Stari in mladi Slovenec. R. Rabti. 0. Rabii kar robti servus, rabišlK, rabičičti ancillae filius, raboiinikii, rabotggii, rabici famulus, subdilus; raba, rabica, rabičica ancilla, rabičina serva, rabolinica, rabyni f.; rabija servi, rabije n. bulg. robje; rabota ministerium, rabotina, rabistvo serviUis, usus, rabolica res; rabij - skii, rabolinii, rabiskti servilis; rabovati, rabotati servire, Iaborare, rabotiti in servitutem redigere. 8. llabič, rabičic, raba t. j. usus p. ni za nobeno rabo, rabota ili ilaka, rabotati je i nsl.; rabota ali robota frohnc; rabiti operari, uti, vzlasti z daj: kaj ti to rabi; hrov. serb. rob, robinja, robstvo, bulg. robče, robenče; cf. lat. labor, goth. arbaiths; scr. arbha puer, lat. orbus. Radfi, 0. Radu iucundus, laetus, Iubens, alacer, i raždi, scr. radh perficere, favere; raditi i roditi curam gerere, eurare, facere; rada, radina, radinica-unica, - nici; radenije diligentia; radivti, raditeli diligens; radistvo i veselistvo, radošlg f. pl. laetitia, radostivu laetus. S. Vi ste tedaj pisali: jaz sem rad, mi smo radi t. j. radostni, kakor mnogi Slovani še pišejo p. čes. jsem tomu rad; raditi v starejih listinah roditi, zraditi facere; malo rodi za me; za nikoga ne rodiš; nerodljiv inobsequens, dpgener: neroden immoriger, ineptus, nerodnež, bogaroden longanimis, boga neroden ioipius. Razboru. 0. Razbohi consideratio, delectus niilitmn; ne — rinč inconsiderate, razbrati diiudicare. 8. Nsl. razbor discretio, razborit discretus. Razvetu. 0. Razvetu seditio, decretum; - tinikii seditiosus; razvešta - ev - avati seditionem e.\citare. S. Kakor govoriti tuimiltuari, loqni; v e t u verbum, sermo; vešliniku seditiosus. Razliku. O. Razlici, - lnil varius, raznolici - nii, razinil diversus, različije discrimen. S. Rabijo Vam glagoli razlikovati, različati, različistvovati, razinslviti - vovati distinguere, raziniti-nj^-niši discernere, - se, nsl. na razen, zrazen boga; ne želi nič zrazen kar je prav; razen f. die spalte. Razmeta. O. Pa razmirijo discordia, razmirica bellum. Sf. Hrov. serb. razmirje, razmirica; s<sl. razmiriti se bellum gerere. Razoriti. O. Razorja - ri.ši, - orjati - arj a ti, -orati cvertere, corrnere, -sg solvi, razoriteli - orinikii cvertens, eversor. <S. Razoru pa je kar zazorii viluperatio, rpprehensio; razorati orare: nsl. razare f. pl. dic am ende des ackers gezogenen furclien, scrb. razor grenzfurehc. Kaziiniivu. <S. Sapiens, razumičinu cogitabimdus, prudens, razuminiku contemplativus, razuraije, -nilstvo, -stvije cogitatio, razumeteli qui intelligit. Raj. 0. Paradisus, raj božij; rajskii p. rajska krasota, — ko žilište. <S. Nsl. nota raj meritum (roj <anz e germ. mutuati sumus); to mi pa nivšeč; sej ste pisali prej: Videtur a radii derivari posse, cf. naj a nadti. Nota tamen neosl. rajati esse saltare ct lus. sup. reja saltatio, quod a scr. ri se movere derivamus. Ramenu. O. Tndi raminti, ramjanu vehemens, celer p. diiždi, plamy, ramenaja loplota; ranieno valdft p, kopali; ramene celeriter, graviter, ramenistvo vFs; ramna, ramne, ramini i milostivi (cf. rad. radli; ramenu uli ni-menii a rud. rndh). S. Pa ni iz rame, ramena humerus? Česki se rabi naramne valde na pr. naramne veliky, n. prositi, naramnost vis. Nsl. se bere rameno, ramino, daleč rameno; pogostoma ga iiua Kastelec v 17. veku. Naj lože bi pisal jaz rauino velik, drag itd. Raskoši. 0. Voluptas, raskošistvo mollities, -šino dissolute. S. Nahaja se že tudi v slovenskem slovstvu, kakor v hrov. serb. razkoša voluptas, Itmis, razkošan, in stsl. kohati amare, kohanije amor, polj. kochač primerjate z raskoši. Rasolia. 0. Furca, furcis inni.va trabs; rasohu, rasohatu divisus,geininus, duplev cf. rasohača; rasošinii ad equuli siipplicium pertinens. *S. Nsl. rasoha furca, baum mit kurz behauenen asten, der als harpfe beniHzt wird (cf. oslr, komarča), rasoliasl bifurcus; stsl. rasohaty nogy; — to drevo, — ta brada, — ttl ja.zikti. Rasprinikti. 0. Seditiosus, rasprinti contentiosus, ainbiguiis, ra.sprja seditio, dissensio, dissidium, rasprcnije contentio (cf. prali). »S. 0 tem sva govorila dokaj; razun raspreti sg ima(e tudi rasprevati sg rixari, — vanije ri.va. Rasti — rastiti. 0. Rasti-rastaj-rasteši crescere na pr. rastyj telomi i dušeju : rastiti — št%-stiši proferre, augere, producere, alere (vlasy), feneri dare, — s§ crescere. 5f. To je znamenito, da imate glagol ta v 1. pa v 4. versti; delati je morda razloček (cf. stsl. rastenije crescere, incrementuDi, pa raštenije augcre, aetas). Nsl. rasti, rasem, rastilo: drevo na rastilu kupiti, raselk \vaclisluni, raša ; rastiti befruchten": petelin kuro rasti (čcsk. rosti, rosta, eš, e,.. wachsen, rostiti kultiviren, bauen). 0. Rastu m. statura; usura, i rasti ui. fenus: rasti na rasti i Iisti na listi; morbus i|uidam; splen, — nialuni hypochondriacum, rastinu, rastggu fortasse statura, rasli f. german. <S. I lastne imena: Rastiiko, Rastici, Rastislavu (cf. Crescentius, Adauctus), nsl. rast f. wachstum. Rati. 0. Rati f. pugna, insurrectio, exercitus, ratinikti hostis, ralinii bellicus, contrarius, ratiti s§, ratovati, ratistvovati bellum gerere. iS. YTzIasti hrov. serb. r a t bellum , exercitus, sedaj m. sedaj ž. sp.; ratište hasta, ratovište pertica, fustis, nsl. ratišče liastile, securis; rantišče sensenstiel et ranta lange stange. Račiti. 0. Rača,-čiši vclle, amare, tolerare; račenije desiderium, amor, f«scinaiio; račiteli — nica — nu qui— quae aniat, anians, propitius. S. To besedo imajo že briz. spom., in slnži skoro vsem Slovanom, naj rabi i meni: račite n. blagovolite, holile, vnlite; meni se rači ali hoče.