ALBINLAJOVIC: Začasni izpraševalni red praške izpraševalne komisije za učitelje godbe. (Dalje.) Specijalni del govori natančneje o posameznih predrnetih, njihovih novih smernicah in navaja podrobno snov za vsak predmet. Navesti hočem le knjige za posamezne predmete. 1. Harmonija.kontrapunkf, nauk o glasbenih oblikah: J. roerster: Nauka o hartnonii. F. J. Skuhersky: Nauka o skladbe. F. J. Skuhersky: O formah hudebnich. K. Stecher: Nauka o iormach hudebnich. 2. Zgodovina glasbe s posebnim ozirom na češko in slovansko glasbo sploh: J. Boreckv: Stručny pfehled dčjin češke hudby. J. Brauberger: Katechismus vst5obecnych dejin hudby. H. Rieman: Katechlsmus dejin hudby 2 zvezka preložil iz nem. J. Borecky. K. Stecher: Vs6obecny dejipis hudby. K. Hoffmeister: Bedfich Smetana. Zd. Nejedly: Bedfich Smetana (Buch a prace IV. zv.) 3. P e d a g o g i k a : Dr. G. A. Lindner: Obecni vychovatelstvi, Tyf: Obecne vynčovatelstvi. 4. S o 1 o s p e v : Dr. D. Panyrek: Hygiena hlasu. Dr. Jos. Cisler: O hlasu, jiho onemocučni a šetfčni. R. Dannenberg: Katechismus spčvu. Dr Branbergova: Peadagogicky prehled literatury zpevu. Za praktično vajo se priporoča: 1. vaji za pravilno dihanje, tehnično vežbanje na podlagi Iffertove šole, deklamatične vaje na podlagi iste šole in prednašanje soliež. Učni pripomočki: J. Concone: 25 Legons de chant, op. 10.15 vohalisi op. 12. 40 Legons, op. 17. G. W. Teschner: 18 solfeggi \z vocalizzi melodici. D. G. Aprile: Exercices paur le vocalisation. Kandidat mora zapeti daljšo in težjo pesem ali arijo iz klasične in moderne literature, katero si sam izbere. Pri praktičnem nastopu uči določene za dijaka znane pesmice, — mora pri teiti popravljati napake v prednašanju, kakor tudi napačnega nastavka. — Dalje mora praktično z nastopom pokazati, da zna poučevati intonacijo. Pripomočki: M. Batthe: Hudebni gramatika. A. Herman: Intonačni a rhytniveha cvičeni. JVtladny: Intonačni a rhytmicha cviženi. Kandidat naj je v stanu, da se sam spremlja na klavirju pri solfežah, lažji pesmi ali ariji in to na prvi pogled. — 5. Zborovo petje. Teoretičn o : 1. Fiziologija glasotvornih organov. 2. Teorija oddiha, vrsta dihanja, delovanje dihanja. 3. Obseg različnih vrst človeškega glasu. 4. Tvorba tonov in resonasnca. 5. Vokalizacija in deklamacija. ' Pomočki kot pri solospevu. Praktično : Kot pri solovem petju z malimi izpremembami, ki se nanašajo na poučevanje zborovega petja. Poleg tega še: 1. Spretnost v pauku določene pesmL 2. Obvladanje in vodenje zbora. 3. Taktiranje, tempo, vokalizacija in dekiamacija zbora. 4. Distonacija in njeni vzroki. 5. Zborovo petje homo- in polyfono. 6. Pojmovanje skladbe kot dokaz ustvarjanja. — 7. Na prvi pogled razložiti poljubno skladbo z ozircm na dinamiko, tekst iri cleklamacijo. — Pomočki: B. Jeremiaš> Škola zpevu. Maks Kobližek: Škola zpevu. Ad. Piskaček: Škola zpevu zboroveho. Ferd. Sladek: Škola zpevu. — 6. K1 a v i r. Iz teorije znaj kandidat postanek in razvoj glasbila, znati mora popisati iiiegove dele in razložiti razLično nieht'Ciko. Domač mura biti v klavirni literaturi, praktični in tfcdagogični; zna naj samostojno sodiii o težjih delih; kakor rau bodi tudi poučevanjč taistih lahka stvar. Praktične zahteve so bolj široko omejene. Obvladati mora seveda praviino instrument; zna naj razložiti različne udare. Igranje skal ravnih, terčnih, sekstnih iu decimih mu ne sme delati težav; prav tako mora znati razvezati tri- in četverozvf ke. Dokazati mora, da zna praktično prediiašati. V ta namen zaigra dve umetni skladbi, ki si jih sam izbere, jedno iz predklasične, jedno iz klasično-romantične aii pa iz moderae dobe; jedna imej značaj telvčn;, druga pa prednašanja. Pri izberi skladb naj se ozira predvsem na češke in slovanske skladatelje. Posameznih, v poštev prihajajočih skladateljev ne boni našteval; jih je prevtč, omeniin riaj le glavne za teorijo: 1. Knichovna Cyrill č. 7 Cast specdalni: Klavir. 2. Škola: Fibich-Malat (1 seš. uvod): O zafizeni piana. 7. G o s 1 i. Teoretično: Popis gosli in posameznih delov. Poznanje znamenitejših pedagogičnih del in*njih uporaba na raznih stopnjah pouka. Praktično: Pravilno držanje telesa, iustruineiita in loka, spretnost prstov, ob\ladanje loka in leg. Igranje »nostavnih skal, razvezanih trizvokov v obsegu treh oktav, chromatične škale v prvi legi, dvojemkova skala v oktavah iu tercaii v obsegu oktave. Prednašanje ene izmed Kreutzerjevih etud ali Rodejevih capric. Dalje si izbere in prednaša kandidat točko iz svetovne literature, a se mora predvsera czirati na češke in slovanske komponiste. Napofled mora prednašati eno skiadbo na pivi pogled in zaključiti s praktičnim nastor.cm poučevanja, ozirajoč se na pedajjogična in metodiCna pravila. Pri tem mu la.'iko pomaga knjiga J. Buchtele: Vynčovaci plan hry houslovč. 8. O r g 1 j e. T e o r i j a : Razvoj orgelj, nctranja oprema in moderni pripomočki pri pcstavljanju orgelj. Zadosten razgleJ po pedagogični literaturi, pravilno pcuživanje le-te pri metodičaih postopkih. Praksa: Vsestransko obvladanje glasbila, prednašanje dveh skladb, ena izmei! tch mora biti Bachova, druga moderna s posebnim ozirom na češko ali slovansko literaturo (Kličha, Musil, Skuhersky), igra v basu s številkami po Blažku, improvizaciii, modulaciji, stare in moderne, spremljevanje korala in pesmi, igranje težje skladbe na prvi pogled, praktičen nastop poučevanja. Pripomočki: F. Z. Skuhersky: O zafizeai varhan. Ce primerjamo ta izpraševalni red s starim avstrijskim, potem zapazimo, da je v nekaterih točkah izpit lažji, v drugih pa zopet težji. Harmonija je n. pr. mraogo obsežnejša, kot je bila preje, na drugi strani pa je glasbena zgodovina in pa tudi pedaKogična stran lažja, posebno vsled odpadlega, inajvečkrat v resnici nesmiselnega memoriranja. Zanimivo je, da se sedaj za učitdja solospeva zahteva mnogo več tehni:r.ega znar.ia kot preje. to pa vsled tega, da se omeji nestrokovno poučevanje ki je prineslo žal že mnogo nuspehov.i Manj tehničnega, a iTirogo več pedagogičnega znanja se pa zahteva od pevovodje. Pn drugih predmetih so ostale telmične zaiheve skoro ua isii višini, kandidct pa lahko s tem, da s\ jbjtlnc vcli skiadbe, ki >\h lioče i reuiuSati, jo^ai^ večjo lzobrazbo. Pri vseh predmetih pa se povdarja pedagogiška naobrazba učiteljev godbe in to it' ono kor na? poseono vescli. Ai dovelj, če znam sam ka;o re^, nicjs'rsko podati, tcnivcč moram tudi vedet:. h. ko to svojunu uctncu vliti v ^ avi\ po'em šele morem sani o sebi reč-, oa sem učitelj godbe. Nov; izpraSevolni red, kakor so ga stslavili Čehi, odMoviirja vsem modernim /.iihlc\-xm. Odpravlja nesmiselni mehanizcm: pcudarja prav krepko pedagogično naobrasbo učitel^v gcdbe, sestava izpraševalne komisiie jc vzorna, pravičnost gieda izza vsake be^ede, upošteva predvy.em domačine, -¦ glasbenike, skuša splošno in strokovno naobrazbo učiteljev godbe dvigniti, pogictiti in prepojiti s čist.m češkim duhoni, da zadoste splošni zahtev! po večji kulturi. tna smer pa je že sedaj nazuačena, ki jo bode treba v prii."\injosti prav j;otovo izvesti, namreč ta, da bode tudi pri teh skušnjah razločevati višjo in nižjo skupino, prav fako kot je n. pr. meščanska šola različna od ljudske. Naraenoma sem obširneje razpravljal o izpraševalnem redu za učitelje godbe, k.ikor je za prehodno dobo ua Ceškem v veljavi, ker sem prepričan, da se eden ali drugi med tovariši pripravlja za tak izpit iti ne ve, kam bi se obrnil. Iz tega, kar sem povedal, se lahko popokioma informira ir še enkrat kontrolira, če ima že vse v mezincu. Bratje Cehi gredo Jugoslovanom, poscbno nam Slovencem, v vsem in povsodi na roko, zato naj si oni, ki je že pripravljen, ali se pripravlja, radi jezika ne dela nobenih skrbi; saj dela izpit lahko v katererakoli jeziku, slovenskih tolmačev je pa v Pragi tudi dovelj. Mladim tovarišem bi posebno nujno svetoval, naj se poprimejo, če imajo veselje, n čimpreje položi izpit; glasbenih učiicljev nam prav tako manjka kot meštarskih ali ljudskošolskih. Za informacije sem rad na razDolago.