju Kovačevci: za ureditev in vzdrževanje vaških cest, graditev avtobusnih čakalnic, izgraditev vaško-gasilskega doma s prizidkom, sofinanciranje gradnje dveh pomožnih TP in za sofinanciranje izgradnje telefonije v KS; — v naselju Kruplivnik: za ureditev in vzdrževanje vaških cest, graditev avtobusnih čakalnic, popravilo zgradbe bivše OS, sofinanciranje gradnje pomožnih TP in izgradnje telefonije v KS; — v naselju Radovci: ureditev in vzdrževanje vaških cest, dograditev mrliške veže, graditev dveh mostov čez vaški potok, gradnja avtobusnih čakalnic, za druge tekoče komunalne potrebe vasi in za sofinanciranje izgradnje telefonije v KS in obnavljanja el. omrežja s pomožnimi TP v vasi. 3. člen S Samoprispevkom bo predvidoma zbranih 800.000,00 dinarjev. 4. člen Višino sredstev za potrebe posamezne vasi določi svet KS Grad s finančnim načrtom po programu razvoja KS za obdobje 1981—1985. 5. člen Zavezanci samoprispevka so delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče v naseljih Kovačevcih, Kruplivniku, Radovcih in znaša: v denarju: — 10 % od katastrskega dohodka za naselji Kruplivnik, Radovci — 8 % od katastrskega dohodka za naselje Kovačevci — 2 % od netto OD in davčne osnove iz samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti — 1 % od netto OD zaposlenih delovnih ljudi in občanov •• — 1 % od pokojnin, višjih od pokojnin z varstvenim dodatkom v naseljih Kruplivnik in Radovci — 10 % od katastrskega dohodka za naselji Kruplivnik, Radovci — 8 % od katastrskega dohodka za naselje Kovačevci — 2 % od netto OD in davčne osnove iz samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti * — 1 % od netto OD zaposlenih delovnih ljudi in občanov — 1 % od pokojnin, višjih od pokojnin z varstvenim dodatkom v naseljih Kruplivnik in Radovci — 800,00 din letno občani, ki so začasno zaposleni v tujini več kot 6 mesecev oz. — 400,00 din letno do 6 mesecev zaposlitve v tujini in imajo stalno prebivališče v naseljuKovačevci, Kruplivnik, Radovci. V delovni obveznosti: — 5 delovnih dni vsak gospodar gospodarstva. Nadomestilo za neopravljen delovni dan, ki traja 8 ur, znaša 800,00 dinarjev. 6. člen Glede oprostitve samoprispevka se uporabljajo določila 10. člena Zakona o samoprispevku. 7. člen S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo v celoti namenila za izvajanje programa po 2. čl. tega sklepa, zbirala pa se bodo na zbirnem računu KS Grad pri SDK OE M. Sobota, št. 51900—842/035—8082. 8. člen Samoprispevek od osebnega dohodka in pokojnin se obračunava ob vsakem izplačilu, od dohodka iz kmetijstva, obrtne in druge gospodarske in negospodarske dejavnosti ter intelektualnih storitev obračunava in odteguje pristojen občinski upravni organ, samoprispevek od zaposlenih v tujini in v delu pa obračunava KS, ki vsakega zavezanca pismeno obvesti o njegovi obveznosti ter roku plačila. 9. člen Nadzor nad dotokom sredstev, njihovi uporabi ter izvajanjem del vrši svet KS Grad, ki najmanj enkrat letno poroča skupščini KS in zboru delovnih ljudi in občanov v naseljih Kovačevcih, Kruplivniku in Radovcih. 10. člen Ta sklep začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1, 6. 1983 dalje. V Gradu, dne 15.5. 1983 Predsednik skupščine krajevne skupnosti FICKO Alojz, 1. r. 127 . Na podlagi 12. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur, list SRS, štev. 23/77) volilna komisija Krajevne skupnosti Železne dveri objavlja POROClUO o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka za obmotje krajevne skupnosti Xelezni dveri. Na referendumu za uvedbo samoprispevka v Krajevni skupnosti Železne dveri, kije bil izveden v nedeljo, dne 24. 4. 1983, so bili doseženi naslednji glasovalni rezultati: Volilna enota štev. vol. upravičen. glasovalo nevelj. glasov. ZA Glasovalo — % — % PROTI 1. GRESOVŠČAK 247 223 — 212 95% 11 5% II. SLAMNJAK - 177 164 — • 155 94% 9 6% III. JERUZALEM - 126 114 — 92 81 % 22 19% IV. RADOMERJE - 293 270 235 87% 35 13% SKUPAJ: 843 771 694 90% 77 10% Volilna komisija Krajevne skupnosti Železne dveri ugotavlja, da je referendum izveden v skladu z zakonom, in daje za uvedbo samoprispevka glasovala večina volilnih upravičencev ter je tako samoprispevek sprejet. Štev.: 67/83 Datum: 24.4. 1983 Predsednik volilne komisije Vrbančič ing. Miloš, 1. r. 128 Na podlagi 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, štev. 3/73) in 28. člena Statuta Krajevne skupnosti Železne dveri je skupščina KS Železne dveri na svoji seji dne 8/5-1983 sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Kraievne skupnosti Železne dveri za naselja: Cuber, Gresovščak, Ilovci, Jeruzalem, Plešivica, Radomerje, Radomerščak, Slamnjak in Železne dveri. 1. člen Na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov Krajevne skupnosti Železne dveri na referendumu dne 24. 4. 1983, ki so se z 90 % glasovalnega izida odločili za uvedbo samoprispevka, se za obdobje petih let in to od 1. 6. 1983—31. 5. 1988 uvede krajevni samoprispevek, ki se sme uporabiti za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter sofinanciranje funkcionalne dejavnosti krajevne skupnosti. 2. člen Krajevni samoprispevek znaša: a) v denarju: — 1 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja: — 1 % iz osebnih dohodkov obrtnikov; — 2 % iz KD; — 1 % od pokojnin (razen od pokojnin z varstvenim dodatkom in pokojnin, ki so nižje kot je osnova za upravičenost do varstvenega dodatka); — 1.5000,00 din letno krajani, ki so začasno zaposleni v tujini in imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Železne dveri. b) v delu: — letno en delovni dan po gospodinjstvu, če ga ne more opraviti, pa plačilo 500,00 din. Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. člena zakona o samoprispevku. 3. člen Samoprispevek, ki se plačuje od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in pokojnin, obračunava in odteguje izplačevalec oseb, dohodka oziroma pokojnine: samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki s samostojnim osebnim delom opravljajo kmetijsko ali gospodarsko dejavnost, obračunava in odteguje uprava za družbene prihodke občine Ljutomer. Ostale oblike samoprispevka iz 2. člena izterja krajevna skupnost Železne dveri po predhodnem pismenem obvestilu vsakega zavezanca. 4. člen Neporavnani samoprispevek se prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov in prispevkov občanov. 5. člen Sredstva zbrana s samoprispevkom se zbirajo na posebnem zbirnem žiro računu pri SDK Murska Sobota štev.: 51930-842-029-8542 z oznako Krajevna skupnost Železne dveri. 6». tVcrv Nadzor nad zbiranjem m. xxporaY>o srerisVev samoprispevka, ima svet Krajevne skupnosti Železne dveri, ki o tern porota vsako ieto na skupščini KS in zboru občanov. 7. člen Ta sklep začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se 1. 6. 1983. Štev.: 69/83 Datum: 9/5-1983 Predsednik skupščine Krajevne skupnosti Železne dveri Slavko IVAJNŠlC, 1. r. 129 Na podlagi 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, štev. 3/73) in 28. člena Statuta Krajevne skupnosti Železne dveri je skupščina Krajevne skupnosti Železne dveri na svoji seji dne 8/5—1983 sprejela SKLEP o uvedbi dodatnega krajevnega samoprispevka za celo naselje Gresovščak, celo naselje Železne dveri, del naselja Siamnjak od hiš. štev. 28 naprej in del naselja Ilovci za hiš. štev. 30/a, 31, 32 in 36. 1. člen Na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov celotnega naselja Gresovščak, Železne dveri, del naselja Slamnjak od hiš. štev. 28 naprej in del naselja Ilovci za hiš. štev. 30/a, 31, 32 in 36 na referendumu dne 24. 4. 1983, ki so se z 93,7 % glasovalnega izida odločili za uvedbo dodatnega samoprispevka, za obdobje petih let in to od 1. 6. 1983 do 31. 5.1988 uvede dodatni samoprispevek, ki se sme uporabiti za vzdrževanje komunalnih objektov, naprav skupne rabe naselij in nakupa gasilske opreme za Gasilsko društvo Gresovščak. 2. člen Dodatni krajevni samoprispevek znaša v denarju: — 1 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja (0,75 % za komunalno dejavnost in 0,25 % za nabavo gasilske opreme); — 1 % iz osebnih dohodkov obrtnikov (0;75 % za komunalno dejavnost in 0,25 % za nabavo gasilske opreme); — 8 % od KD (6 % za komunalno dejavnost in 2 % za nabavo gasilske opreme); — 1 % od pokojnin (razen od pokojnin z varstvenim dodatkom in pokojnin, ki so nižje kot je osnova za upravičenost do varstvenega dodatka), 0,75 % za komunalno dejavnost in 0,25 % za nabavo gasilske opreme; , — 3000,00 din letno od lastnikov vikendov; — 3.000,00 din letno od krajanov, ki so začasno zaposleni v tujini in imajo stalno bivališče na območju navedenih naselij; — 3.000,00 din letno od lastnikov vinogradov; — 3.000,00 din letno od lastnikov gozdov. Dodatnega samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. člena Zakona o samoprispevku. 3. člen Dodatni samoprispevek, ki se plačuje od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in pokojnin, obračunava in odteguje izplačevalec osebnega dohodka oziroma pokojnine; dodatni samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki s samostojnim osebnim delom opravljajo kmetijsko ali gospodarsko dejavnost, obračunava in odteguje uprava za družbene prihodke občine Ljutomer. Ostale oblike dodatnega samoprispevka iz 2. člena izterja Krajevna skupnost Železne dveri po predhodnem pismenem obvestilu vsakega zavezanca. 4. člen Neporavnani dodatni samoprispevek se prisilno izterja po predpisih, in veljajo za izterjavo davkov in prispevkov občanov. , 5. člen Sredstva zbrana ž dodatnim samoprispevkom se zbirajo na posebnem zbirnem žiro računu SDK Murska Sobota štev. 51930—842—029—8542 z oznako Krajevna skupnost Železne dveri. 6. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev dodatnega samoprispevka ima svet Krajevne skupnosti Železne dveri, ki o tem poroča vsako leto na skupščini in zboru občanov. 7. člen Ta sklep začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. 6. 1983. štev.: 70/83 datum: 9/5—1983 Predsednik skupščine Krajevne skupnosti Železne dveri Slavko IVAJNŠlC, 1. r. VA ptftag -X. tV'WA Z-aV^vx-A o 03 T. XAVSVCS , 3 / n m Z%. Ctena. Statuta K,airmesku\mos37.dww: ^NetVye sVuV£tmaKta\evue skupnosti Železne dveri na svoji seji dne %/ 5-VW1 sprejeta SKLEP o uvedbi dodatnega krajevnega samoprispevka za dei naselja Slamnjak od UK. Štev. 1 do vključno hB. Štev. 27 ter za celotno naselje Ilovci razen hiS. Štev. 30/a, 31, 32 in Štev. 36. 1. člen Na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov iz dela naselja Slamnjak od hiš. štev. 1 do vključno hiš. štev. 27 ter za celotno naselje Ilovci razen ' hiš. štev. 30/a, 31, 32 in štev. 36 na referendumu dne 24. 4. 1983, ki so se z 92 % glasovalnega izida odločili za uvedbo dodatnega samoprispevka, za obdobje štirih let in to od 1. 6. 1983 do^l. 5. 1987 uvede dodatni krajevni samoprispevek, ki se sme uporabiti za odplačevanje neporavnanih obveznosti nastalih pri rekonstrukciji ceste Slamnjak—Ilovci. 2. člen Dodatni krajevni samoprispevek znaša v denarju: — 3 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja; — 3 % iz osebnih dohodkov obrtnikov; — 6 % od KD; — 3 % od pokojnin (razen od pokojnin z varstvenim dodatkom in pokojnin, ki so nižje kot je osnova za upravičenost do varstvenega dodatka); — 4.500,00 din krajani, ki so začasno zaposleni v tujini imajo stalno bivališče na območju navedenih naselij. Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. člena Zakona o samoprispevkih. 3. člen Samoprispevek, ki se plačuje od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in pokojnin, obračunava in odteguje izplačevalec osebnega dohodka oziroma pokojnine; dodatni samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki s samostojnim osebnim delom opravljajo kmetijsko ali gospodarsko dejavnost, obračunava in odteguje uprava za družbene prihodke občine Ljutomer. Ostale oblike samoprispevka iz 2. člena izterja krajevna skupnost Železne dveri po predhodnem pismenem obvestilu vsakega zavezanca. 4. člen Neporavnani dodatni samoprispevek se prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov in prispevkov občanov.' 5. člen Sredstva zbrana z dodatnim samoprispevkom se zbirajo na posebnem zbirnem žiro računu pri SDK Murska Sobota štev.: 51930-842-029-8542 z oznako Krajevna skupnost Železne dveri. Stev.-.6%/%3 Datum: 24.4. \9%3 P r edsedntk v o\. komisije V rbančič ing. Miloš. I. r. 132 Na podlagi 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, štev. 3/73) in 28. člena Statuta Krajevne skupnosti Železne dvori je skupščina Krajevne skupnosti Železne dveri na svoji seji dne 8/5-1983 sprejela SKLEP o uvodbi dodatnega krajevnega samoprispevka za naselje.Radomerščak. 1. člen Dodatni samoprispevek znaša v denarju: — 2 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja; — 2 % iz osebnih dohodkov obrtnikov; — 6 % od KD; — 2 % od pokojnin (razen pokojnin z varstvenim dodatkom in pokojnin, ki so nižje kot je osnova za upravičenost do varstvenega dodatka); — 3.000,00 din letno od lastnikov zemljišč in vikendov na območju naselja Radomerščak; — 3.000,00 din letno krajani, ki začasnotso zaposleni v tujini in imajo stalno bivališče v naselju Radomerščak; — za lastnike novogradenj vikendov in stanovanjskih hiš mora plačati prosilec pred izdajo gradbenega dovoljenja 10.000,00 din obveznosti krajevni skupnosti za vzdrževanje cest. * >• Dodatnega krajevnega samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. čjena Zakona o samoprispevku. 3. člen Dodatni samoprispevek, ki se plačuje od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in pokojnin, obračunava in odteguje izplačevalec osebnega dohodka oziroma pokojnine; dodatni samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki s samostojnim osebnim delom opravljajo kmetijsko ali gospodarsko dejavnost, obračunava in odteguje uprava za družbene prihodke občine Ljutomer. Ostale oblike samoprispevka iz 2. člena izterja Krajevna skupnost Železne dveri po predhodnem pismenem obvestilu vsakega zavezanca. 6. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev dodatnega samoprispevka ima svet KS Železne dveri, ki o tem poroča vsako leto na skupščini KS in zboru občanov. 7. člen Ta sklep začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. 6. 1983. Štev.: 71/83 Datum: 9/5-1983 Predsednik skupščine Krajevne skupnosti Železne dveri Slavko IVANJSIC, L r. STRAN 20 VESTNIK, 19. MAJA 1983 131 Na podlagi 11. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS št. 23/77) volilna komisija Krajevne skupnosti Železne dveri objavlja \ POROČILO o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo dodatnega krajev, samoprispevka za naselja Gresovščak, Železne dveri, Slamnjak, Ilovci in Radomerščak. Na referendumu za uvedbo dodatnega samoprispevka za naselja Gresovščak. Železne dveri, Slamnjak. Ilovci in Radomerščak, kije bil v nedeljo, dne 24. 4. 1983, so bili doseženi naslednji glasovalni rezulta- Volilna enota število vol. upravičencev glasovalo ZA Glasovalo — % -% PROTI 1. GRESOVŠČAK -Železne dveri, 249 223 209 93,7% 14 6,3 % del Slamnjaka in del llovec II. SLAMNJAK, del Ilovci 177 164 150 92% 14 8% IV. RADOMERJE za naselje Radomerščak 120 113 94 83% 14 17% (neveljavnih 5 glasovnic) 4. člen Neporavnani dodatni samoprispevek se prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov in prispevkov občanov. 5. člen Sredstva zbrana z dodatnim samoprispevkom se zbirajo na posebnem zbirnem žiro računu pri SDK Murska Sobota štev.: 51930-842-029-8542 z oznako Krajevna skupnost Železne dveri. 6. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev dodatnega samoprispevka ima svet KS Železne dveri, ki o tem poroča vsako leto na skupščini KS in zboru občanov. 7. člen Ta sklep začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od L 6. 1983., Štev.: 72/83 - Datum: 9. 5. 1983 Predsednik skupščine Krajevne skupnosti Železne dveri Slavko IVANJSIČ, 1. r. 133 Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77) in 1. člena zakona o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 2/79) ter 270. Člena statuta občine G. Radgona (Ur.objave, št. 41/81) je izvršni svet SO G. Radgona na seji, dne 28/4-1983 sprejel ODREDBO o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitame preglede in dovoljenja na območju občine G. Radgona 1. člen S to odredbo se določijo pristojbine ža obvezne veterinaarsko-sanitarne preglede iz 1. odstavka 17. člena, 1. in 2. odstavka 21. člena in 1. ter 2. odstvka 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. list SFRJ, št. 43/76) in za veterinarsko-sanitame preglede iz 25., 27. in 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77). 2. člen Pri določitvi pristojbin za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede se določi urna postavka 400,20 din, v kateri je zajet tudi 15 % prispevek za republiški sklad za zatiranje živalskih kužnih bolezni. Stroški za veterinarsko-sanitarni nadzor potrebnih laboratorijskih preiskav v. pooblaščenih delovnih organizacijah plača zavezanec veterinarsko-sanitarnih pregledov neposredno in po dejanskih stroških. 3. člen Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled klavnih živali pri razkladanju, za pregled živali pred zakolom in nadzor mesne predelave KK Radgona — TOZD Mesoizdelki se zaračunava pristojbina in stroški za veterinarsko-sanitarni nadzor določeni v 2. členu te odredbe. 4. člen Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov ter za obvezne preglede parklarjev, perutnine in kuncev ter za dovoljenja za promet z mlekom, mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se v občini G. Radgona plačujejo naslednje pristojb e: I. Veterinarsko-sanitarni pregledi pošiljk pri nakladanju, razkladanju in prekladanju živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov a) za kamion ali vagon 396,75 din b) za kamion z enodnevnimi piščanci c) za kosovne pošiljke 237,05 din — za kopitarje in goveda od komada 135,70 din — za teleta od komada 48,30 din — za prašiče in drobnice od komada 48,30 din — za čebeljo družino — za meso, mast in drobovino parklajrev 13,20 din in perutniho od kg 0,40 din — za mesne izdelke razen konzerv od kg 0,40 din — za ribe, rake in polže od kg 0,975 din — za mleko od 1 0,035 din — za mlečne izdelke od kg ali 1 0,25 din — jajca od komada 0,285 din — za ostale neimenovane živalske proizvode in odpadke od kg 0,065 din II. Veterinarsko-sanitarni pregledi pošiljk, ki se ženejo izven območja občine — za pregled kosovne pošiljke za vsako veliko žival oz. za vsakih začetih 10 malih živali ali vsakih začetih 50 kosov perutnine 132,25 din III. Za veterinarsko-sanitarne preglede pri nakladanju, razkladanju in prekladanju izvoznih in uvoznih pošiljk živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov ter semena za umetno osemenjevanje kopitarjev in parklarjev se uporablja pristojbine določene z odlokom o višini pristojbine za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled (Ur. list SFRJ, št. 32/81) povečane za 15 % prispevka za republiški sklad za zatiranje živalskih kužnih bolezni. IV. Veterinarsko-sanitarni pregledi klavnih živali a) za izdajo napotnice pri zakolu v sili zunaj klavnice — za goveda in kopitarje od komada 207,00 din — za teleta, drobnico in prašiče od kom. 159,85 din V . Veterinarsko-sanitarni pregledi mesa parklarjev, perutnine, kuncev, divjadi, jajc, mleka in njihovih izdelkov, medu, rakov, školjk, polžev in žab, namenjenih za hrano ljudi a) na kraju skladiščenja * — meso od kg 0,125 din — mesni izdelki od kg 0,125 din — visoka divjad od komada 16,10 din — divji prašiči, medved od komada 48,30 din — divji zajci od komada 3,20 din — divja perjad od komada 3,20 din — meso in izdelki v hladilnici Emona od kg 0,10 din — jajca od komada 0,015 din — mleko od litra 0,030 din — med od kg — ostalo od kg b) na tržnici, preden gredo v promet 1,60 din 1,60 din — meso od kg , 2,645 din — mleko od litra 2,645 din — mlečni izdelki od kg ali litra 4,025 din — jajca od komada 0,345 din —- ribe in ostalo od kg 0,170 din V I. Veterinarsko-sanitarni pregledi ob pojavu kužne bolezni, če in meso namenjeno za lastno domačo rabo * — teleta, prašiči in drobnica od komada 80,50 din V II. Za veterinarsko-sanitarni nadzor klavne perutnine na perutninskih farmah, predelavo divjačine, na sejmih, dogonih, razstavah in drugih javnih prireditvah, v gostinskih obratih, obratih družbene prehrane in kmečkega turizma — za vsako začetno uro porabljenega časa 396,75 din 5. člen Za obvezne trihinoskopske preglede stroški pregleda grejo v breme lastnika. 6. člen Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo iz drugega in tretjega odstavka 25. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi oz. za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača pristojbina za vsako kravo molznico v gospodarstvih z manj kot 20 kravami 132,25 din oz. 189,10 din v gospodarstvu z več kot 20 kravami. Od kooperantov zbere pristojbine organizator proizvodnje in odkupa mleka do konca meseca septembra za tekoče leto in jih odvede na posebni račun za zatiranje živalskih kužnih bolezni proračuna skupščine občine G. Radgona št. 51910-840-31915-008. Na isti račun in v istem roku odvede pristojbine tudi družbeni sektor za krave molznice v družbeni lasti. Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali v mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračunava odvzem vzorca mleka v takšnem gospodarstvu in stroški pregleda molznic na tuberkulozo. Pristojbina za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, stroški odvzema vzorcev mleka in stroški pregleda molznic na tuberkulozo se plačajo ob izdaji oz. podaljšanju dovoljenja. 7. člen Ce živina ali blago, ki pri nakladanju, prekladanju oz. razkladanju ni pripravljena za pregled ob napovedanem času, se zaračunava za vsako začeto uro zamuda časa po veljavni urni postavki. Za pregled pošiljk izven rednega delovnega časa se pristojbina poveča za 50 %, za preglede pošiljk v nočnem času ter ob nedeljah in praznikih pa za 100 %, kakor tudi vsi stroški prevoza in vsi posebni stroški v skladu z določili zakona o splošnem upravnem postopku in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Posebej se plačajo tudi stroški laboratorijskih analiz, ki so sestavni del veterinarsko-sanitarnega pregleda. Koristnik veterinarsko-sanitarnega pregleda je dolžan obvestiti veterinarsko organizacijo, ki preglede opravlja, najmanj 12 ur pred pregledom. 8. člen Pristojbine iz te odredbe se plačujejo v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa takoj po opravljenem pregledu ali pa se obračunavajo mesečno na podlagi sklepa veterinarske inšpekcije Uprave za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, enota Gornja Radgona o plačilu pristojbine. Posebne stroške in zamudnino si obračuna delavec Veterinarske postaje oz. veterinarska inšpekcija, ki je pregled opravila neposredno pri organizaciji združenega dela in občanu, ki je pregled zahteval. 9. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v. Uradnih objavah občin Pomurja. 10. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede v občini Gornja Radgona (Uradne objave, št. 23/82). Številka: 322-19/83-04 G. Radgona, dne 28/4-1983 PREDSEDNICA izvršnega sveta SO G. Radgona Dana SUKIČ Radijski in televizijski spored od 20. do 26. maja PETEK SOBOTA NEDEUR PONEDELJEK . TOREK SREDA ČETRTEK RADIO murska sobota 16.30 —Vrtiljak popevkarskih novosti, 17.00 — Aktualno v petek, 20. maja, 18.00 - Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. l 855 TV v šoli: TV koledar. I Ruščina, odmor, čuvarji I našega neba, Marin Držtc. \ poročila, 10.35 TV v šoli: 1 Slovani na Balkanu, risan-|ka, Banat, Himna, risanka, I Bar življenja, V edeži-ne-Ivedneži (do 12.30), 17.25 l Poročila, 17.30 Pihalni orke-Istri: godba milice, 18.00 j Tarzan, ameriška risana I serija, 18.25 Obzornik, 1840 I Po vloženem delu: Delovna juspešnost, izobraževalna l oddaja, 19.10 Risanka, IW.20 cik cak, 19.24 TV in j radio nocoj, 19.26 Zrno do Urna. 19.30 TV dnevnik, W55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Rock-fotdovi spisi, ameriška nadaljevanja, 21.15 Propagandna oddaja, 21.20 Zrcalo tedna, 21.40 Nočni kino: ^ljubljena v oder, ameriški ™n(čb), 23.10 Poročila Oddajniki H. TV mreže: 16.40 PJ v vaterpolu — KolotJug, prenos (slov. kom), 17.40 Poročila, 1745 Otroci ustvarjajo, 18.15 Do-Jnača beležnica: Ali znamo kupovati, 3. oddaja, 1845 Narodna glasba, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Glasbeni magazin, 20.45 Zagrebška iPanorama, 21.00 Vidiki, \ dokumentarna oddaja, '4150 Nočni kino: Poletne 1 v 7 krnske sanje, ame-\<'Wm (do 23.15), Vivaria Člla’ 1745 din fc‘8.25 v’ ,8>5 TV in zfe’ 1845rOn^ka ob' >9.30^ 19 15 Obramba StiG ?evnik vru!sanka. S a’ 20.50 y 20.00 Ga. 23.20 p''^ Go«35 Dnev- P°roči|a st urednik. RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 16.30 — Glasbena paleta po vašem izboru, 17.00 — Aktualno v soboto, 21. maja, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 14.00 do 17.00 (telefon 21-232) TV LJUBLJANA 8.00 Poročila, 8.05 ZBIS — V. Jeraj: Bajke med rožami, 8.20 Pedenjžep, otroška oddaja, 8.50 Tazan, ameriška risana serija, 9.15 Učitelj, otroška nadaljevanka TV Beograd, 9.45 Mali svet, otroška nanizanka TV Zagreb. 10.15 Zvoki godal: Kvarteti do Schuberta, 10.55 Živali v gibanju, poljudnoznanstvena ' serija. 11.20 Kruh skozi stoletja: Kruh ’ je življenje, 11.55 Dolgo iskanje: Rim, Leds in pustinja, angleška dokumentarna serija, 12.50 Poročila (do 12.55), 15.25 Nogomet Sarajevo:Radnički, prenos, v odmoru. Aerobna gimnastika, 17.15 Novi Sad: PJ v rokometu — Crvenka:-Metaloplastika, vključitev Novi Sad,, v odmoru. 18.30 Galaktika, ameriška nadaljevanka, 19.10 Risanka, 19.15 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Draga Lili, ameriški film, 22.10 Propagandna oddaja, 22.15 TV teka — Leto 1958: Prvi TV obzornik, Porčila 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Posebna oddaja, 15.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.30 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon 21-232) TVLJUBLJANA RADIO RADIO , ____ RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 16.30 — Po domače, 17.00 — Aktualno v ponedeljek, 23. maja, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 — S popevkami po svetu, 17.00 — Aktualno v torek, 24. maja, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. I TV LJUBLJANA 16.30 — Iz domačega glasbenega arhiva, 17.00 — Aktualno v sredo, 25. maja, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 — Glasba skozi stoletja, 17.00 — Aktualno v četrtek, 26. maja, 17.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV ZAGREB Prvi program 9.00 TV v šoli, 15.10 Poročila. 15.15 TV koledar, 15.25 Nogomet: Sarajevo— Radnički. 17.15 Rokomet: Crvenka—Metaloplastika, 18.30 Živeti v naravi, 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Kako zelena je bila moja dolina (film), 22.00 Dnevnik, 22.15 Pred polnočjo. 9.50 Poročila, 9.55 Živ žav, otroška matineja, 10.40 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, češkoslovaška nadaljevanka. 1 1.40 625. oddaja za stik z gledalci. 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Poročila (do 13.05), 15.00 Tacen: Svetovni pokal v kajaku in kanuju na divjih vodah, prenos (za JRT 2), 16.00 Sladkorna koča, češkoslovaški film, 17.25 Naš kraj: Verd, 17.40 Športna poročila, 17.55 Sestanek v Slonu, 18.55 Ne prezrite, 19.10 Risanka, 19.15 Cik cak, 19.22 TV in radio nocoj. 19.24 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 S. Čikeš: Daleč je nebo, nadaljevanka TV Sarajevo, 21.00 Sfinga, dokumentarna oddaja. 21.50 Športni pregled. 22.00 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 9.00 Oddaje za JLA (do 10.30). 15.30 Moja draga Klementina, ameriški film, 17.15 Nedeljsko popoldne, 19.00 Risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Parada hitov ’ zabavne glasbe, 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Vzhodno od raja, ameriška nadaljevanka (do 22.00), TV ZAGREB TV LJUBLJANA 8.35 Tv v šoli: Tv koledar. Ne pozabi. Makedonščina, Odmor. »Med bregi pisani«. Spominski park v Kumrovcu. Poročila,- 10.35 Tv v šoli: Krleža, Risanka. Južna Amerika. Kipar, Risanka, Življenjska prelomnica — film iz serije Botanik, Zadnje minute (do 12.30), 17.20 Poročila, 17.25 Učitelj, otroška nadaljevanka TV Beograd, 17.55 Turizem — možnost in priložnost: Turistični izdelek, izobraževalna serija, 18.25 Obzornik, 18.45 Podium, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 R. Šeligo — B. Jurjaševič: Triptih Agate Schwarzkob-ler in R. Šeligo — B. Jurjaševič: Rahel stik, filma AGRFT. 20.55 Studio 2, 22.05 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik, 17.45 Eričijada, otroška serija, 18.00 Miti in legende. 18.15 Prometna vzgoja, 18.45 Glasbena oddaja. 19.00 Te-lesport, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Znanost in mi. 20.45 Zagrebška panorama, 21.05 Bolnišnica na koncu mesta, češkoslovaška nadaljevanka, 22.00 Dober večer: Alfi Kabiljo, ponovitev zabavno glasbene oddaje (do 23.00). 9.05 Tv v šoli: Tv koledar. Jugoslavija in njena vloga v svetu. Odmor, Dnevnik 10, Savinjska dolina. Zanimivo potovanje. Poročila. 10.35 Tv v šoli: Kemija. Risanka. Velikani svetovne književnosti, Govori Dragoslav Andric, Risanka. Glasbeni pouk. Zadnje minute (do 12.30), 16.40 Šolska TV: Poklici v kovinarstvu, Erozija. Izotopi. Samoupravljanje, 17.45 Poročila, 17.50 ZBIS — B. Jurca: Čudovita stenska ura, 18.05 Španski balet Maria Rosa — 2. oddaja. 18.25 Obalno—kra-ški obzornik, 18.40 Naj zaori pesem o svobodi, slo-verftki kratki film (ČB), 18.55 Knjiga, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, J9.57 Propagandna oddaja, 20.00 J. Steinbeck: Vzhodno od raja, ameriška nadaljevanka, 20.45 Titoisti pričajo, dokumentarna oddaja, 21.45 V znamenju, ljubljanska banka Pomurska banka TV ZAGREB TV ZAGREB TVLJUBLJANA J TVLJUBLJANA 9.25 Tv v šoli, 10.35 Tv v šoli: Človek in okolje, risanka, Kocka, kockica. Nevarnost na cesti, Risanka, Telesna vzgoja, Vedeži—Neved-neži (do 12.30), 17.25 Poročila, 17.30 Ciciban, dober dan: Čarovnik, 17.50 Zlati in srebrni iz mednarodnega Celja, 18.25 Notranjski obzornik, 18.40 Mostovi, 19.10 Risanka, 19.20 Cik, cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.50 Vreme, 19.52 Propagandna oddaja, 19.55 Dan mladosti, prenos zaključne prireditve Beograd, 21.00 Film tedna: Rdeča nogavica, zahodno-nemški film, 22.30 Poročila. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Tv dnevnik, 17.45 Otroška oddaja, 18.15 Izbira poklica,-18.45 Glasbena oddaja, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Dan mladosti, prenos, 21.00 Glasbena oddaja, 21.15 Nogomet — finale pokala prvakov Juventus:-Hamburger SV, posnetek iz Aten (slov. kom). 9.05 Tv v šoli: Tv koledar, Sadno drevje, pomladi. Odmor, Klubmladih tehnikov, Energija in znanost, Risanka, Poročila, 10.35 Tv v šoli: Kemija, Risanka, Združeni narodi, Poročila, risanka. Poklici— veterinar, Od Beograda do Grocke, (do 12.25), 16.50 Šolska TV: Poklici v kovinarstvu, Erozija, Izotopi, Samoupravljanje, 17.50 Poročila, 17.55 Živali v gibanju, angleška poljudnoznanstvena serija, 18.25 Podravski obzornik, 18.40 Čas, ki živi, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 17.57 Propagandna oddaja, 20.00 Tednik, 21.00 Propagandna oddaja, 21.05 Francoski šanson s Catherine Sauvage, 21.30 Dolgo iskanje: Dežela izginjajočega Bude, angleška dokumentarna serija, 22.20 Poročila. TV ZAGREB TV ZAGREB ZO ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA ^irvJuirania >8.00 ppaWek 7 Pan'Tau. lVlik^19 30 C9'00 ^todio SP°n, 22.20 2a^°jstni^ TV [,%1 2^- u’ V^bajd: Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli/11.00 Zeleni kralj, 11.40 Burleska, H.55 Nočni studio, 13.00 Opoldanska redakcija, 14.40 Milijonar (film). 16.00 Iz parlamenta, 17.00 Abeceda športa, 17.30 Flipper, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Tedenski TV spored, 18.25 Dober večer v soboto, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 V Avstriji je vedno sezona, 21.50 Nocoj, 22.30 Šport Prvi program 10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 14.00 Otroški zbor Kolibri, 14.30 Človekova glasba, 15.30 Moja draga Klementina (film), 17.15 V nedeljo, 19.00 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Oddaljeno nebo (dramska serija), 21.05 TV reportaža, 21.35 Športni pregled, 22.05 Dnevnik Prvi program 8.35 TV v šoli, 16.50 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Otroška oddaja, 18.00 Miti in legende, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Karlovca, 18.45 Podij, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Drama, 21.15 Izbrani trenutek, 21.20 Zunanjepolitična oddaja, 21.50 En avtor, en film. Prvi program 9.25 TV v šoli. 16.50 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Otroška oddaja, 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika občin Osijeka, 18.45 Rock koncert, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Teme in dileme, 20.50 Nevarno se je nagniti ven (film), 22.05 Dnevnik Prvi program 9.25 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Ali ni življenje lepo?, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Gospi-ča, 18.45 Glasbena oddaja, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dan mladosti — prenos iz stadiona JNA, 21.00 Iz vseh poldnevnikov, 21.35 Nogomet: Juventus—Hamburger SV Prvi program 9.05 TV v šoli, 17.00 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Modro kot pisano, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Splita, 18.45 Afrika pleše, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Panorama, 21.05 Kvizkoteka, 22.05 Dnevnik. TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA Prvi program 9.45 Richard Wagner, 11.00 Religija, 12.00 Vzgojna oddaja, 14.45 Buddy in sladko življenje (film), 16.25 Risanka, 16.50 Kako skrijemo osla?, 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Pridi v morje, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Placido Domingo, 21.15 Zgodbe Prvi program — 10.30 Očetje so zelo proti (film), 15.00 Viharnftieček (film). 16.30 Risanke, 16.35 Robinson Crusoe, 17:00 Kristinina mucka, 18.00 Festival harmonikarjev, 18.30 Grofi (TV film), 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Aprilske norčije (film), 21.45 V Portugalsko in nazaj, 22.30 Šport Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Moj let čez ocean (film), 12.30 Čudeži zemlje, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Oddaja z miško, 17.55 Spanček Za-spanček, 18.00 Risanka, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Prizma, 21.00 Promet. 21.50 Zelena zvezda (drama), 23.25 Poročila IPrvi program 9.00 Jutranja poročila, I 9.05 TV v šoli, 10.35 Buddy in sladko življenje, 12.10 Prometna oddaja, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Lutke, 17.30 Čebelica Maja, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Tudi ti ljubi oče?, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 - Deklica v uniformi (film ob prvi obletnici smrti Romy 1 Schneider), prijatelj Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Aprilske norčije (film), 12.00 Burleska, 12.15 Klub seniorjev, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci. peci, pec, 17.25 Prometna vzgoja, 17.30 Obalni pirati, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 TV kuhinja, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Peta žena (film), 21.15 Mati, 22.05 Večerni šport Drugi program. 17.45 TV v šoli, 18.00 Popotovanje po Avstriji, 18.30 Spenceijevi piloti, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Klepet pred kamerami, 21.50 10 pred 10 in Klub 2 TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 8.00 Spored za otroke. 13.35 Za otroke: Šah, Mladiči, Mali nogomett, 15.10 Zavzetje Himalaje. 16.15 Cimbora. 17.20 Madžarske pokrajine. 17.55 Reportaža. 18.10 Kuhajmo. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Filmski koktajl: 1. Gospod iz vesolja, 2. Skrivnost Lady Audley. 3. Polkovnikova žena, 4. Revija na ledu, 5. Dvojna igra, TV film. 23.45 TV dnevnik. TV MADŽARSKA TV KOPER 7.50 Spored za otroke. 10.55 Raba ETO—Ferenc-varos, nogomet. 14.35 Poje Agnes Kiss-Pecsi. 15.05 Zborovski festival. 16.15 Napoved sporeda. 16.45 Možgansko prvenstvo. 17.20 To je delavstvo! 18.00 Delta. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Derrick, kriminalka. 21.10 Družabna igra. 21.50 Moj rojstni kraj; Ferenc Juhasz. 22.50 Poročila. /O ljubljanska banka Pomurska banka Drugi program 16.20 Sto mojstrovin. 16.35 Ali Sredozemsko morje umira?, 17.30 Skupni dediči, 18.00 Svoboda religije, človekove pravice in popuščanje napetosti, 19.00 Risanke, 19.30 Pariško življenje (opera), 21.55 Mesto zločina TV MADŽARSKA 23. maja — ponedeljek: Ni sporeda TV KOPER ^daj^-OO oJdc^u 7v?ddedaja ° 1Raa ^Ov>ce ASalnlasbena° Xis«ki Sli .AlJ a.'cina 7?ddaja, Sd u^Kišče ’ 7 Zag. t^oSo t >9-45 z J Jerzy 19. M AjA 1983 15.25 Nogomet: Sarajevo — Radnički, 17.15 Tv novice, 17.20 Maude — serijski film. 17.50 Film — ponovitev, Zig — Zag, 19.30 TVD stičišče. 17.45 Sobota ... v družini — nasveti za dom in družino. 20.30 Novi policaji — serijski film, 21.15 1, A 3, — Rock, 21.45 TVD danes, 22.00 Nepotešena — celovečerni film — Igrajo: Patricie Cuny. Georges Gueret. Jacques Inser-mini — Režija — Patricie Dubois TV KOPER 17.05 Kajak: Ljubljana — mednarodno tekmovanje, 18.05 Motocross: Zabok — Svetovno prvenstvo. 18.35 Rally Champions — športni dokumentarni film. 19.00 Prisluhnimo tišini — oddaja za slušno prizadete. 19.30 Stičišče — tednik TV dnevnika, 19.45 Mladi policaji — serijski film, 20.30 Zaton Quincyjevih — celovečerni film 14.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku/Videoleks, 17.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku/Videoteleks, 17.15 TVD novice in športni pregled, 17.35 TV šola, 18.00 Film — ponovitev Zig — Zag, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Z nami pred kamero — oddaja v živo, 20.30 Salut, Champion! — serijski film, 21.15 Turistični vodič v sodelovanju z Kompasom Jugoslavija, 21.30 TVD danes, 21.45 Film — ponovitev 8.05 in 13.20 Šolska TV. 15.50 Soba z lepim razgledom, nadaljevanka. 16.40 Mladiči. 16.45 Utica. 17.20 Ne le za žene! 17.40 Se še spominjaš? Operetni spored Roberta Ratonyija. 18.20 Eksperiment v šoli Szentlo-rinc. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Škarlatna črka, 4. del. 20.50 To je delavstvo!, dokumentarna serija. 21.50 Studio ’83. 22.50 TV dnevnik. TV KOPER VESTNIH ........ * TV MADŽARSKA 14.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku/Videoteleks, 16.40 Nogomet: Beograd’ — Pokal Jugoslavija — finale med odmorom odprta meja, 18.30 TVD novice. 18.35 Salut, Champion! — serijski film, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Z nami pred kamero ... oddaja v živo, 20.30 Zadeva Brown — celovečerni film — Igrajo: Michael Reardon Barbara Bouchet — Režija Pietro Zuffi, 22.15 Turistični vodič — v sodelovanju s kompasom Jugoslavija, 22.30 TVD danes. 22.45 V-naročju smrti —. dokumentarna oddaja TV MADŽARSKA 8.05 Šolska TV. 10.05 Ponovitve: Delta; Ni ljubezni brez bolečin; glasbeni film. 13.55 Šolska TV. 16.20 Čas teče počasi, madž. film. 17.55 Statistični žepni film. 18.10 Paralelne slike, reportaža. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pot dd finala. 20.10 Hamburg—Juventus, finalna nogometna tekma za pokal evropskih prvakov. 22.00 Glasbeni film. 8.05 in 13.55 Šolska TV. 16.10 Kratek film. 16.30 Mladiči. 16.40 Prometna varnost. 16.50 TV borza. 17.00 Za najstnike. 17.45 TelešporL 18.10 Speci Ko-lesz, dokumentarni film. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Dogodivščine svetovnega popotnika, nadaljevanka. 20.25 Varstvo mest. 20.55 Ozadje vesti. 21.50 Madžarska 2. armada pri Donu, dok. serija. 22.50 TV dnevnik. - - TV KOPER TV KOPER 14.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku/Videote-leks, 17.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku/Vi-deoteleks, 17.30 TVD novice, 17.35 Mladi pred mikrofonom, 18.00 Sreča na vrvici — celovečerni film — Režija Jane Kavčič, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Z nami... pred kamero, 19.55 Beograd: Dan mladosti, 21.00 Turistični vodič — v sodelovanju s kompasom Jugoslavija, 21.15 TVD danes, 21.30 Nogomet: Atene: Juventus — Hamburg, 23.00 Obiskovalci — serijski film 14.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku/Videote-leks, 17.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku/Vi-deoteleks, 17.30 TVD novice, 17.35 TV šola, 18.00 Obiskovalci — serijski film, 19.00 Z nami... pred kkamero — oddaja v živo, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Visoki pritisk — glasbena oddaja, 20.45 Košarka: Limoges: Fran-cija-Jugoslavija, 22.15 Turistični vodič — v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija. 22.30 TVD danes, 22.45 Proces G. Brunu — TV drama STRAN 21 prodam OJAČEVALEC FENDER VIBRO LUX REVERM PRODAM. Sobočan, telefon 81-306. M-1821 KOMBAJN CLAS MERKUR, delo širina 280 cm, širina bobna 105 cm, »bunkeraš« s prešo, hidravlični volan, prodam. Gančani 6,69231 Beltinci. M-1835 MOPED APN 4, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Franc Vičar, Ključarovci 40, Križevci pri Ljutomeru. M-1836 FIAT 750, registriran, prodam. Radovci 82, Grad. M-1838 AVTOMOBIL FORD TAUNUS L 1,3 1 — letnik 1973, prodam tudi na kredit. Krog 92. Informacije na tel. 22-907 dopoldne. M-OP ŽETVENO NAPRAVO ZA KOSILNICO LAVERDA PRODAM. Etelka Gomboc, Vučja gomila 38, p. Fokovci. M-1718 BELO VINO Z ANALIZO (2000 1), prodam. Naslov v upravi lista. M-1719 MALE PUJSKE PRODAM. Krog 46. M-1720 STAREJŠO HIŠO, primerno za počitniško hišico, prodam. Naslov v upravi lista. M-1721 AVTO POLONEZ, letnik 1979, prodam. Kraška 19, Murska Sobota, telefon po 19. uri: 22-018. M-1722 SPAČEK, letnik 1968, prodam. Krpic, Staneta Rozmana 2, telefon 24-188. M-1723 ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Vogrinčič, Gornji Črnci 12. M-1723 LEPO TRAVO ZA KOŠNJO . PRODAM. Brezovci 40. M-1726 GRADBENO PARCELO, primerno za počitniško hišico, in traktor PORŠE, 25 KS, prodam. Naslov v upravi lista. M-1727 VALJČNI MLIN IN OLJARNO PRODAMO. Forjanič-Frumen, Dolnji Slaveči. M-1728 AVTO LADA 1200, dobro ohranjen, po ugodni Ceni naprodaj. Bodonci 35. M-1729 ZASTAVO 750, letnik 1978, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Ogled samo v popoldanskih urah: Hozjan, Trnje 101. M-1730 MALE PUJSKE PRODAM. Petanjci 8, p. Tišina. M-I731 TOVORNI AVTO MAN 10210, v voznem stanju, registriran do februarja 1984, primeren za čebelarje, prodam ali zamenjam za manjši osebni avto ali traktor. Naslov v upravi lista. In-193 MOPED 14 TLS, dobro ohranjen, ugodno prodam. Mavrin Rudi, Babinci, p. Ljutomer. In-189 MOTORNO KOLO BMW, 250 ccm, letnik 1969, prodam. Cmre-kar, Šalinci 19, p. Ljutomer. In-191 OPEL REKORD 1700, zelo dobro ohranjen, na novo registriran, ugodno prodam. Ogled ob sobotah in nedeljah. Informacije po telefonu 81-150.In-197 FORD TAUNUS 17, karambo-liran, poceni prodam. Naslov v upravi lista. M-1733 SVINJO ZA ZAKOL PRODAM. Stefan Gubič, Martjanci 58/D. M-1734 TOMOS 15 SLC, letnik 1981, na novo registriran, ugodno prodam. Vlado Banfi, Gorica 51, p. Puconci. M-I737 PARNO PEČ ZA PEKARNO, 3-etažno, prodam. Žnidarič, Čren-šovci 7/A. M-1738 TRAKTOR STEYR, 15 KS, s koso in branami, prodam. Turnišče, Travniška 10. M-1739 KOVINSKA GARAŽNA VRATA s posebnim vhodom prodam. Sebeborci 17. M-1740 VINO (jurka) prodam. Kraška 5, Murska Sobota. M-1714 TEMNOMODRO OTROŠKO FANTOVSKO OBLEKO (7-8 let) prodam. Papič, Cankarjeva 14, Murska Sobota. M-1742 DVOOSNO PRIKOLICO ZA TRAKTOR, skoraj novo, prodam. Danilo Potočnik, Stročja vas 32. In-199 STARO HIŠO z gospodarskim poslopjem na 15-arski parceli, blizu asfaltne ceste, prodam. Informacije v upravi lista. In-201 REGAL, ka.ča, fotelja in mizico prodam. Geza Maček, Puconci 22/C. M-1743 ŠPORTNI VOZIČEK IN STAJICO prodam. Dušan Kuštor, Vrtna 6, Murska Sobota, stanovanje št. 10. M-1744 SLAMOREZNICO POCENI PRODAM. Mlajtinci 20, p. Martjanci. M-1745 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK (modre barve) prodam. Naselje 14. divizije 19. Murska Sobota. M-1746 BAS OJAČEVALEC ČAJAVEC 100 in bas kitaro , novo, v garanciji, prodam. Lešane 7, p. Apače. M-1747 DELOVNO KOBILO, staro tri leta, počitniško prikolico BRAKO in domačo pijačo prodam. Cven 4, p. Ljutomer. M-1748 CB POSTAJO, novo, z dovoljenjem, prodam. Naslov v upravi lista. M-1749 AMI—8, registriran, ugodno prodam. Ključarovci 23, p. Križevci pri Ljutomeru. M-1751 OSEBNI AVTO R—4, letnik 1975, prodam. Naslov v upravi lista. M-1752 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE, raztegljivi kavč in dva fotelja prodam. Čerpnjak, Stara 3, Murska Sobota, telefon 23-076. Informacije po 19. uji. M-1753 LEPE SADIKE „TRSEKOV” in »vodenic” po zelo ugodni ceni prodam. Markišavci 36/B. M-1756 STARO HIŠO ob jezeru v Kraščih, v bližini avtobusne postaje, ugodno prodam. Krašči 18. M-1757 DVE MLADI KRAVI, BREJI, prodam. Franc Maučec, Gančani 149. M-1758 STREŠNO BETONSKO OPEKO, večjo količino, prodam. Bela Maček, Rakičan, Panonska 54. M-1759 AVTO FORD TAUNUS 17 M in fiat 1100, po delih, prodam. Informacije od 7. do 15. ure po telefonu (069) 74-511 ali naslov v upravi lista. M-1760 SIMCO 1000 GLS, letnik 1973, prodam. Barbarič, Peškovd 23. M-1761 ŽETVENO NAPRAVO ZA KOSILNICO BCS PRODAM. Horvat, Hotiza 140. M-1762 TAM 5500, registriran do oktobra, prodam. Telefon (069) 21-817. M%1763 WARTBURG, letnik 1973, prodam. Gančani 133. M-1764 ALFA SUD, letnik 1974, prodam. Informadje po telefonu 21-795 v popoldanskem času. M-1766 KURE (11) prodam. Marija Kološa, Prosenjakovci 29. M-1767 BRAKO PRIKOLICO s predšoto-rom ugodno prodam. Alojz štel-cer, Murski vrh 1/A, p. Radend. M-1768 DOMAČE RDEČE VINO (400 1) prodam. Naslov v upravi lista. M-1770 POČITNICE ZA VSAK ŽEP — 7-dnevne počitnice v MEDULINU in PULI — brez prevoza od 3.360 dalje — s prevozom — posebni vlak od 3.680 dalje PRIJAVE MURSKA SOBOTA, Titova 1, telefon 21-189 GRUNDING STUDIO HI-FI RPC 300, primeren za lokale ali dom, zelo ugodno prodam. Telefon 21-748. M-1773 ELEKTROMOTOR 20 KV. sod za gnojnico, 1200 1 belega in rdečega vina ter žganje prodam. Noršinci 32, p. Martjanci. M-1774 SOD (1200 I), črpalko za gnojnico in žago cirkularko prodam. Nemčavci št. 3. M-1781 FOTOKOPIJE, PLAKATI NALEPKE ,,MAJA" — grafične storitve V upravni stavbi Pomurskega sejma v Gornji Radgoni telefon: 069/74-815 ROLAND VAH-WAH + FUZZ DOUBLE BEAT AD-50 in televizor ambasador, čmo-beli prodam. Jože Visočnik, St. Rozmana 6, M. Sobota. M-1775 VINOGRAD V CENTIBI, 7 arov, nov, rodni nasad, prodam. V. Polana 77. M-1776 KRAVO, brejo osem mesecev, srednjih let, prodam. Lipa 17. M-1777 BELE KUHINSKE ELEMENTE in POMIVALNO KORITO UGODNO PRODAM. Murska Sobota, Gregorčičeva 25. M-1778 ELEKTROMOTOR ZNAMKE ELIN, 20 KS, in drobilec za živinsko krmo z ventilacijo, prodam. Panonska 18, Rakičan. M-1779 ČZ 350, športno preurejen, prodam. Ivančič, Bunčani 22, p. Veržej. In-203 PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO FEROTERM, 35.000 kalorij, prodam. Milan Marinič, Ključarovci štev. 37, p. Križevci pri Ljutomeru. In-202 PLUGE ZA TRAKTOR STEYR PRODAM. Vaneča 87. M-1782 URSUS 35 s koso in kabino prodam. Ouček, M1783 VINOGRAD V KU (1100 trsov Ivanci 18. DOBROVNI-— šmarnica. DRAGEMU ZVONKU LAIN-ŠČKU iz Čepinec, ki je na od-služenju vojaškega roka v Subotici, ob praznovanji 21. rojstnega dne in goda iskreno čestitajo, želijo vse najlepše, izpolnitev življenjskih ciljev, predvsem pa srečno vrnitev v domači kraj — mama, teta Helena in stara mama. Lepim željam se pridružuje zaročenka Marija z malo Melito. MOTOKULTIVATOR HONDA F 42, skoraj nov, prodam. Vogrinčič, Dolenci 107. M-1771 TRAKTORSKI NAKLADALEC ZA GNOJ PRODAM. Bertalanič, Šratovci 17. M-1772 TRAKTORSKI NAKLADALEC ZA GNOJ PRODAM. Bertalanič, Šratovci 17. M-1772 jurka) na lepi sončni legi, primerno za vikend, prodam. Naslov v upravi lista. M-1784 ZASTAVO 750, letnik 1981, prodam. Bokrači 12, p. Puepnci. M-1785 PARCELO V TURNIŠČU (65 arov), primerno za gradnjo lokala za kakršnokoli obrt, ob glavni cesti, prodam. Tišnska 14, Murska Sobota, telefon 21-505. M-MM DVE MLADI KRAVI, vozni, s teletom ali brez, prodam zaradi bolezni lastnika. Berden, M. Petrovci 22. M-I787 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK PRODAM. Andrej Žalig, Lendavska 17/C, M. Sobota. M-1788 TELICO, staro dve leti, brejo šest mesecev, prodam. Filovci 79. M-1789 OPEL’ REKORD 1900, letnik 1975, prodam. Beltinci, Panonska. 21. M-1790 BETONSKO OGRAJO (12 m) prodam. Vrazova 3, Murska Sobota, telefon 23-440. M-1791 KUHINJSKO POHIŠTVO z VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona. Lendava in Ljutomer —. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik). Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik). Brigita Bavčar. Jani Dominko. Jože Graj. Milan Jerše. Ludvik Kovač. Dušan Loparnik. Feri Maučec (šport). Vlado Paveo, Štefan Sobočan. Janko Stolnik (dopisništvo). Branko Žunec, Gbnter Endre (tehnični urednik). Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva m uprave: Murska Sobota. Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232. 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383; dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597. dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81 -317 — N enaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. — Celoletna naročnina 470.00 din. polletna 235.00 din, letna naročnina za inozemstvo L 100,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 630,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 13.00din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. mizo, kombinirani štedilnik (4 plin, 2 elektrika), polkavč in harmoniko, staro 70 let, prodam. Šarkanj, Mojstrska 2, M. Sobota. M-1792 RENAULT 10, registriran do aprila 1984. dobro ohranjen, ugodno prodam. Rogan, Nusko-va 58, telefon 76-623 v večernih urah. M-1794 STANOVANJSKO HIŠO V MURSKI SOBOTI, zgrajeno do V. gradbene faze, prodam. Naselje Prekmurske brigade št. 3 (pri mlinu). Ogled v soboto, 21. maja od 9. db 15 ure. M-1796 NOVO HIŠO V DOLGOVA-ŠKIH GORICAH pri Lendavi, 12 x 12 m, lepo opremljeno, in 45 arov vinograda (2000 trsov), 5-letni nasad, z vsemi pripravami za obdelavo in inventarjem, primerno za gostinski lokal ali kmečki turizem prodam. Informacije: Tišinska 14, Murska Sobota, telefon 21-505. M-MM GUMIJAST ČOLN SEMPERIT SPRINTER za 4 osebe, malo rabljen, zračno tlačilko in dol-goosni izvenkrmni motor tomos 4 prodam. Banfi, Naselje Ljudske pravice 2, telefon 22-175. M-1798 DVE PARCELI po 48 arov prodam. Franc Petko, Rihtarovci 17, p. Radenci. M-1799 BMW 2000, tehnično brezhiben, z dodatno opremo, ugodno prodam. Cankatjeva 80, Murska Sobota. M-1802 ZAMRZOVALNO SKRINJO. 350 1, prodam. Ciril Metodova 15. Murska Sobota. M-1803 BOROV GOZD, približno 35 arov, v k. o. Kančevci, hlodovino in les za ostrešja ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-1804 RENAULT-4 PRODAM. Voroš, Lendavska 17/C, M. Sobota. M-. 1805 GRADBENO PARCELO z gospodarskim pc slopjem, 25 arov, v Moravcih št. 86, prodam. Informacije: Tešanovci 81. M-1806 OPEL ASCONO, odlično ohranjeno, prodam. Trstenjakova 48, Murska Sobota, Informacije po 15. uri. M-1802 VOLKSWAGEN, motor generalno popravljen, registriran do decembra, ugodno prodam. Fokovci 42. M1809 GUMI VOZ, 15-colni, železne konstrukcije in motor VW 1500, naprodaj. Murski Petrovci 15. M-1810 BAS KITARO TAJFUN, staro eno leto, in mikrofon, japonske izdelave, prodam. Dokležovje 27 M-1811 MESSEY FERGUSON 35 s koso, ugodno prodam. Poljska 6, Turnišče. M-1812 LADO 1600, letnik 1978, odlično ohranjeno, prodam. Rankovci 28, telefon 76-420. M-1813 KORUZO PRODAM. Naslov v upravi lista. M-1822 CISTERNO CREINA, 1700 1, prodam. Polana 15, p. Puconci. M-1814 1 HA BOROVEGA GOZDA IN LES ZA OSTREŠJE PRODAM. Naslov v upravi lista. M-1815 ŠKODO 100 S, registrirano, po ugodni ceni prodam. Jože Mau-ko, Nasova 5, p. Apače. M-1816 KAVČ, fotelje in 2 otroški kolesi prodam. Vprašati: Jurakovič, Vrtna 8, 6. nadstropje. M-1817 TELICO, brejo sedem mesecev, prodam. Berta Božič, Veržej 79. M1820 SVINJO, ' dado, brejo, prodam. Žižki 82, Crenšovci. M-1834 vsak četrtek VESTNIK PARCELO ZA VIKEND NA VANEČI prodam. Naslov v upravi lista. M-1824 ŠKODO Š 100 PRODAM ZA DELE. Dolnja Bistrica 174.'M-1825 FORD ESKORD, malo karam-boliran, prodam. Ogled v soboto. Janko Hribar, Zg. Konjišče 9, p. Apače. M-I826 FORD ESKORD CARAVAN, letnik 1973, prodam. Stanislav Halec, Grabanoš 3, p. Videm ob Ščavnici. M-1827 GUMI VOZ in prikolico prodam. Viktor Lukač, Mladinska 47, Bakovci. M-1828 200 L VINA, 20 1 žganja in 20 kg masti prodam. Cena po dogovoru. Fujs, Pečarovci št. 11. M-1832 AVTO BMW, dobro ohranjen, prodam. Štefan Hajdinjak, Bodonci 75. M-1829 PUHALNIK TAJFUN in ŠKROPILNICO METALNA PRODAM. Banfi, Kupšinci 62. M-1830 AVTO DŽIP ARO ROMUN RENAULT PRODAM. Lendavska 59, M. Sobota. M-1808 ŠKROPILNICO PANONIJA,’ nahrbtno, prodam. Naslov v upravi lista. M-1831 kupim GRADBENO PARCELO ali HIŠO v Murski Soboti ali okolici kupim. Franc Bohar, Martjanci 18/B. M-1713 MANJŠO SAMONAKLADAL-NO PRIKOLICO, v dobrem stanju, kupim. Naslov v upravi lista. M-1727 KOSILNICO BCS z novejšo žetveno napravo kupim. Fujs, Vidonci 150, p. Grad. M-1750 SUHE BOROVE ALI SMREKOVE DESKE, 3 do 3,5 cm. kupim. Ponudbe po telefonu 77-618. M-1793 GRADBENO PARCELO } MURSKI SOBOTI KVHM Ponudbe na upravo poo z MEC. M-1801 sobe OPREMLJENO SOBO^ starejši zenski. Pr M-1819 NOGOMETNO NEDELICA vabi 29. na VELIKO TOMBOLO •i „ čaka Srečne ^^sTAVA 200.000,00 dim £A spAL. 750, POHIŠTVO ZA j jy NICO; PRALN SPREJEMNIK IN =E DRUGI' LEPI D°BIT VABLJEN" zaposlita KV avtomehanika^ NKV DELAVCA ZA^ Pogoj: odsluženi Av^ehanikMeks^ telefoni 1-946 ŽENSKO, mlajšo u^sp<> iščemo za stvu. Hrana m upravi "s skrbljeni. Naslov M-MM - razno ŽAGO ZA VINE. del. dola" Jtwyr fc zamenjam Rudolf KS s pnklju«kl- Rad M.l7j Kovačevci 34, p-ENOSOBNO MENJAM ZA ZA VEČJE. Ponudbe [ista. M-1755 25 cCm, NAKLADALKO 7 |ahk0 n> njam za n?a ^eC, Ma*'/ rabljeno. J°zenikovci. ln'PLg. brovnik. p. va”^cnD0. iZPOSP^N PRIBOR NITURE IN pRUe; svečanosti m 8 53 M«’ Kralj. Martinska Središče. In- 6*oKaL V GOSTINSKI LOK* y KOVCIH oddam Pismene ponudbe lista. M-1814 53, ZAHVALA jce, viijne Poslovili smo se od naše ljube mame, tašče, babice, prababice, sestre, r in botre Marije Ratnik roj. Bejek iz Kroga <>3 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani sočustvovali. Splošne ^2. Posebna zahvala zdravniškemu in strežnemu osebju pljučnega odder* |jUjemo c.| nice v Rakičanu za ves trud in skrb v času njene bolezni. Enako se zah jpetepe* duhovnikom za pogrebni obred in poslovilne besede, pevcem za ganiji vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo spre ter zadnji poti, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, darovali vence i dobrodelne namene. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Krog 4. 5. 1983 Žalujoči: VSI NJENI Rakičan. 24.4. 1983 Žalujoči: VSI TVOJI roj. Cipot iz Rakičana Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in spremljali na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in cV ^gna Zahvaljujemo se g. kaplanu Srečku za pogrebni obred, pevcem iz p po žalostinke. govorniku Janezu Boharju za poslovilne besede ter vsem o Vsem še enkrat — iskrena zahvala! ZAHVALA . nUstila 1,983 Po krajši bolezni nas je v 75. letu starosti zap draga mama, stara mama, sestra m Marije Gyorek STB/)N22 Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš V SPOMIN 6. maja seje izteklo eno leto neizmerne žalosti in bolečine, odkar je kruta usoda iztrgala izmed nas skrbno in nepozabljeno ženo, mamo, hčerko in sestro Gizelo Klement iz Doliča ra V SPOMIN 15. maja je minilo četrto leto, polnih žalosti, odkar nasje zapustil naš dragi mož in-oče Jože Sebjanič iz Ženavelj Odkar te ni, je naše življenje grenko, pusto in prazno. Tvoja smrt je pustila v naših srcih veliko praznino in globoko rano. Ne moremo verjeti, da te ni in da te ne bo nikoli več med nami. Hvala vsem, ki se ga še spominjate ter se ustavite ob njegovem grobu. Žalujoči: žena Emilija in hčerka Ivanka žalostno in1 mama’ hčerka in sestra zelo te pogrešamo. Življenje brez tebe je težko, bogastva Prazno- Naš dom, za katerega si se toliko žrtvovala, je-izropan največjega midin -SI-i. i -er b° ostal odet v tiho žalost dokonča naših dni. V srcih tvojih Iskreni i Smo te 'meb rad*’ živiš in boš živela, dokler bomo živeli mi. a hvala vsem, ki krasite njen grob s cvetjem in na njem prižigate sveče. Žalujoči: VSI TVOJI Po daljši in mučni bolezni nasje v 73. letu starosti za vedno zapustil moj dragi mož, naš dobri oče in dedek ZAHVALA Štefan Dogar iz Turnišča Ko sonce posije, vse rožce zbudi, * jih v šopek naberem, naj grob ti krase V SPOMIN Štiri leta minevajo, odkar nas je tragično za vedno zapustil najdražji sin in brat Dragec Raščan iz Berkovskih prelogov Žalujoči: VSI TVOJI Turnišče, 2. maja 1983 žalujoči: žena Marija, ter sinova Štefan in Alojz z družinama Ti si za vedno odšel od nas, nam pa povzročil bolečine in odprl globoko rano. Bolečina se bo ublažila, a rana se ne bo nikoli zacelila. Beli nagelj na tvojem grobu naj ti pove, kar ne morejo povedati solze. Iskrena zahvala vsem, ki prinašate cvetje in prižigate siveče na njegovem preranem grobu. ZAHVALA ZAHVALA Ob boleči izgubi naše predrage žene, mame, stare mame in sestre 22. aprila nasje v 70. letu starosti nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče in stari oče trenu^v.Setn sorod v nikoli več ne vrneš med nas. Za^^ih sočustv ni pm’ sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki so v težkih 11 D°ti. Še n’0VL • nami' darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi osebej se zahvaljujemo sosedom za pomoč ter g. duhovniku, govornikoma in pevcem za pogrebni obred. Ludvik Celak iz Lemerja k°t si živel, si odšel tja, kjer ni več trpljenja. Nazaj te ne pokličejo ne v naših srcih. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok in spoznanje, da se „ e Pečina Marije Maje roj. Nemec , iz Melinec Kati >n Ančkah' Se- “krčno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, posebno sosedoma sožalje o*’ b°trini in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli Prisrčna zahP°?PreiP’b na njegovi zadnji poti ter mu poklonili vence in šopke, ^hvala nev«va a Upniku Ratniku in cerkvenim pevcem za pogrebni obred. Posebna Sencem 5 b CmU zb°ru KUD Štefan Raj. NK Turnišče, sodelavcem OŠ Turnišče, razredasMariji Gyerkeš za poslovilne besede na domu in Jožetu Dravcu za slovo ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena zahvala! Vsem še enkrat — iskrena hvala! ^IttjoČi- ž ena l™3, sin Viktor z ženo Slavico ter vnuka Andreja in Boris Kdo nam je odtrgal nežen cvet mladosti? Kdo nam je pretrgal vse nade in radosti? ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega brata, strica in nečaka Rudija Rituperja iz Bokrač ^M^niaj v 28 1 Finkih1110 vsem sor a sLarosti nepričakovano in brez slovesa za vedno zapustil, se p aga I j in anikonL prijateljem in dobrim sosedom, ki so nam v teh težkih » l Poti m,,®a v,tak? velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji $PucOna- ala g' diih^°^nr^’ vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. ’Sosedu Fra U’ Pevcem za odpete žalostinke, predstavnikoma GD in ki so n' nCU Balerimn njegov, družim ter vsem, prijateljem inznancem, am v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. ^••joči-i. Bokrači, 1. maja 1983 brataBrank • °ln Janez z družinama, brat Jože, sestra Ema z družino, teta, svak in vse ostalo sorodstvo "K, ZAHVALA Nepričakovano nas je v 51. letu starosti zapustil naš ljubljeni mož, oče, tast, stari oče, sin, brat in stric Stanko Lebar iz Dolnje Bistrice Prisrčna hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. D. Bistrica, 6. maja 1983 Žalujoči: žena Albina, sin Stanko, hčerka Alenka z družino in ostalo sorodstvo se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni, jo tolažili, vedrili in krajšali dneve. Hvala vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, sočustvovali z nami ter nam ustno ali pismeno izrekli sožalje. Prav lepa zahvala č..g. župniku za lep obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici za ganljive poslovilne besede. Posebna zahvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti, darovali za maše ter zasuli njen grob z venci in cvetjem. Vsem še enkrat — najtoplejša zahvala! Žalujoči: mož Ignac, hčerka Marija z družino, hčerki Cvetka in Ivanka, sestra Cecilija, brat Franc ter vnuki Aleš, Tadej in Valentina Ne jokaj te ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata Franca Ščapa iz Turnišča se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi prerani zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala dr. Zadravcu, g. duhovniku za pogrebni obred, organistu, Planiškemu oktetu, pevkam za odpete žalostinke, govorniku Jožetu Dravcu za poslovilne besede ter delovnima kolektivoma TOZD Planika in MURA TOZD Perilo. Vsem še enkrat — iskrena zahvala! • Žalujoči: žena Barbara, hčerke Barbara, Marija, Irena in Zdenka z družinami, brata Anton in Jožef, sestri Marija in Kristina z družinami ter ostalo sorodstvo’ 1983 STRAN 23 v besedi in sliki iz naših krajev RAČUNAJTE NA NAS Zvezna štafeta mladosti je v Pomurje prispela iz ormoške občine. Mladi Ormočanci so jo predali bučkovskim mladincem na Gomili, turistični točki v KS Bučkovci. Prva nosilka je bila Betka Munda, učenka osmega razreda OŠ Bučkovci. Po krajšem kulturnem programu je zvezna štafeta nadaljevala pot proti Bučkovcem, Veržeju, Griavi in Ljutomeru. Celotno pot štafetne palice so ob pomoči radioamaterjev lahko spremljali na ljutomerskem Glavnem trgu. Tu so se že dve un prej pričele slovesnosti in sprejemi lokalnih štafet. Okrog pol dvanajstih pa je Dušan Pavliči, kemijski tehnik iz TOZD Konus, štafetno palico prinesel na osrednji prireditveni prostor. Po prisrčnem pozdravu in prebranem pozdravnem pismu predsedstvu SFRJ je štafeta nadaljevala pot proti Stročji vasi in Razkrižju, kjer so jo predali vrstnikom iz občine Lendava. D. L. Od Bistrice, kjer so štafetno palico sprejeli mladi lendavske občine cd vrstnikov iz ljutomerske občine, pa prek Crensovec, Žižkov, Velike Polane, Hotize do Lendave so ji povsod pripravili prisrčen 'sprejem. V Lendavi se je zbralo nad 1000 mladih, občanov, vojakov in delavcev. Mladi so dali zaobljubo, da si bodo prizadevali za krepitev bratstva in enotnosti, je med drugim poudaril Tibor Fiile član CKZKS, ki je bil slavnostni govornik. ,,Čas je, da zaobljubo izpolnimo, ne samo mladi, temveč vsi delovni ljudje in občani,” je med drugim dejal. V madžarskem jeziku pa je spregovoril Ferenc Horvat, podpredsednik občinske konference ZSMS Lendava. V kulturnem programu so sodelovali malčki iz vrtca, mladinci šolskega centra in dijaki glasbene šole. V pozdravnem pismu predsedstvu SFRJ občani Lendave sporočajo, da bodo trdno in neomajano hodili po Titovi poti in nenehno krepili bratstvo in enotnost narodov in narodnosti. Štafeta je iz Lendave nadaljevala pot skozi Genterovce, Turišče, Dobrovnik do Kobilja, kjer so jo predali nosilcem iz soboške občine. Jani D. Podobno kot drugje, so zvezni štafeti mladosti, simbolu neomajne privrženosti Titovi poti ter bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, tudi v soboški občini povsod pripravili prisrčne sprejeme in bogate kulturne programe. Pa najsi je šlo za narodnostno mešano ozemlje, Goričko ali Dolinsko, kjer so nosilce štafetne palice pričakali s pristnim navdušenjem in tako znova potrdili trdnost naše samoupravne socialistične skupnosti. Čudovito sončno vreme, številne zastave, transparenti, cvetje in glasbena spremljava pa so dali posebno obeležje osrednjr prireditvi na stadionu pri osnovni šoli Daneta Šumenjaka v Murski Sobot*. Enkratni prireditvi, ki je potekala pod skupnim naslovom ,,Mladost, akcija, ustvarjalnost, stabilizacija”, je dal poseben pečat tudi skok padalca nosilca štafetne palice Jože Pojbiča. Tako v slavnostnem govoru kot pozdravnem pismu predsedstvoma SFRJ in CK ZKJ pa je bila izražena odločenost vseh, da vztrajamo na Titovi poti. M. Jede Več tisoč mladih iz radgonske občine je bilo v nedeljo posebej veselih in ponosnih, saj so gostili letošnjo zvezno štafeto mladosti skoraj polno uro. Zato so ji povsod ob njeni poti, od Radenec do občinskega središča in dalje proti Benediktu, pripravili prisrčen in topel sprejem. Štafetno palico so make pred 16. uro predali vrstniki iz soboške občine na odprtem bazenu V Radencih. Od tukaj pa je po krajšem postanku v rokah Mojce Šetinger, osnovnošolke s Kapele in zmagovalke letošnjega občinskega tekmovanja Tito—Revolucija—mir, krenila proti Radgoni. Čez pravo cvetlično preprogo, delo pridnih rok radgonskih osnovnošokev, je zvezna štafeta mladosti prispela v Gornjo Radgono na prostor pomurskega sejma ob 16.15. uri. Tu pa jo je že pričakala občinska štafeta mladosti, ki je tako sklenila svoje tridnevno potovanje po občini. Slavnostni govornik ob sprejemu zvezne štafete je bil Boris Edšid, predsednik OK ZSMS, prireditev pa so popestrili mladinke in mladinci z bogatim kulturnim programom. Zvezno štafetno palico so mladi iz radgonske občine predali mladim Lenarčanom v Benediktu kmalu po 17. uri. vp NA 28. FESTIVALU BRATSTVA IN ENOTNOSTI MLADINE JUGOSLAVIJE V TREBINJU 50 mladih iz občine Gornja Radgona Trebinje v SR Bosni in Hercegovini bo od 26. do 29. maja gostitelj 28. festivala bratstva in enotnosti mladine Jugoslavije. Na tej prireditvi mladih iz dvanajstih mest iz vseh bratskih republik in obeh avtonomnih pokrajin sodelujejo po tradiciji tudi mladi iz radgonske občine. Letošnjega srečanja' mladine Jugoslavije se bo udeležilo 50 mladink in mladincev iz te občine, ki se bodo z vrstniki iz ostalih mest pomerili na športnih igriščih, v tekmovanju mladih kovinarjev, kot vsako leto pa bodo predstavili tudi snovanja na kulturnem področju. Občina Gornja Radgona bo gostiteljica te prireditve, ki neguje in še utrjuje bratske in prijateljske vezi jugoslovanske mladine čez tri leta. vp UMRL V BOLNIŠNICI V ponedeljek okrog 12. ure se je na regionalni cesti med naseljema Moravci in Martjanci zgodila huda prometna nezgoda, ki je terjala življenje 52 letnega Evgena CMORA iz Moravec štev. 53. Cmor se je s kolesom z motorjem peljal proti Martjancem in zaradi neprimerne hitrosti ter domnevne vinjenosti zapeljal na rob vozišča zatem pa v globok obcestni jarek. Pri padcu se je hudo poškodoval. Prepeljali so ga na zdravljenje v soboško bolnišnico, kjer je ob 18.30 uri podlegel poškodbam. POMARANČE TUDI V REN-KOVCIH — Ko je Ana Matjašec iz Renkovec 154 pred desetimi leti zasadila po-marančino pečko, prav gotovo ni mislila, da bo zrasel tako velik pomaran-čevec. Toda negovala ga je skrbno in tokrat bo lahko z njega utrgala tudi sadež. Na dreveščku je namreč enajst pomaranč, ki bodo, kot kaže, tudi dozorele. Foto: F. Maučec Srečanje zdravstven^ V Murski Soboti je bilo tradicionalno srečanje zdravstvenih delavcev Železne županije z Madžarske in Pomurskega zdravstvenega centra Murska Sobota. Gre za desetletno sodelovanje sindikata zdravstvenih delavcev iz Szombathelya in Murske Sobote. Zdravstveni delavci obeh sosednjih pokrajin so razvili solidno sodelovanje na strokovnem in športnem področju. Tudi tokrat so se pomerili v sedmih disciplinah: nogometu, odbojki, košarki, namiznem tenisu, tenisu, kegljanju in šahu. Uspešnejši so bili gostje, ki so v skupini uvrstitvi zmagali s 7:4. Srečanje pa je bilo tudi prilož- delavcev „ nost za razgovor o dose a bodočem sode!° ,Sa^ so. da so bila do za obe strani zelo * jjaJi.Zl3 jih bodo še napr Umovanj« pomembno je ,-u SeU strokovnem pod^ravstv^ tar Sindikata z» gonn° delavcev Madžarske ddelov^J Miklošje dejal, daj deiavci med zdravstvenimi poinUrsk^ lezne županije g jviufS zdravstvenega jemer SU£ Sobota zg|edn^xatj D°da & hotel sam prepn^s sreč J da bodo izkWp posredovali dr g na Madžarskem. F.M Med športniki tud* porabski Slovenci Minuli teden je obiskala osednjo Železno županijo na Madžarskem tudi delegacija Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije, ki jo je vodil pomočnik sekretarja Marjan Jemec. Preden se je udeležila pogovora na oddelku za prosveto in kulturo v Szombathe-lyu, se je napotila v Porabje. Gostje iz Slovenije so srečali z ravnateljico osnovne šole na Gornjem Seniku (na posnetku) in sekretarko občine Dolnji Senik Ireno Barber, da bi se predvsem dogovorili o udeležbi ekipe športnikov iz Železne županije na tradicionalnem srečanju zamejskih športnikov, ki bo letos konec junija v Kočevju. »Tokrat, kot kaže, bodo v delegaciji iz Madžarske zares tudi slovenski športniki, kar doslej običajno ni bilo tako. Jemec.