št 3/1 S Hpfpmhpr 7007 PROGRAM P Torek, 18. december ES5S __ GRAŠČINSKO DVORIŠČE ^17.00 Otvoritev prireditve Veseli december in božično-novoletnega sejma z Laško pihalno godbo in mažoretami, 17.15 Igra s plesom - otroška folklorna skupina iz Jurkloštra z mentorico Darjo Horjak, 17.35 Snežinke plešejo - učenci OPB OŠ P.T. Laško, 17.40 Predstavitev ponudbe na božično-novoletnem sejmu, 17.45 Plesna zabava, ustvarjanje in animacija s Špelo, 18.15 Okrasitev smrek-OP8 Laško, Šmocl; KNJIŽNICA LAŠKO -17.00 Peka prazničnega peciva z ga. Natašo Kamerički Sreda, 19. december GRAŠČINSKO DVORIŠČE -17.00 Božične pesmi - Oktet Odmev, 17.15 Ples palčkov - Vrtec Laško, 17.30 Gledališka igra: Kam bežijo meseci - učenci Gledališkega krožka OŠ P.T. PŠ Debro, 17.40 Predstavitev ponudbe na božično-novoletnem sejmu, 17.45 Plesna zabava, ustvarjanje in animacija z Jelko, 18.15 Okrasitev smrek - OŠ A.A. Rimske Toplice, Knjižnica Laško, Vrtec Laško; KULTURNI CENTER LAŠKO -19.30 Koncert ansambla IGOR IN ZLATI ZVOKI Četrtek, 20. december GRAŠČINSKO DVORIŠČE -17.00 Mi otroci in Plesno voščilo - učenci Plesnega krožka OŠ A.A. Rimske Toplice s Špelo Medved, 17.10 Malo miru, Sanjam sen - MPZ OŠ A.A.Rimske Toplice, 17.15 Gledališka igra: Anica in njene skrivnosti - učenci 3.razreda OŠ P.T. Laško, 17.40 Predstavitev ponudbe na božično-novoletnem sejmu, 17.45 Plesna zabava, ustvarjanje in animacija s Špelo, 18.45 Koncert; KNJIŽNICA LAŠKO - 16.30 Lutkovna igrica: Zvezdica Zaspanka - vzgojiteljice Vrtca Laško; CENTER STAREJŠIH - 17.00 Druženje in pogovor ob popoldanskem čaju, 18.00 Predbožična prireditev - KD Koral Petek, 21. december GRAŠČINSKO DVORIŠČE - 9.00 DJ. party - razredna stopnja OŠ P.T., 10.30 DJ. party - predmetna stopnja OŠ P.T., 16.00 Prihod PRAVLJIČNIH VIL iz Pravljične dežele ter Božička z obdarovanjem, 17,00 Božične pesmi - Ženski pevski zbor Laško, 17.15 Čarobni večer - KD Koral, 17.40 Predstavitev ponudbe na božično-novoletnem sejmu, 17.45 Plesna zabava, ustvarjanje in animacija s Špelo, 18.45 Laški kvintet; ŠMOCL -16.00 Delavnica video stop motion tehnika: Karavana desetih francoskih besed Les caraven des 10. mots en Slovenie Sobota, 22. december GRAŠČINSKO DVORIŠČE -17.00 Večer po domače - KD Miklavž, 17.25 Splet dolenjskih plesov - KD Anton Tanc, 17.40 Predstavitev ponudbe na božično-novoletnem sejmu, 17.45 Plesna zabava, ustvarjanje in animacija s Špelo, 18.45 Laški kvintet; ŠMOCL - 9.00 Delavnica video stop motion tehnika: Karavana desetih francoskih besed Les caraven des 10. mots en Slovenie, 20.00 Večer glasbene improvizacije z lokalnimi glasbeniki Nedelja, 23. december KULTURNI CENTER LAŠKO -16.00 Gledališka igra: Mizica pogrni se - KD Zidani Most. Vstop prost. Sreda, 26. december AŠKERČEV TRG -11.00:10. žegnanje konj na Štefanovo v Laškem - Etno odbor Jureta Krašovca »Možnar«, Turistično društvo Laško in rejci konj iz laške okolice; DVORANA TRI LILIJE -18.00 PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI - tradicionalni božično novoletni koncert Laške pihalne godbe z mažoretami in gosti: Alenka Godec, Modrijani in drugi. Vstop prost. Četrtek, 2 7.dec ember ŠMOCL -10.00 Kuharska delavnica - pečemo praznične dobrote Sobota, 29. december GRAŠČINSKO DVORIŠČE -16.00 Čarodej Branko s spremljevalcem in prihod Dedka Mraza ter presenečenje Nedelja, 30. december KULTURNI CENTER LAŠKO - 16.00 Anja Radaljac: PEPELKA {romantična komedija) - Mladinsko gledališko plesna predstava z domiselnimi dialogi, kjer se Pepelka v vsej svoji pravljični lepoti prikaže v današnjem času in se v njem odlično znajde. Koreografija: Rebeka Hrastnik, Špela Medved. Režiserka: Magdalena Hrastnik. Organizator: KD Koral; ZDRAVILIŠČE LAŠKO - 20.30 Božično-novoletni koncert Laške pihalne godbe z mažoretami Ponedeljek, 31. december GRAŠČINSKO DVORIŠČE - SILVESTROVANJE: zabava z DJ., glasba za vse generacije, novoletno voščilo župana in presenečenje Vabljeni tudi na BOŽIČNO-NOVOLETNI SEJEM na Graščinskem dvorišču od 18. do 22. decembra. Vabimo vas k nakupu dobrot z laškega podeželja in izvirnih daril za praznične dni. Glavni organizator: STIK Soorganizatorji: Občina Laško, Šmocl, Knjižnica Laško in Turistično društvo Laško Sponzorja: Občina Laško in Pivovarna Laško bjJ }rJM rsrj Spoštovane občanke, spoštovani občani! Pred vami je tretja številka Laškega biltena, izšla pa je v veselem decembru. To je mesec najmočnejše ponudbe, ko nam poštarji polnijo nabiralnike z raznovrstnim oglaševalskim materialom, vmes pa se najde tudi kakšna praznična voščilnica, ki nam pritegne pozornost - in zakaj ne bi bila ena takšnih voščilnic tudi naš Laški bilten? Čas neusmiljeno teče, saj je minilo že leto dni, odkar sem prevzel funkcijo podžupana, odgovornega za okolje in prostor, in se s tem zavezal, da bom delal dobro za vse občane Občine Laško. Prihajam namreč iz Rimskih Toplic, ki so bile v preteklosti večkrat postavljene na rob dogajanja, kar smo krajani leta 2006 potrdili z najvišjim referendumskim izidom za lastno občino. Ocenjujem, da je z novim vodstvom kljub vsemu zavel veter sprememb tudi za periferijo Laškega, saj je njegova vizija prav skladen razvoj celotne občine. Na območju Občine Laško se vsak dan srečujemo s številnimi problemi na področju okolja, prostora in komunalne dejavnosti: to so plazovi, ki ogrožajo ceste in stanovanjske objekte, za ceste vemo, da so v zelo slabem stanju, tudi na področju vodooskrbe bo potrebnih še veliko naporov za izboljšanje trenutnega stanja, problem izjemnih posegov v prostor pa se vleče kot ponedeljek, da ne govorim o čistilni napravi. Dobro se zavedam, da smo finančno omejeni in da ni mogoče hkrati vsega postoriti po celi občini, še zlasti, ker živimo v času, ko človek izgublja čut za odgovornost in ko se zdi samo po sebi umevno, da se ugodi vsaki prošnji in zahtevi, vendar pa se trudim, kakor tudi vsa občinska uprava, da bi se vsi ti problemi reševali hitreje in v korist naših občanov. Včasih se mi zdi, da si vse manj prizadevamo za to, kaj bomo postali, in vse bolj za to, kaj bomo dobili. Podzavestno se podrejamo nekakšni umetni kritiki, ki jo ustvarjajo mediji, ki so najglasnejši takrat, ko poročajo o nečem, kar se v neki skupnosti predstavlja kot nenavadno in protislovno. Najboljša novica je zanje slaba novica in kar je v resnici dobro, je za poročanje medijev slabo. Prevrednotimo vrednote in zaplujmo proti toku, da bomo prispevali k skupnemu dobremu in kakovostnejšemu življenju vseh ljudi v naši družbi. Skrb za skupno dobro je preizkusni kamen vseh, ki smo udeleženi v tej igri modernega sveta. Ob koncu leta vam vsem želim vesele in zadovoljne božične praznike ter veliko sreče in uspehov polno leto 2008. Podžupan Občine Laško Jože Senica Cenjene bralke in bralci! Naj vam v dneh pred novim letom, ko dobrih želja nikakor ne bo manjkalo, nekaj zaželimo tudi mi. Želimo vam zdravja, da boste lahko uresničili vse, kar si boste na začetku leta zadali, da boste lahko z najrazličnejšimi dejavnostmi napolnili svoj prosti čas in preživeli dragocene trenutke s svojimi bližnjimi. Želimo vam poguma, da se boste lotili vsega tistega, česar si do sedaj morda niste upali, ali da boste premagali strah, ki vas že dolgo ovira pred doseganjem ciljev. In želimo vam topline, topline prijateljeve roke, objema tistih, ki jih imate radi, in nasmeha neznanca, ki polepša dan. Vsi tisti, ki vsaka dva meseca pripravljamo bilten, pa se bomo še naprej trudili, da bomo te strani napolnili z uporabnimi in zanimivimi vsebinami. Ob tem bi se zahvalili vsem, ki ste pomagali soustvarjati letošnje tri številke, vašega sodelovanja v prihodnjem letu pa se veselimo že sedaj. Srečno! Uredništvo Laškega biltena Osnovni podatki o glasilu Odgovorna urednica: Tanja Grabrijan Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt Tehnični urednik: Tomaž Koprive Uredniški odbor: Jasmina Štorman - glavna urednica, Klemen Grešak, Nika Košak, Miha Gartner, Tomaž Majcen Izdajatelj: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško Naslov uredništva: Laški bilten - Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško tel. 03 7338 711, faks 03 7338 740, internet: www.lasko.si, e-naslov: bilten@lasko.si Lektoriranje: Jasmina Štorman Oblikovanje, grafična priprava in tisk: Utrip Brežice, d. o. o., Marof 2, 8250 Brežice Naklada: 5.000 izvodov Brezplačen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v občini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191. Fotografija na naslovnici: Jasmina Štorman (JASLICE - Marija Plemenitaš, Dobje pri Planini) Naslednja številka izide 15. februarja 2008. Prispevke in oglase je treba oddati do 1. februarja 2008 na e-naslov bilten@lasko.si. r\ RADIJSKA ODDAJA "ZUPANOVA URA" Župan Franc Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radiocelje.com. Ne zamudite naslednje oddaje, ki bo 7. januarja 2008. 3 Občinski praznik PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA V sredo, 7. novembra, je ob počastitvi občinskega praznika Občine Laško potekalo več dogodkov: SLOVESEN PODPIS POGODBE ZA IZGRADNJO BRVI ČEZ SAVINJO Pogodbo za izgradnjo brvi čez Savinjo sta podpisala župan Občine Laško Franc Zdolšek in direktor inženiringa Vegrada, d. d., Ivan Kroflič. Občina Laško že vrsto let skrbi za zgledno sodelovanje z Zdraviliščem Laško, d. d., saj zagotavlja gradnjo osnovne infrastrukture. Ena takšnih investicij je tudi izgradnja brvi čez Savinjo, ki bo prispevala k širitvi turistične ponudbe na levem bregu in tako turistom kot domačinom omogočala dostop do starega mestnega jedra. Investitor gradnje brvi je Občina Laško. Brv bo skupaj s konzolnima previsoma dolga 82,40 m. Široka bo 4 m, na dveh mestih pa bosta razširitvi za paviljona, ki bosta pokrita s steklom. Najnižja točka brvi bo 70 cm nad koto stoletnih vod, kar znaša 223,50 m. Mostno konstrukcijo bosta podpirala dva mostna podpornika, široka 80 cm. V mostno konstrukcijo bo mogoče namestiti tudi visokonapetostne elektro kable za oskrbo mesta Laško. Brv bo povezovala prostor osrednje avle novozgrajenega hotela (hall) in levi breg. Z brvi bo na desnem bregu mogoče sestopiti na obvoden podest, ki bo na nivoju rečne gladine. Pogodbena vrednost del vključno z DDV-jem znaša 868.633,40 EUR. Občinski proračun od tega zagotavlja 417.000,00 EUR (znesek, dobljen po odprodaji občinskega premoženja v Zdravilišču Laško, d. d.), preostali del pa so sredstva Evropske unije in Evropskega sklada za regionalni razvoj za spodbujanje turizma. Izvajalec del je Vegrad, d. d., iz Velenja, dela pa morajo biti zaključena v šestih mesecih. DAN ODPRTIH VRAT Dan odprtih vrat so imele vse institucije, ki poslujejo v občinski zgradbi: Občinska uprava Občine Laško, Upravna enota Laško, Davčna uprava RS - Izpostava Laško, Geodetska uprava RS - Geodetska pisarna Laško in notarska pisarna. Želja po izgradnji pločnika iz Laškega proti Strmci je bila prisotna že desetletja. Nujno potrebna gradnja, realizirana v letu 2007, za krajane Strmce in druge pomeni izjemno pridobitev, saj zagotavlja varnost Dan odprtih vrat na DURS-u. SLOVESEN PREREZ TRAKU OB NOVEM PLOČNIKU IN ULIČNI RAZSVETLJAVI DO NASELJA STRMCA pešcev, predvsem šoloobveznih otrok. Izgradnja celotne infrastrukture, vključno s pilotno steno, omogoča lažjo in preglednejšo udeležbo v cestnem prometu ter varnejše vključevanje na glavno cesto G1-5. Hkrati z izgradnjo 250 m dolgega pločnika so se gradili tudi javna razsvetljava, meteorna kanalizacija, fekalna kanalizacija in nov vodovod, položile pa so se tudi cevi za prihodnjo prestavitev elektro vodnikov in cevi, v katere bo možno uvleči CATV oz. drugo infrastrukturo. Trak sta slovesno prerezala župan Občine Laško Franc Zdolšek in predsednik Krajevne skupnosti Laško Martin Kokotec. Občina Laško se v preteklosti ni posvečala izgradnji pločnikov, zato smo se odločili, da v prihodnjih proračunskih letih za to namenimo več denarja. S tem želimo zagotoviti večjo varnost vseh udeležencev v prometu. Projektno dokumentacijo je pripravilo podjetje IBT iz Trbovelj. Dela, katerih vrednost znaša 181.550,00 EUR, je opravilo podjetje AGM Nemec, d. o. o., iz Laškega, nadzor pa je vršil Jože Lukmar iz Zagorja. Sredstva za izgradnjo navedene infrastrukture so zagotovili država, Občina in upravljavci infrastrukturnih vodov. Največji del sredstev je bil namenjen izgradnji pilotne stene s sidranjem in dvema opornima zidovoma. Občinski praznik OSREDNJA SLOVESNOST V KULTURNEM CENTRU LAŠKO Na proslavi je občanke in občane nagovoril župan Občine Laško Franc Zdolšek, ki je ponosen, da se v Občini Laško po trinajstih letih ponovno praznuje občinski praznik, ob katerem bomo lahko vsako leto počastili vse zaslužne občanke in občane. S spominom na 7. november 1227, ko sta bila v listini Leopolda VI. prvič omenjena trg in sodišče Laško, bomo krepili našo samozavest, saj datum poudarja zgodovinsko, kulturno, politično, upravno in ekonomsko pomembnost našega mesta in občine. Iskrene čestitke je navzočim izrazil tudi Matjaž Han, župan Občine Radeče in Laško ozemlje je bilo eno največjih fevdalnih zemljiških gospostev v sedanji Sloveniji (prvič omenjeno 1147). V času Babenberžanov se Laško prvič omenja kot trg in sedež deželskega sodišča, in sicer v zvezi s posvetitvijo cerkve pri kartuzijanskem samostanu v Jurkloštru. Vojvoda Leopold VI. Babenberžan je ob tej priložnosti v listini z dne 7. november 1227 omenjenemu samostanu podelil med drugim pet mark dinarjev za sol "in foro nostro Tyuver" (v našem trgu Laško). V isti listini je omenjeno tudi deželsko sodišče v Laškem. Sicer pa je Laško postalo trg že pred letom 1227, vendar o tem ni nobenih dokumentov. Sto let po prvi omembi Laškega kot trga se v ohranjenem kratkem latinskem povzetku listine iz leta 1320 govori o "cives in Tiffer", tj. o laških tržanih, ki naj ne sprejemajo ubeglih podložnikov jurkloštrskega samostana. Z listinami je dokazano, da je Celje dobilo status tržnega naselja leta 1323 (verjetno že prej), torej skoraj sto let pozneje kakor Laško. Zdaj je laškemu mestu bližina Celja v škodo, saj je izgubilo skoraj vse pomembne institucije, ki jih je imelo nekdaj. Vir: Maček, Jože: Privilegiji trga Laško (9-43). V Maček Jože (ur.) (2007): Laški zbornik 2007. Laško: Knjžnica Laško. poslanec v Državnem zboru. V kulturnem programu, ki ga je povezovala Jožica Škorja, so sodelovali plesalci srednjeveške glasbe Galiarda Celje, flavtistke Tatjana Brinovec, Andreja Verbovšek in Špela Wiegele, Vokalna skupina Vodomke, recitatorka Marija Lipovšek Schuller ter mažoretke in Godba na pihala Laško. Luka Picej, Tanja Grabrijan 5 Občinska uprava Predstavitev občinske uprave Občinska uprava kot občinski organ v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe. Oddelek za okolje in prostor opravlja naloge, ki se nanašajo na: investicije v občinsko infrastrukturo, postopke javnega naročanja, načrtovanje in urejanje prostora, tekoče in investicijsko vzdrževanje občinskega premoženja. Direktorica občinske uprave Direktorica občinske uprave: vodi občinsko upravo, organizira, koordinira in razporeja delo med vse notranje organizacijske enote, skrbi za zakonito, pravočasno in učinkovito delo občinske uprave. Direktorica Občinske uprave Občine Laško je: ga. Sandra Barachini Urad župana Referat za pravne in splošne zadeve skrbi za: pripravo splošnih aktov za občinski svet, župana in občinsko upravo, sekretarske naloge za občinski svet in svet krajevnih skupnosti, kadrovske zadeve, lokalne volitve, odnose z javnostmi, protokolarne zadeve, pravni promet z nepremičninami, postopke javnega naročanja, druge splošne zadeve. Referat za gospodarske zadeve opravlja naloge na področjih: podjetništva, obrti, kmetijstva, turizma in trgovine, zaščite in reševanja, inšpekcijskega nadzorstva in oddajanja neprofitnih in drugih stanovanj v najem, subvencioniranja najemnin, oddajanja poslovnih prostorov ter javnega nepremičninskega sklada. Urad za GJS, okolji e in orostoi • Tomaž vodja urada Novak 03 7338 705 tomaz.novak@lasko.si Režijski obrat Občine Laško skrbi za: gospodarske javne službe, vzdrževanje in obnovo občinskih cest, gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, oskrbo s pitno vodo in kanalizacijo. Za izdajanje soglasij za priključitev na javno vodovodno omrežje je pristojna Pivovarna Laško, d. d., Trubarjeva ulica 28, Laško. Oddelek za družbene dejavnosti Oddelek za družbene dejavnosti skrbi za opravljanje nalog: zdravstvenega varstva občanov brez prejemkov, zdravstvene in lekarniške dejavnosti ter zagotavljanje mrliško-pregledne službe; socialnega varstva občanov, osnovnega varstva otrok in družine, nadzoruje mrežo javnih služb za pomoč na domu in izvaja programe javnih del; predšolske vzgoje in varstva; osnovnega in glasbenega šolstva in s tem povezano zagotavljanje materialnih pogojev za delo šol in dodatnih dejavnosti; športa in rekreacije v občini ter kulture in knjižničarstva. Oddelek za proračun in finance Oddelek za finance skrbi za vse finančno-računovodske naloge za občinski proračun, stanovanjski sklad, režijski obrat, organ za prekrške, občinski odbor rdečega križa, občinsko gasilsko zvezo, občinsko strelsko zvezo, javne zavode in STIK ter športno dvorano ipd. in pripravo proračuna in zaključnega računa občine. Občinska uprava Župan Župan predstavlja in zastopa občino ter je predstojnik uprave. Pri tem so njegove naloge nadzorovanje in usmerjanje dela občinske uprave, sprejem sistemizacije delovnih mest v občinski upravi, odločanje o imenovanju oziroma sklenitvi delovnih razmerij zaposlenih v tej upravi. Župan občinskemu svetu predlaga sprejem proračuna občine in nato zaključni račun ter odloke in druge splošne akte občine. Mandatna doba župana traja štiri leta. Župan Občine Laško je g. Franc Zdolšek. Telefon: tajništvo: 03 7338 700 Elektronski naslov: zupan@lasko.si Podžupana Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje župan izmed članov občinskega sveta. Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. Podžupana Občine Laško sta: g. Klemen Grešak, ki je zadolžen za pokrivanje področja družbenih dejavnosti, Telefon tajništvo: 03 7338 700 Elektronski naslov: kl6men.aresak@lasko.si Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško je razpisala JAVNI NATEČAJ za priložnostna darila Občine Laško Predmet javnega natečaja so darila, ki jih župan oziroma predstavniki Občine Laško podeljujejo ob različnih poslovnih, družabnih in drugih priložnostih. Priložnostna darila (v nadaljevanju: darilo) morajo prepoznavno in izvirno predstavljati območje občine Laško, izdelati jih je možno v poljubni količini za prodajo, javnosti so predstavljeni prvič in ne smejo biti v prodaji niti doma niti v tujini. Vsebina darila se mora navezovati na zgodovinske, kulturne ali naravne danosti občine. Izhajati mora iz temeljnih značilnosti laškega turizma, kot so npr. termalna voda, staro mestno jedro, pivovarstvo ipd. Darilo naj bo prispevek h kulturni in etnografski ustvarjalnosti, obliki izražanja, tradicije, zgodovine in sodobnosti. Darilo mora biti izdelano kvalitetno in iz okolju prijaznih materialov. Cenovna vrednost darila je lahko največ do 100 EUR. K darilu mora biti priložena specifikacija uporabljenega materiala, postopek izdelave in cenovno vrednotenje darila. K darilu mora biti priložena zaprta kuverta z naslednjimi podatki: ime, priimek, naslov in telefonska številka avtorja, opis darila in vsebinska razlaga pomena darila ter izjava o avtorstvu. Tri darila, ki bodo s strani komisije najbolje ocenjena, bodo nagrajena z denarnimi nagradami v višini 500, 300 in 200 EUR. Rok za oddajo daril je podaljšan do 31. 12. 2007. Celotno besedilo natečaja je objavljeno na občinski spletni strani www.lasko.si. Ostale Informacije dobite po telefonu 03 733 87 11 ali po e-naslovu tanja.grabrijan@lasko.si. g. Jože Senica, ki je zadolžen za pokrivanje področja okolja in prostora. Telefon tajništvo: 03 7338 700 Elektronski naslov: ¡oze.senica@lasko.st Spoštovane občanke in občani! v ^ Želimo Vam vesel božični dan, v novem letu pa naj bo Vaš korak odmeven, Vaša beseda pogumna, Vaše življenje iskrivo, ustvarjalno in polno toplih trenutkov. m Občina Laško v Zupan Franc Zdolšek s sodelavci Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško je razpisala FOTOGRAFSKI NATEČAJ "BARVE LAŠKEGA, BARVE OBČINE" Predmet javnega natečaja so fotografije, ki so prostorsko omejene, tako da se tematsko nanašajo na območje občine Laško. S fotografijami avtorji obeležijo utrinke posameznega kraja, mesta, vasi ali dogodka oziroma trenutke vsakdanjega življenja prebivalcev občine Laško. Zaželene so fotografije naravnih in kulturnih znamenitosti, javnih zavodov in večjih podjetij v občini. Avtorji lahko na natečaj oddajo opus fotografij, ki vsebuje poljubno število fotografij, ki so lahko barvne ali črno-bele in morajo biti najmanj formata 13 cm x 18 cm. Zaželeno je, da so fotografije dostavljene tudi v digitalni obliki. Avtor lahko na natečaj pošlje enega ali več vsebinsko zaokroženih opusov. Vsak opus fotografij mora biti označen s svojo šifro oziroma naslovom, fotografije pa morajo biti opremljene z naslednjimi podatki: zaporedna številka, naslov fotografije, naslov opusa fotografij, kratko vsebino fotografije in letnico nastanka. K opusu fotografij morajo biti v zaprti kuverti priloženi podatki o avtorju (ime in priimek, naslov, telefonska številka, e-naslov). Pet opusov fotografij, ki bodo s strani strokovne komisije najbolje ocenjeni, bo nagrajenih z denarnimi nagradami v višini 200, 150, 100 in 2x 50 EUR. Rok za oddajo fotografij je 31. 12. 2007. Celotno besedilo natečaja je objavljeno na občinski spletni strani www.lasko.si. Ostale Informacije dobite po telefonu 03 733 87 11 ali po e-naslovu tanja.grabrjan@lasko.si. Občinska uprava OKOLJE IN PROSTOR Obnova občinskih cest se v letošnjem letu bliža koncu, saj vremenske razmere ne dopuščajo več, da bi začeli z obnovo oz. rekonstrukcijo še kakšne ceste. Pred kratkim sta bili zaključeni rekonstrukciji cest Lurd-Jesenova Ravan in Tevče-Vrh. V zaključni fazi pa so dela pri obnovi ceste Lože-Konc. Za rekonstrukcije oz. obnove cest, ki jih načrtujemo naslednje leto, se že pripravljajo projektne in druge tehnične dokumentacije. Začela se bo tudi gradnja mostu čez Ično v Rimskih Toplicah, trenutno pa je v zaključni fazi izdelava projektne dokumentacije za gradbeno dovoljenje. Upamo, da bomo naslednje leto uspešno izvedli vse načrtovane projekte na občinskih cestah in s tem povečali varnost in zadovoljstvo uporabnikov. Boštjan Polajžar Pobude občanov za spremembo namembnosti zemljišč Vlada Republike Slovenije je leta 2004 sprejela strateški prostorski dokument - Strategijo prostorskega razvoje Slovenije (SPRS). S tem dokumentom so bila postavljena izhodišča za izdelavo občinskih strategij za posamezne občine. SPRS je bila izdelana in sprejeta na podlagi nove prostorske zakonodaje iz leta 2003 - Zakona o urejanju prostora - zUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/2002, 8/2003 - popr. in 58/2003 - ZZK-1). Ta zakon je doživel spremembe leta 2006, ko je v veljavo stopil Zakon o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, 33/07). Ta zakon je prinesel precejšnje spremembe v označevanju prostorskih izrazov, medtem ko se postopki niso dosti spremenili. Na podlagi omenjenih zakonov Občina Laško pripravlja ustrezne prostorske dokumente za območje Občine Laško. Dokumente v skladu z zakonom pripravlja izvajalec RC Planiranje Celje, na podlagi pogodbe, kot je to določeno z Zakonom o javnih naročilih. Občina Laško je svoj prvi prostorski plan - Družbeni plan za Občino Laško sprejela leta 1987. Od takrat naprej se zakonodaja stalno prilagaja novim prostorskim težnjam, posledično pa se spreminja tudi obseg družbenih planov za posamezne občine. Ti zahtevajo večje vključevanje javnosti in interesov širših skupin, nosilcev urejanja prostora in drugih interesentov. Zadnji ciklus sprememb planov v Občini Laško je bil sprejet v Uradnem listu 98/2001 in je povezan še z leta 1986 sprejetim Državnim prostorskim planom 1986 do 2000 kot izhodiščnim prostorskim aktom, veljavnim za vso državo. Od takrat naprej se je zakonodaja precej spremenila. Od leta 2001, ko smo sprejeli zadnji planski dokument, pa do leta 2007, ko se je nazadnje spremenila prostorska zakonodaja, je Občina Laško v okviru prilagajanja prostorskim potrebam in usklajevanja procesov z obstoječo zakonodajo pridobila več strokovnih podlag za razna interesna območja in cone. Strokovne podlage so osnova za kreativno, smiselno in ekonomično razpolaganje s prostorom, hkrati pa izhodišča in zakonsko določeno gradivo za sprejem planov. Težišče Občine Laško je preurediti in pravilno usmeriti obstoječe površine in jim poiskati maksimalno stopnjo izkoriščenosti, seveda v sožitju z drugimi dejavniki v prostoru. Večino strokovnih podlag v okviru priprave občinskega prostorskega načrta (OPN) je Občina Laško že pridobila, v okviru smernic je treba pridobiti še strokovne podlage rečnih profilov, urbanistični načrt Laškega, urbanistični načrt Rimskih Toplic in posebni del okoljskega poročila za zavarovanje območja nature (Ur. list RS št. 96/2004), kar proces nekoliko zavleče. Po pridobitvi omenjenih podlag jih bo naš izvajalec, RC - Planiranje Celje, vključil v osnutek OPN, izdelanega na podlagi podzakonskih aktov. Nato sledi javna razgrnitev, ki traja 30 dni. V okviru omenjenih zakonov sprejemamo tudi pobude občanov. Do novembra 2007 smo prejeli 278 pobud občanov, pričakujemo pa še dodatne vnose. Večina pobud je individualnih, nekaj je takih, ki zahtevajo priloge v obliki natančnejših obrazložitev. Vse pobude so vezane na zgoraj opisane postopke, zato bodo rešitve znane po prejemu sklepa ministra, ki ga pošlje občini 75 dni od prejema predloga občinskega prostorskega načrta iz prvega odstavka 51. člena ZPNačrta, s tem sklepom pa potrdi predlog občinskega prostorskega načrta - OPN, če predloga ni treba dopolniti. Ker so postopki določeni z zakonom in povezani z roki, Občina Laško na sprejem OPN ne more vplivati. Pričakujemo pa, da naj bi bil OPN sprejet do konca leta 2008. Vsi pobudniki pa bodo o rešitvah individualnih pobud obveščeni. Uroš Krašek Gradnja širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v Občini Laško Občina Laško je v poletnih mesecih pričela z vsemi dejavnostmi, potrebnimi za pripravo projekta gradnje, vzdrževanja in upravljanja širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij. Sprejet je bil Odlok o javno zasebnem partnerstvu, kateremu je sledil sprejem načrta razvoja omrežja. Z zbiranjem informacij o trenutnem stanju komunikacijskega omrežja v Občini Laško je bilo ugotovljeno, da obstaja kar nekaj območij v občini, kjer občani nimajo možnosti priklopa na tovrstno omrežje. Razlogov je seveda več, bistveni problem pa je izvedba priključkov prek multipleksnih (PCM) naprav, kjer štiri ali pet naročnikov uporablja isto parico za dostop do telefonskega omrežja. Največ tako izvedenih priključkov se pojavlja v KS Zidani Most, in sicer v naseljih Obrežje pri Zidanem Mostu in Velikem Širju. V KS Rečica sta to naselji Spodnja Rečica in Zgornja Rečica. V KS Laško se problem pojavlja v naseljih Rifengozd, Tovsto, Jagoče, Brstnik in Padež. V KS Marija Gradec sta to naselji Olešče in Reka, v KS Rimske Toplice pa naselja Gračnica, Lokavec in Paneče. Ugotavljamo, da skoraj ni krajevne skupnosti, kjer ne bi bile prisotne težave pri vzpostavljanju priključka, tudi zaradi oddaljenosti naročnika od telefonske centrale. V resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 je zapisano, da je treba vsem državljanom Republike Slovenije omogočiti dostop do širokopasovnih storitev in interneta. Zato je Direktorat za elektronske komunikacije Ministrstva za gospodarstvo pripravil navodila občinam za pripravo načrtov razvoja širokopasovnega omrežja. Glavni namen projekta je na območjih belih lis, to so naselja, kjer širokopasovnost ni prisotna, zgraditi novo omrežje, ki bo vsem zainteresiranim naročnikom omogočil brezpogojni priklop na tovrstno omrežje. Na teh območjih se gradnja financira s sredstvi strukturnih skladov Evropske unije in prispevka države v razmerju 85:15. V okviru javno zasebnega partnerstva pa tudi z lastnimi sredstvi izvajalca. Občina Laško je oktobra letos objavila Javni razpis za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje širokopasovnega omrežja. Najprimernejši kandidat se bo izbral na osnovi konkurenčnega dialoga, izbrani pa bosta najbolj optimalna rešitev in čim večja pokritost naselij. Izbira tehnologije je pri tem nevtralna. To omogoča gradnjo tako žične kot brezžične tehnologije, odvisno od ekonomičnosti izvedbe projekta. Glavni pogoj je, da se zagotovi zahtevana prepustnost omrežja, ki znaša za gospodinjstva minimalno 2MB/s, javne inštitucije in srednje velika podjetja minimalno 10 MB/s ter večja podjetja vsaj 50MB/s. Izbor tehnologije je sicer nevtralen, vendar je zgornje hitrosti prenosa najlažje doseči s pomočjo optičnih vlaken, pa tudi motnje in izgube se ne pojavljajo. Toda tudi brezžične tehnologije, kot je npr. WiMAX, ne zaostajajo precej za žičnimi tehnologijami, kot je npr. bakrena žica. Gre za nove tehnologije, kjer hrbtenico brezžičnega omrežja sestavljajo stolpi WiMAX, ki so žično povezani do ponudnika storitev. En stolp lahko pokrije tudi do 8.000 kvadratnih kilometrov. Glede na konfiguracijo terena pa WiMAX ponuja dve vrsti dostopa. Prvo, kjer med oddajnikom in sprejemnikom ni vidne črte, in drugo, kjer je antena usmerjena točno v WiMAX stolp. Prepustnost omrežja je nekje do 70MB/s. Ne glede na tehnologijo izvedbe mora projekt gradnje širokopasovnega omrežja doseči naslednje cilje: omogočiti vsem zainteresiranim naročnikom priklop na širokopasovno omrežje, omogočiti najrazličnejše elektronske storitve od interneta, IP telefonije, internetne televizije, videa na zahtevo do e-bančništva in e-uprave, možnost nadgradnje in nadaljnjega širjenja omrežja, razvoj podeželja. mag. Andrej Flis Občinski svet 8. seja Občinskega sveta Laško Občinski svet Laško se bo sestal 19. decembra, ob 17. uri, v Zdravilišču Laško. Svetniki bodo obravnavali potrditev mandata nadomestne članice občinskega sveta. Pokojnega Vladimirja Sajovica naj bi nadomestila naslednja na listi DeSUS-a, Gizela Podbregar. Svetniki bodo podali tudi mnenje o imenovanju ravnateljice Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice. Edina prijavljena kandidatka je dosedanja ravnateljica Manica Skok. Največ časa bodo svetniki verjetno namenili občinskemu proračunu za naslednji dve leti. Seznanili se bodo tudi z delnim povračilom stroškov organizatorjem volilne kampanje za lokalne volitve 2006, obravnavali bodo poslovnik občinskega sveta ter spremembo odloka o občinskem javnem glasilu. Sprememba bo omogočila izid poletne številke glasila. Na področju družbenih dejavnosti bo občinski svet obravnaval naslednje odloke: Odlok o ustanovitvi zavoda Celjske lekarne, Odlok o ustanovitvi skupnega organa občin za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnem zavodu Celjske lekarne ter spremembe Odloka o razglasitvi sakralnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena v Občini Laško. Svetniki bodo obravnavali tudi sklep o določitvi cene programov Vrtca Laško ter predloge za podelitev priznanj Antona Aškerca v letu 2008 za izjemne dosežke na področju kulturne dejavnosti. Na decembrski seji se bo odločalo o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2008 in o uskladitvi cene priklopa na vodovodno omrežje. Svetniki bodo obravnavali tudi odlok o prostorsko ureditvenih pogojih in predlog o včlanitvi Občine Laško v lokalno akcijsko skupino Društvo "Raznolikost podeželja" občin Celje, Laško, Štore in Vojnik. Posnetke sej si lahko ogledate na TV Krpan v okviru oddaje Laško v ogledalu, in sicer prvi torek po seji ob 20. uri, s ponovitvijo naslednji dan ob 12. uri. Ob enakih terminih se seje občinskega sveta predvajajo na Kanalu 5 hrastniške kabelske televizije. Vabila, zapisniki, sejno gradivo, posnetki sej in sprejeti akti so dostopni na občinski spletni strani www.lasko.si. Tanja Grabrijan IZ SVETNIŠKIH SKUPIN ANKETA Leto se izteka, zato smo nekatere od članov občinskega sveta povprašali, kako ocenjujejo delo občinskega sveta, župana, podžupanov in občinske uprave v preteklem letu in kakšna so njihova pričakovanja, želje in načrti v novem letu. Janko Cesar, SLS: Kot novinec v prvem letu mandata ocenjujem, da občinski svet dela dobro. V njem ne opažam neke posebne delitve na pozicijo in opozicijo, ki je danes tako izrecno prisotna v slovenskem političnem prostoru. Čeprav je v tem občinskem svetu skoraj polovica novih svetnikov, je sodelovanje in delovanje zelo konstruktivno in korektno, kar se odraža pri sprejemanju pomembnih zadev za razvoj občine in blaginjo občanov Laškega - to so proračun, akti s področja komunalnega in prostorskega urejanja, družbenih dejavnosti, investicij v infrastrukturo in projektov, s katerimi se občina prijavlja na razpise Evropskih strukturnih skladov za razvoj. V čast tega občinskega sveta pa štejem to, da je presegel politično neenotnost iz preteklih let in na redni seji oktobra izglasoval 7. november za občinski praznik. S tem se je potrdila volja občanov Laškega, ki so prek spletne strani podprli ta datum za praznik občine. Ocenjevati delo župana, podžupanov in občinske uprave v prvem letu mandata je zelo težko; menim, da delajo dobro, saj se župan in njegova ekipa trudijo, da se investira in urejajo stvari na področjih, ki so za občane najbolj pomembna (izgradnja vodooskrbe, cestna infrastruktura, stanovanjska izgradnja, šolstvo, zdravstvo, turizem). Menim, da se tudi občinska uprava trudi in je veliko storila na tem, da je svoje storitve približala občanom in da so odprti za njihove predloge in reševanje vprašanj. Samo sodelovanje med mano in županom, kakor tudi zaposlenimi v občinski upravi je zelo korektno. Problemom oz. težavam, ki prihajajo iz našega okolja, prisluhnejo in kolikor je v njihovi moči, tudi skušamo rešiti. V prihajajočem letu 2008 pričakujem, da bo delo sveta potekalo tako dobro in tekoče, kot je bilo do sedaj, in da se bodo realizirali vsi zastavljeni programi dela, tako v posameznih KS kakor tudi na ravni občine, ki so razvojno in pogumno začrtani. Načrtov v novem letu je veliko, še posebej na osebnem področju in v okviru moje družine, vendar pa se bom kot svetnik zavzemal in trudil, da se uresniči načrt posodobitve 2. etape regionalne ceste Mrzlo Polje-Jurklošter, pa tudi izvedba projektov za Kartuzijsko pristavo z večnamensko dvorano in ureditev pločnika v centru Jurkloštra. Prav tako želim in upam, da se uresničijo tudi vsi načrti, ki so zastavljeni v drugih krajih občine. Drugo leto je tudi volilno leto in bil bi že čas, da ima občina Laško svojega poslanca v DZ. Ker pa je pred nami čas praznovanja božičnih praznikov in novega leta, bi vsem občankam in občanom zaželel obilo zdravja, osebne sreče in skupnega zadovoljstva v vaših družinah in v okolju, v katerem živite. Klemen Grešak, Mlada moč občine Laško: Delo občinskega sveta ocenjujem kot normalno, čeprav ga ne morem primerjati s prejšnjimi leti. Zdi se mi, da delo v občinskem svetu poteka tekoče, da hodijo svetniki pripravljeni na seje, večina vsebinskih nesporazumov nastane zaradi napačne interpretacije gradiva ali površnega poslušanja poročevalcev, vendar se je z dobro voljo in razumevanjem že marsikaj razrešilo v dobro vseh. Vesel sem, da je večina svetnikov usmerjena v prihodnost in iskanje celovitih rešitev za mesto Laško in občino. Delo župana lahko ocenjujem kot precej pozitivnega, saj so jasne njegove prioritete pri reševanju problemov in izpolnjevanju predvolilnih obljub. Delovanje podžupanov težko ocenjujem objektivno, se mi pa zdi, da tudi midva s prvim podžupanom Jožetom Senico kolikor se da prispevava k sprejemanju in iskanju rešitev posameznih občinskih problemov, iskanju evropskih sredstev, opravljanju protokolarnih funkcij, komunikaciji z našimi občani itd. Temelj najinega sodelovanja z županom je medsebojno zaupanje in naš skupen cilj je vsesplošni razvoj Občine Laško. Občinska uprava je storila velik korak naprej pri učinkovitosti delovanja. Prav tako je preglednost delovanja občinske uprave za občane gotovo veliko večja, kar je vsaj zame bistveno. Menim, da bo občinska uprava s polnimi pljuči zadihala po ustalitvi novih obrazov na občini in popolni digitalizaciji delovanja, ki bo nedvomno naredila njeno delo še učinkovitejše. Učinkovita občinska uprava je predpogoj za vso dogajanje v občini. Glede občine si želim predvsem dokončanje vrtca v Debru, izgradnjo Zdravstvene postaje v Rimskih Toplicah in pridobitev čim več finančnih sredstev iz drugih virov, ker bi to pomenilo še precej več. Želim si tudi razumevanja med občani in s strani občanov do občinske uprave, čim več priložnosti za mlade, čim manj izpuščenih priložnosti in čim več kulturnih, športnih in drugih dogodkov v občini. Verjamem, da nam bo skupaj uspelo in da bo leto 2008 dobro zapisano med občani. Osebno pa si želim predvsem zdravja in čim več različnih izzivov. Mag. Roman Tušek, N.Si: Delo občinskega sveta, kot tudi delo župana, podžupanov in občinske uprave v preteklem letu ocenjujem kot dobro. Glede dela župana, podžupanov in občinske uprave so moja pričakovanja in želje v novem letu vezani predvsem na uspešno pridobivanje sredstev iz različnih virov in prek različnih razpisov za potrebe gradnje komunalne in druge infrastrukture in dosledno izvajanje razvoja oskrbe s pitno vodo v občini skladno s sprejeto strategijo. Osebno si v novem letu želim predvsem zdravja zase in za mojo družino. Nekatera osebna pričakovanja in načrti pa naj ostanejo skrivnost. Danijel Lapornik, SD: Ker je to moj prvi mandat v občinskem svetu in do sedaj nisem poznal dela občinskega sveta, ocenjujem, da svet deluje dobro in vedno v korist občanov. Všeč mi je, da smo v glavnem vse dosedanje odločitve sprejeli z veliko večino in ni prevladovala politična volja svetnikov, ampak skupni interes za dobro občine in občanov. Županovo delo mirno ocenjujem kot dokaj dobro in me preseneča z večjo energijo in voljo kot sem sam to osebno smatral pred volitvami. Podžupana se v novi vlogi učita in delata v skladu z trenutnimi pričakovanji. Pri delu celotne občinske uprave se opaža velika delovna vnema in vse večja osebna odgovornost. Optimistično pričakujem prijetnejše leto, kot to, ki se končuje. Moje želje so skromne in skrite v srcu. Za vse načrte, ki jih imam smatram, da so realni in uresničljivi. Naj izkoristim priložnost in vsem občankam in občanom, županu in vsem njegovim sodelavcem tudi v svojem imenu zaželim vesele božične praznike in srečno ter uspehov polno novo leto 2008! LDS: Delo župana in občinskega sveta ocenjujem kot dobro, saj vse politične stranke in neodvisne liste med seboj korektno in vzorno sodelujejo. Izredno zadovoljen sem tudi z občinsko upravo, tako z njihovim delom kot s pripravo gradiv za seje občinskega sveta. V prihodnje si kot član občinskega sveta želim boljše sožitje med občinsko politiko in gospodarskimi podjetji - odnose bi lahko okrepili z več srečanji, tako bi se marsikatera vprašanja in stališča lahko dorekla že pred obravnavo na občinskem svetu. Upam, da bomo svetniki tudi v novem letu uspešno sodelovali. Anton Turnsek 9 Iz krajevnih skupnosti KSlVRH NAD\ LAŠKIM SE PREDSTAV/m TRADICIONALNE PRIREDITVE POPESTRIJO DOGAJANJE Krajevna skupnost Vrh nad Laškim obsega 18,4 km2 površine in ima 810 prebivalcev. Vanjo so vključena naselja Gozdec, Kladje, Laška vas, Leskovca, Male Grahovše, Selo nad Laškim, Vrh nad Laškim, Velike Gorelce, Velike Grahovše in Žigon. Prevladujejo kmetijske površine, poseljenost pa je redka, le 43,8 ljudi na kvadratni kilometer. Največje naselje v krajevni skupnosti so sicer Velike Grahovše. Središče dogajanja je na Vrhu nad Laškim, kjer so cerkev sv. Lenarta, postavljena med leti 1720 in 1738, podružnična osnovna šola, športno igrišče, gostilni in gasilski dom. V slednjem je tudi večina prireditev v kraju. Krajani so aktivni v treh društvih, in sicer v Prostovoljnem gasilskem društvu Vrh nad Laškim, Športnem društvu Vrh nad Laškim in Konjerejskem društvu Vrh nad Laškim, ter Krajevni organizaciji Rdečega križa Vrh nad Laškim. Začetki gasilstva na Vrhu segajo v leto 1932. Danes ima društvo okrog 100 članov, operativnih gasilcev, ki imajo najmanj izpit gasilca, pa je približno 50. »Opažamo pa, da prostovoljstvo upada,« je poudaril predsednik Robert Knez. PGD Vrh je junija prevzelo tudi novo vozilo, primerno za območje, ki ga pokriva, morajo pa ga še nadgraditi. Letos so opravili tri intervencije na svojem območju, v enem primeru so pomagali laškim gasilcem, nepogrešljivi pa so bili tudi ob septembrskih poplavah. Sicer pa so aktivni tudi pri drugih dejavnostih: spomladi sodelujejo v čistilnih akcijah (letos so skupaj s krajani zbrali in na Dinos odpeljali 47,5 ton železja ter tako očistili nekatera divja odlagališča), čez vse leto, največ pa od maja do septembra, pa dovažajo pitno vodo v 17 rezervoarjev. »Letos smo prepeljali več kot 2000 kubičnih metrov vode ali 30 cistern,« je povedal Robert Knez. Vodo največkrat potrebujejo v Lažišah, ki je že na območju KS Rimske Toplice. PGD Vrh nad Laškim pa je aktivno tudi, ko je treba v kraju poskrbeti za razvedrilo. Sodelujejo namreč na vseh prireditvah, organizirajo pohode (tradicionalni novoletni pohod na Lisco 2. januarja, pohod po mejah KS Vrh, »ko cvetijo češnje«, če vreme in čas dopuščata, pa se odpravijo tudi na Triglav), pa tudi izlete. Zadnji je bil 27. oktobra, ko so se odpravili na Kras, obiskali gasilsko brigado Sežana, si ogledali jamo Vilenico, vojaški muzej Lokve ter preizkusili pršut in teran. Gasilci gojijo prijateljske vezi z dvema društvoma, in sicer s PGD Bunčani v občini Veržej, katerim so pred leti podarili gasilsko cisterno, in PGD Maribor mesto, od katerih so sami kupili cisterno TAM 170. Gasilci pa se udeležujejo tudi gasilskih ali športnih tekmovanj v Zidanem Mostu in Laškem in tekmovanja, ki ga pripravi Gasilska zveza. PGD Vrh vzdržuje tudi gasilski dom, zgrajen z udarniškim delom v letih 1982-84. »Zabeležil sem si, da so krajani v teh dveh letih naredili 14.498 ur,« je poudaril Stanko Selič. Dom je bil prvič dograjen 1986-87 (v tem delu je bila prej trgovina, zdaj je tam gostinski lokal), leta 1994 pa so dom dogradili še na drugi strani, kjer je telefonska centrala, nad njo pa pomožni prostori. Športno društvo Vrh nad Laškim letos praznuje deseto obletnico. Ima 95 članov, pridobivajo pa tudi podmladek. Društvo ima tri sekcije: za zimske športe, kamor sodijo smučarski skoki in alpsko smučanje; za igre z žogo, kamor sodita mali nogomet in košarka, ter za namizni tenis. Predsednik društva Janko Tovornik pravi, da je najbolje organizirana sekcija za zimske športe, še posebej uspešni so v smučarskih skokih. Šest njihovih članov tekmuje v štajersko-koroški regiji, na Velikih Gorelcah pa imajo tudi 30- in 15-metrsko skakalnico, kjer vsako leto, če je le dovolj snega, priredijo meddruštveno in člansko tekmovanje. »Udeležujemo pa se tudi tekmovanja Smučarskega kluba Zlatorog v veleslalomu na Rogli,« je povedal Tovornik. Čez leto tekmujejo v občinski nogometni ligi, vsako leto pa organizirajo tudi vaški turnir v malem nogometu. Mali nogomet pozimi igrajo v telovadnici osnovne šole v Laškem. Oktobra organizirajo tudi turnir v košarki, ob veliki noči pa v gasilskem domu pripravijo turnir v namiznem tenisu. Športno društvo svoje objekte redno vzdržuje: letos so prebarvali železno ograjo na igrišču pri šoli in obnovili smučarsko skakalnico. Vrh nad Laškim pa se lahko pohvali tudi z vrhunskim nogometašem Juretom Travnerjem, ki igra za nogometni klub MIK CM Celje. Konjerejsko društvo Vrh nad Laškim je bilo ustanovljeno leta 2000. Ima 39 članov, od letos pa jim predseduje Zoran Gorišek. Pripravljajo tradicionalno žegnanje konj ob godu sv. Lenarta in konjeniške igre v Leskovci, se udeležujejo žegnanj v drugih krajih, pa tudi pustne povorke v Laškem, parade na Pivu in cvetju in pohodov. Konjerejsko društvo, PGD Vrh in KS Vrh skupaj poskrbijo tudi za vse obiskovalce polnočnic: za konje pripravijo priveze, za obiskovalce pa čaj ali kuhano vino. »Za 99 let imamo v najemu tudi zemljišče, ki pa ga moramo še urediti,« je povedal Gorišek. Letos avgusta so skupaj z drugimi društvi pripravili prireditev »Hi, iz nekdanjih dni«, na kateri so prikazali stare šege in navade, konj pa je imel pri tem osrednjo vlogo. Pred dvema letoma so razvili tudi svoj prapor. Sicer pa so se tudi člani Konjerejskega društva odpravili na izlet na Kras, »pogledat, kako se suši pršut in kako zori vino«, ustavili pa so se tudi v Lipici. Pred leti je v kraju ponovno začela delovati Krajevna organizacija Rdečega križa, ki jo zdaj vodi Marija Kranjc. Ima 359 članov, v odboru pa je 16 koordinatork. Veliko sodelujejo z drugimi društvi v kraju, pa tudi z učenci in učiteljicami osnovne šole. Vsako leto tako skupaj s Krajevno skupnostjo v gasilskem domu pripravijo srečanje krajanov, starejših od 70 let, tiste, ki ne morejo priti, pa ob rojstnem dnevu obiščejo na domu in jih obdarijo. Število krajanov, starih več kot 70 let, je kar veliko, saj naj bi jih bilo po zadnjih podatkih 115. V tednu solidarnosti so obiskali tretjo najstarejšo občanko, 99-letno Frančiško Jančič, ki je rojstni dan praznovala 2. novembra. Ob novem letu pa obiščejo vse, ki so v domovih za starejše, in jih prav tako obdarijo. Krajevna organizacija pripravlja tudi različna predavanja: maja so imeli predavanje o klopnem meningitisu, novembra so v osnovni šoli Vrh izvedli brezplačno merjenje sladkorja in krvnega tlaka, 1. decembra pa so z gostjama, zdravnicama iz Onkološkega inštituta, pripravili predavanje in pregled dojk. Med člani je tudi 46 krvodajalcev. Podružnična šola Primoža Trubarja Vrh ima z letošnjim šolskim letom pet razredov, v prvem razredu devetletke pa je kar 13 otrok. Na celi šoli je sicer 46 učencev in učenk. Ti sodelujejo na večini prireditev v kraju, kar velja tudi za Oktet Odmev in ansambel Pit mi dej. Marija Kranjc, Stanka Jošt, Stanko Selič, Zoran Gorišek, Robert Knez, Janko Tovornik in Jasmina Štorman. V sicer mirnem kraju pa v zadnjem času opažajo, da tudi k njim iz doline prihaja vandalizem. »Že drugič so uničili otroška igrala pri šoli,« je povedal Stanko Selič. Tudi zato se KS Vrh pripravlja na razširitev javne razsvetljave proti osnovni šoli. Jasmina Štorman Predsednik: Stanko Selič Tajnica: Sonja Štorman Člani: Drago Gračner, Jože Zavšek, Vladimir Špec, Janko Tovornik, Zlatko Travner in Robert Knez Iz krajevnih skupnosti Tradicionalno žegnanje konj ob sv. Lenartu Prva nedelja v novembru, ko goduje sv. Lenart, je na Vrhu nad Laškim že nekaj let rezervirana za žegnanje konj. Konjerejci iz bližnjih in daljnih krajev so letos na blagoslov prišli s približno 60 konji različnih pasem. Žegnanje konj na Vrhu ni posebno le zaradi razgleda, ki se odpira na okoliške hribe, temveč tudi zato, ker zadnja tri leta duhovnik blagoslov deli s konjskega hrbta. Tokrat je to storil gospod Slavko Pajk, ki je na konja sedel prvič, odkar je zapustil šolske klopi. Konjerejsko društvo Vrh nad Laškim in domačinke pa so po žegnanju poskrbeli tudi za to, da nihče ni ostal žejen ali lačen. Jasmina Štorman V spomin na trde, pa vendar lepe čase... ... je Društvo upokojencev Sedraž letos priredilo že deseto, torej jubilejno praznovanje praznika sv. Barbare, zaščitnice rudarjev. Prvo prireditev odprtega značaja so člani DU Sedraž pod budnim očesom glavnega organizatorja, vsestranskega aktivista in takratnega predsednika DU gospoda Jožefa Hrastnika, pripravili leta 1998. Začetki spontanega praznovanja tega praznika pa segajo kar nekaj let nazaj. Pobudnika praznovanja v današnji obliki sta bila Jože Lapornik st. in Konrad Žohar, oba rudarja v rudniku Laško in domačina. Gospod Lapornik je žal že pokojni. Do leta 1998 so ta srečanja potekala v ožjem krogu prijateljev rudarjev, ki so se 4. decembra vsako leto po maši dobivali v tukajšnjem gasilskem domu in ob skromnem prigrizku ter kozarčku rujnega obujali spomine na trdo delo, ki jim je zagotavljalo preživetje. Na teh srečanjih je bilo dovolj prostora za lepo besedo, utrjevanje prijateljstva, pa tudi domače pesmi je bilo slišati. Približno takšna vsebina se je v sodelovanju z Etno odborom Jureta Krašovca Možnar pred desetimi leti prenesla v širšo obliko, ki je letos decembra potekala na že utečen način. Na zbirnem mestu pred gasilskim domom Sedraž smo se zbrali upokojeni in aktivni rudarji, drugi upokojenci in ljudje dobre volje. Uniformirani rudarji DU Sedraž, ki so organizirani pod okriljem našega društva, v častni povorki nosijo tudi prapor sv. Barbare do cerkve sv. Jederti, kjer sta mašo darovala tukajšnji duhovnik gospod Stanko Domajnko in pomožni škof mariborske nadškofije dr. Jožef Smej. V tej cerkvi je v posebni vitrini shranjen 106 let star prapor, nadomestnega, ki se sedaj uporablja, pa smo razvili leta 1999. Po opravljenem cerkvenem obredu smo se napotili v telovadnico Podružnične osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice v Sedražu, kjer je potekal svečani del prireditve. Na njej je gospod Jožef Hrastnik letos prvič podelil priznanja - rudarske znake najbolj prizadevnim soorganizatorjem prireditve: Idi Napret, Zofiji Dornik, Danici Debelak, Marici Cestnik, Juditi Nikolov in Konradu Žoharju. Še posebej pa bi se zahvalil Rudarski godbi na pihala Hrastnik in Moškemu pevskemu zboru Sedraž za vsakoletno popestritev programa, pa tudi vsem, ki so kakor koli pomagali k prireditvi. Poleg kulturnega in svečanega dela pa je bilo, kot se za tako prireditev spodobi, poskrbljeno tudi za osvežitev in ohranitev fizične moči. Na prireditvi je bilo veselo, vzpostavile so se nove vezi, skovala nova prijateljstva, vsi udeleženci pa obljubljajo, da naslednje leto spet pridejo. Do takrat pa rudarski pozdrav SREČNO! Brane Seme koči in na smučišču, ki jih ne manjka. To sta namreč prizorišči mnogih srečanj na piknikih, poletnih »suhih treningih« itd. Slikovni arhivski material pa je le še poglobil spomine na preteklih 20 let. Med smučarskimi navdušenci v Zidanem Mostu je vse od 70-ih let tlela želja po postavitvi vlečnice. Primernih strmin ni Začetki smučanja v Zidanem Mostu Ob 20-letnici društva SK Smuča Zidani Most je bila v soboto, 17. novembra, priložnostna slovesnost, na kateri so pregledali opravljeno delo in se najbolj zaslužnim zahvalili s priznanji. Prejeli so jih: predsednik društva Miro Strel, dolgoletni aktivni član Jože Tržan in vodja oddelka družbenih dejavnosti na Občini Laško v letih, ko se je gradila koča, Jože Krašovec. Pozornost pa so izkazali tudi nekaterim tekmovalcem, in sicer najmlajšima Anamariji Flis in Žigi Kališniku ter veteranoma Pavli Prestor in Stanku Jurkovšku. Zbirali so tudi prijave za začetni tečaj nordijske hoje, ki je odlična vadba za vsakogar v vseh letnih časih. Druženje so zaključili s spomini na vesele dogodke v ustanovitev društva Smučarski klub Smuča Zidani Most 20. novembra 1987 (predsednik društva je vse od ustanovitve Miro Strel). Smučarsko kočo so pričeli graditi 17. oktobra 1987. Material in denar za gradnjo so prispevali: KS Zidani Most, prometna sekcija Zidani Most, SVTK Zidani Most in TKS Občine Laško. Opravljenega je bilo tudi 1188 ur prostovoljnega dela. Leta 2004 so kupili tudi teptalec snega, pred dvema letoma pa so uredili še sanitarije in obnovili streho. Garažo za teptalec snega so postavili lani. Pred pričetkom vsake sezone na novo postavijo vlečno vrv in preverijo vse naprave. Imajo lasten vodovod, zgrajen s manjkalo, upoštevati pa je bilo treba druge okoliščine, kot so soglasje lastnika, dostopnost, primernost strmine za širši krog smučarjev, bližina infrastrukture ... Stvari so postajale jasnejše, ko se je vedno več krajanov zbiralo ob vlečnici v Mekah in na Lipovškovem hribu, zato je sledil logičen sklep: najprej je treba ustanoviti smučarsko društvo. Mejniki, pomembni za SK Smuča, so postavitev vlečnice v Gašperjevi dolini leta 1980, prestavitev vlečnice v Briše na sedanje smučišče leta 1985 in končno prostovoljnim delom članov in finančno pomočjo iz proračuna Občine Laško. Za člane društva je smučišče odprto vsako popoldne, ob vikendih pa v podaljšanem času. V ogrevani koči nudijo tudi tople napitke. SK Smuča Zidani Most 11 Kmetijstvo, podeželje in ekologija Možnosti so tudi v dopolnilnih dejavnostih na kmetiji V času številnih sprememb v kmetijstvu se pogosto sprašujemo, kako naprej. Kje so naše neizkoriščene možnosti in rešitve? Se skrivajo v povečanju proizvodnje, v novem načinu prodaje, v novi dejavnosti, v delovnem mestu izven kmetijstva? Ali nam naša kmetija lahko omogoči primeren življenjski standard, socialno varnost, kakovostno življenje? Pogost odgovor na vprašanje, kje najti dodatni vir dohodka in kako preživeti na kmetiji, se navezuje na razvoj dopolnilnih dejavnosti. Za določen delež kmetij - strokovnjaki ocenjujejo, da za okrog 10-15 odstotkov - je lahko razvoj dopolnilnih dejavnosti rešitev za izboljšanje življenjskega standarda in socialne varnosti kmečke družine. Slovenska zakonodaja med dopolnilne dejavnosti prišteva predelavo osnovnih kmetijskih pridelkov (sadja, zelenjave, mleka, mesa ...), različne storitvene dejavnosti (turizem, izobraževanje, storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo), pridobivanje in prodajo energije iz obnovljivih virov in še nekatere druge, s kmetijstvom in gozdarstvom povezane dejavnosti. Pogoji za opravljanje nekaterih od njih so se v zadnjem času spremenili, postali so enostavnejši in predvsem bolj življenjski. Dopolnilne dejavnosti so najpogosteje povezane z neposrednim trženjem, ki zahteva veliko zavzetosti in inovativnosti, hkrati pa omogoča lažje oblikovanje cene, svobodo pri izbiri trga in tesen stik s potrošnikom. Različne dopolnilne dejavnosti pa niso pomembne le za preživetje posamezne kmetije, temveč imajo širši pomen. Tradicionalni postopki predelave omogočajo ohranitev značilnih izdelkov, ki so del naše bogate gastronomske dediščine, in pomembno prispevajo k edinstvenosti, bogastvu in privlačnosti slovenskega podeželja. Odločili smo se, da se v vsaki številki Laškega biltena predstavi ena od kmetij, ki se je že podala na pot preusmeritve v novo dopolnilno dejavnost na kmetiji. Jožica Deželak Jožica in Avgust Aškerc, Senožete pri Rimskih Toplicah: »Povpraševanje po ovčjem siru tudi z Dunaja in Peruja« redimo ovce že od leta strokovnim Na naši kmetiji 1990 pod vodstvom Biotehniške fakultete v Ljubljani, za katero vzgajamo tudi ovne. Po skokovitem porastu ovčereje na našem območju v začetku tisočletja in nominalnem padcu cene klavnih in živih jagnjet, smo začeli razmišljati, kako naprej. Po zelo tehtnem premisleku smo se odločili za dopolnilno dejavnost -predelavo ovčjega mleka. Ker mleka ne moreš predelati kar v domači kuhinji, "na črno", smo se odločili, da v kletnih prostorih uredimo sirarno. Za pomoč smo se obrnili na Kmetijsko svetovalno službo Laško. Tu nam je Jožica Krašovec nesebično in pomagala in nas brez kakšnih posebnih zadreg in pravnih šokov popeljala skozi zakonski labirint zahtev naše in evropske zakonodaje s področja predelave živil www.slovenia.info/uzivajmobrezmeja (foto: Tomo Jeseničnik) strokovno živalskega izvora. Zavedamo se velikih možnosti za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji na našem območju, predvsem zaradi predvidenega turističnega razvoja, ki ga v naslednjih letih pričakujemo v laški občini. Ugotovili smo, da razvoj nove dejavnosti zahteva čas, saj stvari ni mogoče urediti čez noč ali v enem letu. Pomembno pa je, da imaš idejo in vizijo, da poznaš svoje sposobnosti, želje in se zavedaš svojih znanj. Sir prodajamo neposredno na kmetiji -obiskovalcem naše domačije, sodelujemo na različnih prireditvah, vključeni pa smo bili tudi v mednarodni projekt Uživajmo brez meja, ki ga je letos izvajal Kmetijsko gozdarski zavod Celje in katerega cilj je bil predstaviti značilnosti slovenske krajevne in regionalne gastronomije. Pri trženju in promociji se vse bolj kaže pomembnost predstavitve na spletu, ki omogoča, da naš sir najdejo tudi tujci. Vse kmete, ki prodajajo različne izdelke, želimo spodbuditi, da si uredijo status, kajti možnosti trženja in prodaje so tako veliko lažje, hkrati pa izpolnjevanje pogojev pomeni zagotavljanje varne hrane in s tem varnosti za nas in potrošnike. Na koncu bi se še enkrat zahvalili Kmetijski svetovalni službi, Matjažu Gučku za podporo in strokovno pomoč, TlC-u Laško za dobro promocijo in veterinarski inšpektorici Metki Višnikar, ki nam pomaga odpravljati še zadnje tehnične in proizvodne pomanjkljivosti. Avgust Aškerc IVIObMmwÜhmmWzModPMdkkWfí^XmmmBEI^gOVIOrnm Občina Laško se je pridružila 23 občinam v širši Savinjski regiji, ki so se z namenom varovanja okolja odločile za skupno reševanje problematike odpadkov. Leta 2009 bo v Bukovžlaku pri Celju z rednim obratovanjem prišel sodobni Regionalni center za ravnanje z odpadki (RCERO) Celje. S tem centrom bo za skoraj 250.000 prebivalcev Savinjske regije rešen problem odlaganja komunalnih odpadkov za nadaljnjih trideset let. Za uresničevanje ciljev ločenega zbiranja odpadkov pa je izjemno pomembno sodelovanje in odgovorno ravnanje z odpadki vseh prebivalk in prebivalcev naše občine. Količina odpadkov, ki jih proizvedemo v naših domovih, nenehno narašča, zato se hitro polnijo že preobremenjena odlagališča. Premalo se zavedamo dejstva, da odpadki niso samo smeti in da predstavljajo pomemben vir surovin za nadaljnjo uporabo. Za doseganje ciljev učinkovitega in odgovornega ravnanja z odpadki moramo: zmanjšati količine odpadkov, ki jih proizvajamo; odpadke v naših domovih zbirati ločeno, s čimer omogočamo njihovo predelavo in uporabo kot sekundarne surovine; termično obdelati tiste odpadke, ki jih ni mogoče snovno predelati; zmanjševati količine končno odloženih odpadkov. V Regionalnem centru za ravnanje z odpadki Celje bo potekalo tehnološko in okoljsko sprejemljivo ravnanje s komunalnimi odpadki, ki so del našega vsakdanjega življenja. Sestavlja ga sklop naslednjih objektov: • sortirnica ločeno zbranih sekundarnih surovin - v njej bo potekalo ločevanje plastike, kovin, papirja in embalaže za ponovno predelavo, • objekt za demontažo kosovnih odpadkov, kjer bo potekalo njihovo razstavljanje, ločevanje in drobljenje, • novo odlagališče za preostanek odpadkov, • kompostarna za obdelavo ločeno zbranih biorazgradljivih odpadkov in • vsa potrebna infrastruktura (upravna zgradba, avtopralnica, zunanja ureditev območja odlagališča). V objektih RCERO Celje bodo odpadki predelani do te mere, da jih bo mogoče ponovno koristno uporabiti, odlagali pa bodo le neuporaben preostanek odpadkov. S tem bomo lahko uresničili zastavljene cilje odgovornega ravnanja z odpadki, še posebej cilje o zmanjševanju količin odloženih odpadkov in ponovni uporabi sekundarnih surovin. Gradnja RCERO Celje se je začela aprila lani. Do konca letošnjega leta bo zgrajena večina objektov, tako da bo mogoče začeti s poskusnim, leta 2009 pa z rednim obratovanjem. Več informacij o RCERO Celje lahko najdete na spletni strani: www.javne-naprave.si. Kultura in turizem 1l\Martinovo\v\Laškem novembra, sta v Kulturnem centru Laško potekala 6. območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž iz laške okolice ter prikaz Ko bo mošt vino postal. V nedeljo, 11. novembra, pa so na Aškerčevem trgu potekali Martinov sejem z bogato ponudbo izdelkov, slovesna maša in kulturna prireditev Martinova nedelja. Alenka Škorjanc, Turistično društvo Laško Turistično društvo Laško in Etno odbor Jureta Krašovca Možnar sta skupaj s Knjižnico Laško, JSKD OI Laško, Škofijo Celje - Nadžupnijo Laško in STlK-om uspešno izpeljala že 11. Martinovo v Laškem. Prireditev je potekala od petka do nedelje in bila vse tri dni odlično obiskana. V petek, 9. novembra, je v Knjižnici Laško predavala dr. Zinka Zorko na temo Jezik v naši gorci -šentrupertski govor. V soboto, 10. Velikalmednarodnalparada ■godblAipelAdrial2007|B V petek, 16. novembra, je v dvorani Tri lilije potekala mednarodna glasbena parada pihalnih orkestrov, v kateri so poleg domače godbe z bobnarsko in mažoretno skupino sodelovali še: Pihalni orkester Pošta Maribor, iz Avstrije je prišla Markmusikkapelle Straden, iz Italije Fanfarenkorps Bersaglieri in iz Češke centralni pihalni orkester češke armade iz Prage. Čudovit nastop so opravili tudi plesalci folklornih skupin Lipa Rečica in folklorne skupine Anton Tanc Marija Gradec. To je bil zagotovo največji godbeni spektakel vseh časov v Laškem, saj je več kot 300 nastopajočih s privlačnimi šov točkami pripravilo nepozaben večer. Navdušenje med obiskovalci nas kot soorganizatorje spodbuja k organiziranju podobnih dogodkov tudi v prihodnje. Ivan Medved Pri »Podrepšek« so kožuhali Ličkanje koruze ali »kožuhanje« je eden od starih in pristnih načinov druženja, ki pa dandanes le še redkokje živi v praksi. Društvo za razvedrilo Jagoče, ki vsako leto organizira druženje vaščanov ob prvem maju in tradicionalno Jagoško noč, sodeluje tudi pri organizaciji ličkanja koruze. Slednje vedno poteka na isti domačiji - pri Hohkrautovih ali po domače pri »Podrepšekovih«. Glavni namen tovrstnega srečanja, ki se ga udeleži veliko število domačinov, je seveda druženje, obujanje spominov in zabava. Letošnjega ličkanja se je udeležilo več kot sto ljudi, med njimi tudi župan Občine Laško Franc Zdolšek, tisti najbolj »zagnani« pa so pomagali ne le pri samem ličkanju, temveč tudi pri pripravah na to opravilo. Prijeten večer ni minil zgolj ob koruzi (mimogrede, »nakožuhali« so jo za kar šest traktorskih prikolic), temveč tudi ob odlični domači pijači in jedači, vse skupaj pa je, kot se spodobi, podpiral ubran zvok »frajtonarice«. »Podrepšekovim« se »kožuhači« seveda zahvaljujejo za gostoljubje in se priporočajo tudi pri naslednjem ličkanju koruze. Nina Pader Foto: Peter Hohkraut Ta veseli dan kulture STIK - tlNTEH ZA ŠPORT, TUltIZFM 3. december je rojstni dan Franceta Prešerna, zato se je Kulturni center Laško pridružil drugim kulturnim ustanovam po Sloveniji in na ta dan odprl svoja vrata. Ob 18. uri se je s pozdravnim nagovorom direktorice Andreje Križnik pričela prireditev Ta veseli dan kulture. Kulturni program so pripravili učitelji glasbene šole Radeče PGŠ Laško. Svetovalec za instrumentalno glasbo pri JSKD Danijel Leskovic je ob tej priložnosti podelil Gallusove značke dolgoletnim članom Laške pihalne godbe. Prireditev je bila izpeljana v organizaciji JSKD OI Laško, STIK-a, Občine Laško in GŠ Radeče PGŠ Laško. Alenka Škorjanc, STIK Mažorete 6. na evropskem V Črni gori je potekalo letošnje evropsko prvenstvo v klasični mažoretni dejavnosti. Med 17 ekipami v kategoriji senior so tekmovale tudi starejše mažorete iz Laškega in osvojile 6. mesto. Kot zanimivost naj napišemo izjavo domačega novinarja radia Tivat, ki je dejal, da so do sedaj Laško poznali po pivu, odslej pa ga bodo poznali tudi po simpatičnih mažoretah. Majda Marguč Nova sezona kloštrskih večerov Kartuzija Jurklošter tudi letos gosti zanimive goste. Na prvem kloštrskem večeru je beseda tekla o tem, kako žalovati in odžalovati. Svojo osebno zgodbo je z zbranimi delila gospa Mariška Ščap iz Murske Sobote, ki je tragično izgubila oba sinova. Prvi se je z motorjem ponesrečil pri 24 letih, drugi pa do dneva natančno 13 let pozneje. »Leonu se ni odprlo padalo,« ji je sporočil mož. Ostala sta sama. Gospa Mariška je spregovorila o neznosni bolečini, ki po takšni izgubi prevzame duha in telo ter o svojem iskanju poti k ponovni radosti življenja. Po izgubi prvega sina je sprejela ponujena ji zdravila, po izgubi drugega se je takoj zatekla k Bogu. Še posebej je poudarila, kako pomembno je zadnje slovo od pokojnega, saj ji to po smrti prvorojenca ni bilo omogočeno. Na drugem kloštrskem večeru pa je svoja spoznanja odstiral Bogdan Žorž, priznani strokovnjak s področja vzgoje in družinskega življenja, ki je razvil izviren družinski model terapevtske pomoči otrokom in mladostnikom. Svoje predavanje je poimenoval Vzgoja s Svetim pismom. Meni namreč, da je problem v neukoreninjenosti, nevpetosti in neiskanju svojega izvora v temeljnih vrednotah družbenega okolja. Skozi odlomke iz Svetega pisma je razbiral znamenja za radostno in zadovoljno življenje v družini in jih primerjal z novejšimi izsledki pedagoške znanosti. Dotaknil se je tudi področij spoštovanja otrokove osebnosti, dejavnosti otroka v vzgojnem procesu, vprašanja nagrad in kazni, samopodobe, razmerja med svobodo in odgovornostjo idr. Andreja Kozmus in Jasmina Štorman Kultura in turizem Ex temporelnd Aškerčevini Gospod Avgust Aškerc je mož tisočerih idej. Najlepše pa je, da jih tudi udejani in tako popestri kulturno dogajanje tako na Aškerčevi domačiji kakor v celotnem kraju Rimske Toplice. Že nekaj let si je želel, da bi na Aškerčevino povabil slikarje, ki bi ustvarjali v prelepem okolju Senožet. Lani je na prireditvi Stari običaji v Jurkloštru videl, kako so ustvarjali člani likovne sekcije KD Anton Tanc, ki so nato svoja dela tudi razstavili. Porodila se mu je ideja, da bi takšno prireditev lahko izpeljali tudi na Aškerčevi domačiji. Poiskal je voditeljico sekcije Nevenko Fantinatto in ji predstavil zamisel. Gospa Fantinatto je bila nad zamislijo navdušena in takoj sta se dogovorila za datum prireditve. Tako se je v soboto, 20. oktobra, ob 10. uri dopoldan, na Aškerčevini zbralo 13 slikark in slikarjev, ki delujejo v likovni sekciji KD Anton Tanc. Njihov mentor je Niko Ignjatovič. Prišli so tudi predstavniki likovnih društev iz Celja, Radeč in Trbovelj. Tema ustvarjanja je bil verz Gre po stezi čez polje zeleno. Dopoldan je udeležence pričakalo in razveseljevalo sonce, zato so motive iskali v okolici domačije. Ob 12. uri pa je narava pokazala svojo moč in poskrbela še za zimsko idilo, saj je približno eno uro čisto po zimsko -snežilo. Čeprav se je zelo ohladilo, to nikogar ni odvrnilo od nadaljnjega ustvarjanja. Kvečjemu so se porajali novi navdihi in tako dokazali, da se da Ex tempore izvesti v vsakršnih razmerah. Ob 16. uri so se slikarke in slikarji zbrali na domačiji. Kratek kulturni program ob zaključku prireditve so pripravili Cerkveni pevski zbor svete Marjete pri Rimskih Toplicah pod vodstvom Polone Aškerc, literarna sekcija Laško in folklorna skupina KD Anton Tanc. Pevci so zapeli pet pesmi. Izpostaviti moram Aškerčevo pesem Mutec Osojski, ki jo kot ponarodelo izvajajo predvsem na Koroškem. Za mešani pevski zbor jo je priredila Polona Aškerc. Pesem izvajajo delno kot recital, delno pa vsebuje solo in zborovsko petje. Je ena redkih uglasbenih Aškerčevih pesmi. Folklorna skupina je nastopila s predstavitvijo kozjansko-štajerskih plesov. Zlata Strel je kot članica literarne sekcije spesnila in tudi sama predstavila pesem, posvečeno prireditvi Ex tempore na Aškerčevini. Utrujenim in premraženim slikarkam in slikarjem je Avgust Aškerc za zaključek postregel s Hrušovarjevim gozdarskim golažem. Skuhal ga je sam po posebnem hišnem receptu, ki ga skrbno čuvajo generacije Aškercev, po domače Hrušovarjevi. Seveda smo bili dobrote deležni tudi vsi obiskovalci zaključka Ex tempore na Aškerčevini. Res okusen golaž smo vsi z veseljem in hitro pojedli. Za dopoldansko malico je poskrbel kolektiv Aqua Rome iz Rimskih Toplic. Ustvarjalci in obiskovalci smo se v zanimivem klepetu ob luščenju pečenega kostanja, ki ga je pripravil Damjan Knez, zadržali kar nekaj časa. Poleg kostanja nam je ponudil tudi svež domač jabolčni sok. Župan Franc Zdolšek, ki se je udeležil zaključka prireditve, se nam je pridružil pri klepetu. Nekaj ustvarjalcev je sliko izdelalo že na Aškerčevini, nekaj pa jih je pripravilo skice, ki so jih odnesli domov in nato dokončali. Od 15. novembra so vse slike razstavljene v hiši pesnika Antona Aškerca, kjer si jih lahko ogledate. Predvidoma od 5. decembra bo razstava postavljena v Osnovni šoli Antona Aškerca v Rimskih Toplicah, kjer bo tudi možen ogled. Avgust Aškerc pa ima še eno veliko željo in ta je, da bi Ex tempore razširili na celotne Rimske Toplice. Meni namreč, da je v kraju mnogo motivov, ki so vredni zaznamovanja tudi s čopičem. Izvedba je seveda odvisna od interesa vseh akterjev, ki delujejo na območju Rimskih Toplic, in ne samo od Aškerčeve domačije. Toplo priporočam ogled razstavljenih slik, ki bodo zadovoljile še tako zahtevnega obiskovalca. Hkrati pa pozivam vsa društva in organizacije v Rimskih Toplicah, da skupaj z Avgustom Aškercem in Aškerčevo domačijo pripravimo naslednji projekt: Ex tempore v Rimskih Toplicah. Brigita Pavčnik Utrinki iz dejavnosti KD Rimljan Člani dramske sekcije našega društva so lani, 24. decembra, prvič pripravili žive jaslice pri domačiji Skerbiš v Rimskih Toplicah. Dve predstavi, ob 18. in 23.15 uri, sta bili zelo dobro obiskani. Razen dojenčka so bili vsi liki živi. Od živali se je v svoji vlogi najbolj znašel osliček. Oglasil se je namreč ravno takrat, ko je bilo to predvideno v scenariju. Seveda so tudi letos priprave na prireditev že v polnem teku, žive jaslice pa bodo na ogled 24. decembra. Poleg tega sekcija še letos pripravlja otroško igro Kdo je napravil Vidku srajčico, ki jo bodo uprizorili decembra v vrtcu Ostržek v Rimskih Toplicah. Literarno-recitacijska sekcija na leto pripravi vsaj štiri Rimske večere. Letos je bil najbolj odmeven Rimski večer 11. maja, njegov gost pa je bil g. Maks Brečko, direktor Rimskih term, ki se je vabilu prijazno odzval. V pogovoru z njim smo izvedeli marsikaj zanimivega o njem osebno in o oživitvi zdravilišča Rimske Toplice. V prireditev se je aktivno vključila tudi OŠ Antona Aškerca. Otroci so predstavili projekt Sekvojin večer, za katerega so na državni ravni prejeli dve zlati priznanji. Drugi večji projekt sekcije je bila priprava proslave v počastitev praznikov v marcu, ki je bila 23. marca v telovadnici OŠ Antona Aškerca v Rimskih Toplicah. Sodelovali so Godba Slovenskih železnic iz Zidanega Mosta, učenci OŠ Antona Aškerca iz Rimskih Toplic in naša sekcija. Prvi teden v oktobru je posvečen otrokom, zato smo člani sekcije v petek, 19. oktobra, pripravili prireditev za otroke. V goste smo povabili člane dramske sekcije 14 KUD Svoboda iz Dola pri Hrastniku. Nastopili so z dvema igricama Pepelka nekoliko drugače in Volk. S sabo pa so pripeljali tudi presenečenje - nastopil je čarovnik, ki nam je pokazal nekaj pravih čarovnij. Fotografska sekcija je v petek, 16. novembra, pripravila otvoritev razstave fotografij na sedežu društva v Šmarjeti pri Purgu. Pridružila se jim je tudi filmska sekcija s projekcijo filma. Razstavo je pripravila Slavica Skerbiš. Predstavila je dva sklopa fotografij: prvi sklop so bile fotografije iz delovanja našega društva, drugi sklop pa je zajemal fotografije živali, tako v njihovem naravnem okolju kakor tudi v živalskem vrtu. Zelo domiselne in duhovite napise ob živalih je pripravila Barbara Šnajder. V programu ob otvoritvi razstave so sodelovali Jernej in Kristina Skerbiš z recitacijami, Klara Ivšek nam je zaigrala na flavto, Ines Pavčnik pa na sintetizator. Razstava je bila odprta do nedelje, 18 novembra. Fotografije so si ogledali tudi otroci iz Vrtca Ostržek v Rimskih Toplicah. Nad slikami živali so bili tako navdušeni, da smo razstavne panoje s temi fotografijami prenesli v vrtec, kjer so bile na ogled vse do petka. Poleg otrok so v ogledu uživali tudi starši in vsi obiskovalci vrtca. Vsem uslužbencem vrtca in še posebej Jelki Kapun se iskreno zahvaljujemo, da so nam omogočili postavitev tudi v njihovi ustanovi. Z obiskom smo bili zelo zadovoljni. Brigita Pavčnik Zavod Odon Jurklošter podelil Veronikine vrtnice zahvale Zavod Odon Jurklošter je na slavnostni maši ob obletnici smrti Veronike Deseniške 21. oktobra že drugič podelil Veronikine vrtnice zahvale. Prejeli so jih: Kamil Krošelj za konkretno pomoč pri delovanju zavoda in kot izraz hvaležnosti za potrditev vrednosti zgodb in pomnikov v kartuziji Jurklošter; avtorica razstavljenih podob Veronike Deseniške Jožica Udovč Krhen; Rudi Stopar za pronicljive zamisli pri ponovnem ovrednotenju vsebin kartuzije; Marjan Mačkošek (Steel Štore); Danijel Medved (E. E. A. Medved); specialist za literaturo in zgodovino ddr. Igor Grdina za pomoč pri znanstvenem simpoziju in delovanju zavoda; mag. Andrej Flis za pomoč pri pripravi potrebnih dokumentov in župan Občine Laško Franc Zdolšek. Na slovesni maši so nastopili solistka Mihaela Komočar in ljudski pevci iz ansambla Pit mi dej. Jasmina Štorman mmm mm Kultura in turizem MmsavževanmmRmskshkmpMaM Kulturno društvo Rimljan v Rimskih Toplicah pripravlja tradicionalno Miklavževanje. Letos je bila to že 19. prireditev. Udeležilo se je je 250 otrok iz cele krajevne skupnosti Rimske Toplice. Sv. Miklavža smo pričakovali v sredo, 5. decembra, v cerkvi sv. Marjete v Rimskih Toplicah. Oči otrok, pa tudi odraslih so žarele v pričakovanju tega dobrega moža, ki obdaruje pridne, poredni pa dobijo samo šibo. Ob 17. uri se je v spremstvu angelčkov in parkljev pripeljal z zapravljivčkom, ki sta ga vlekla dva iskra konjička. Oblečen je bil v dolgo belo haljo, čez njo je imel zlato ogrinjalo, belo brado in škofovsko kapo ter palico. Vsi v cerkvi smo ga pozdravili, cerkveni pevski zbor Rimske Toplice pa mu je zapel pesem. Med prireditvijo so izmenično peli pevci zbora, na citre pa je igrala Monika Rožej. Vzdušje je bilo tako še bolj prijetno. Sv. Miklavž je odprl zlato knjigo, v kateri z zlatimi črkami piše, kateri otroci so bili celo leto pridni in si zato zaslužijo darilo. Ker je bil seznam zelo dolg, je poklical najprej otroke, stare do tri leta. Vprašal jih je, ali znajo zapeti kakšno pesmico. Zapeli so Ringa raja, Miklavž prihaja. Vsi smo navdušeno zaploskali, potem pa so angelčki prinesli darila, ki jih je Miklavž razdelil. V papirnati vrečki so bili krhlji suhih jabolk, sliv in fig, sveže jabolko, orehi, medenjak, čokoladni miklavž, knjiga in čokoladni bonboni. Na vrečki je bil pritrjen obesek iz papirja, na katerem so natisnjeni slika sv. Miklavža, ime našega društva, lepa misel ter kraj in datum. Tako otroci ne bodo pozabili, kdaj in kje jim je Miklavž prinesel lepo darilo. Z vsakim otrokom je spregovoril nekaj besed. Nato je k sebi povabil otroke, stare štiri do šest let. Tudi ta skupina je zapela pesmico in v zahvalo prejela darilo. Šolarje je sv. Miklavž povabil po dva razreda skupaj. Ker so že večji, morajo znati že tudi kaj zmoliti in tako so sv. Miklavžu povedali kakšno molitev, preden so dobili darilo. Otroci so se zelo izkazali, pa tudi v knjigi je pisalo, da so bili pridni, zato so vsi dobili darilo. Da pa ne bi pozabili, da morajo biti pridni celo leto, jim je angelček podaril dolgo šibo. Ko je Miklavž razdelil darila vsem otrokom, se je moral hitro odpraviti naprej. Obdariti je moral še veliko pridnih otrok, vse pa v noči J ) ♦ • \ v A ... • ? pred svojim godom šestega decembra. Kljub temu da se mu je zelo mudilo, je pred cerkvijo še malo postal in se pogovarjal z otroki in drugimi obiskovalci prireditve. Ob konjih se je mnogo otrok slikalo z dobrim možem, nekateri pa so se hrabro podali tudi na vožnjo s kočijo. Konje in kočijo je pripeljal Bojan Rovšek iz Kovka. Miklavž je obljubil še, da se vidimo spet naslednje leto, nato je s konji odhitel v noč, obdarovat druge otroke. Darila na naši prireditvi so bila brezplačna in enaka za vse otroke. Obdarovanja in celotne prireditve ne bi mogli izpeljati brez velikodušne pomoči naših dobrotnikov. Vsakemu posebej in vsem skupaj še enkrat najlepša hvala za pomoč. Brigita Pavčnik Jaslice v Jurkloštru Zavod Odon Jurklošter in Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije sta tudi letos v prostorih nekdanje jurkloštrske kartuzije pripravila razstavo jaslic. Zaznamovale so jo predvsem jaslice otrok iz osnovnih šol Jurklošter, Radeče in Dobje pri Planini, posebno vrednost pa imajo tudi jaslice Konrada Trilerja iz Železnikov, ki bi jih skoraj odnesla poplava. Nekatere jaslice, razstavljene v prostorih starodavne kartuzije, pa v sebi nosijo tudi prav posebne zgodbe. Ene takšnih so jaslice Konrada Trilerja iz Železnikov. V letošnji vodni ujmi so bile poplavljene in v celoti uničene. »Figure so iz petih ali šestih jaslic. Gospod jih je pobiral 100, 200 metrov stran od hiše. Našli so jih, ko so odstranjevali blato.« Avtor jih je obnovil in na novo predelal v celoto. Posebne so tudi jaslice Franca Avblja, ki bi za vedno utonile v pozabo, če ne bi na podstrešju našli modela za vlitek. »Na podstrešju je bil 60 ali 70 let, našli pa so ga pred dvema letoma. Lastnik ga je že nameraval vreči stran,« pojasnjuje Kozinc. K sreči se je našel nekdo, ki je model uporabil. Razstavljene pa so tudi jaslice Severine Trošt »Najbolj so me navdušile jaslice, ki so jih ustvarili otroci. Njihovo število je močno preseglo moja pričakovanja,« pravi Drago Kozinc, ki razstavo postavlja že vsa štiri leta. Otroci so s svojimi rokami, mladostno iznajdljivostjo in nežno otroško dušo božično zgodbo vtkali v različne materiale. In prav vse jaslice so našle prostor na razstavi. Na njej pa ne boste našli prav veliko klasičnih jaslic, saj, kot pravi Drago Kozinc, vsak ustvarjalec po svoje izraža srečo ob božiču. V to vloži tudi veliko truda. »Postaviti figure v steklenico ni ravno mačji kašelj,« pove ob jaslicah v steklenici. Kriterijev za postavljanje ni, »jaslice so lahko že sam Jezus novorojeni«. Nemalokrat pa postavitev izraža način življenja ustvarjalca. Poseben pečat sta dali razstavi Marija Plemenitaš in Terezija Zapušek, ki živita v bližnji okolici, njune jaslice pa ponazarjajo občutja in misli ljudi ob dolini Gračnice. - Šprogar, Ane Češarek, Zlata Petrovčiča, Ivana Halca, Marjana Vodnika, Viktorja Konjedica, Cirila Hojnika, Ceneta Razingarja, Mihe Kerna, Mateje Kozmus, Jerneja Zajca, Jožeta Koržeta, Jakoba Jeraše, Romea Volka, Andreje Arbiter, Boruta Hanžiča, Franca Kubelja, Janeza Jarca, Antonije Srnel, Štefke Virag in Jerneja Malija. Razstava bo na ogled vse do 2. februarja prihodnje leto, in sicer ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14. do 16. ure, ob nedeljah pa tudi od 8.45 do 10.15 ure ali po dogovoru na telefonski številki 041 756 210 ali 031 363 471. Vstopnine ni. Jasmina Štorman 15 bM\ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ Laški zbornik Knjižnica je izdala tretji Laški zbornik, pridite ponj! Laški zborniki in predstavitev zadnje izdaje 23. novembra letos smo v Knjižnici Laško predstavili tretji Laški zbornik oziroma drugi zbornik, ki ga je izdala naša ustanova. Prvi zbornik je izšel leta 1976, ob 750-letnici prve omembe Laškega, in je prinašal del prispevkov s simpozija, organiziranega^ v počastitev obletnice. Izšel je v okviru Časopisa za zgodovino in narodopisje. Odločili pa so se, da bodo takrat objavljene, in tudi še neobjavljene prispevke, izdali v samostojni publikaciji, do česar pa ni prišlo. Laška knjižnica je sredi osemdesetih let začela z organizacijo domoznanskih prireditev in v knjižnici se je znašlo tudi neobjavljeno zborniško gradivo. Po smrti prof. Rybara je začel pri knjižnici delovati Svet za domoznanstvo kot neformalno posvetovalno telo, ki se sestane vsaj enkrat letno. Gre za srečevanje naših znanih rojakov akademika dddr. Jožeta Mačka in dr. Toma Korošca z Laščani, ki jih zanima lokalna zgodovina, županom in laško knjižnico. V okviru tega telesa smo se leta 2002 dogovorili za izdajo neobjavljenega gradiva v drugem zborniku. Po uspelem dejanju se je v Svetu za domoznanstvo porodila želja po stalnem izdajanju zbornika vsakih nekaj let. Že v letih 2003 in 2004 smo se dogovarjali o zanimivih temah in potencialnih avtorjih za tretjo, povsem novo izdajo. Zaradi prevelike vpetosti knjižnice v prenovitev prostorov smo delo na zborniku pustili ob strani do leta 2006, potem pa smo pohiteli in do navedenega datuma nam je uspelo opraviti načrtovano nalogo. Izdajo tretjega zbornika, Laškega zbornika 2007, smo želeli proslaviti s primerno prireditvijo, na kateri je poleg vsebinske predstavitve zbornika, ki jo je podal dr. Tomo Korošec, in uvodnih govorov župana, urednika in knjižnice, nastopil še zanimiv sekstet klarinetov Ebony swingers pod vodstvom Franja Mačka. Za prijetno sprostitev sredi večera pa sta poskrbela Fanika Zajc in Alojz Oberžan z demonstracijo narečnih govorov Laškega in Šentruperta. Kako je nastajal Laški zbornik 2007 in bežen vpogled v njegovo vsebino Pri zborniku je sodelovalo 17 avtorjev. Najpomembnejše delo je vsekakor opravil dddr. Jože Maček, ki je prispeval najobsežnejši avtorski delež in presodil ter vsebinsko popravil vse tekste. Lektorsko delo je opravil dr. Tomo Korošec. Knjižnica je bila vseskozi aktivno vključena v nastajanje zbornika. Dogovarjali smo se z avtorji, jih spodbujali pri nastajanju prispevkov, sodelovali z urednikom, lektorjem, vnašali popravke, razporedili prispevke in slikovni material, sodelovali z oblikovalko Marino Bezgovšek pri oblikovanju knjige ter poskrbeli za tisk. Tehnično uredniško delo je vodila ravnateljica Metka Kovačič, pomagala sta ji bibliotekarka Gabrijela Pirš in pripravnik Matej Jazbinšek. Začetno osnovo za zbornik so predstavljali štirje strogo zgodovinski prispevki urednika dddr. Jožeta Mačka, nastali s študijem arhivskih virov. Gre za prispevek o privilegijih trga Laško, ki je pomemben za razumevanje časa, na katerega se nanaša datum novega občinskega praznika, prispevek o zemljiški posesti nadžupnijske nadarbine Laško, prispevek o celjskih dijakih in maturantih iz Laškega od leta 1864 do 1916 ter prispevek o vinogradništvu v laški okolici. Gospod Maček je priredil tudi Rybarev podatkovno zelo bogat prispevek Zgodovinski in umetnostni spomeniki v Laškem in bližnji okolici. K sodelovanju pa je povabil še dialektologinjo, akademičarko dr. Zinko Zorko, ki je obdelala šentrupertski govor. Dr. Tomo Korošec je analiziral laško narečje in pripravil za objavo izredno zanimiv in vsebinsko zgovoren dnevnik svojega očeta iz začetka druge svetovne vojne. Prof. Anka Aškerc je naprosila strokovnjakinjo, umetnostno zgodovinarko, dr. Anico Cevc, ki je napisala zelo kvaliteten prispevek o Voglovih freskah v cerkvi sv. Martina v Laškem. Prek rojakinje, zgodovinarke dr. Vide Deželak Barič, pa smo vzpostavili stik z zgodovinarko dr. Anko Vidovič Miklavčič, ki je prispevala članek o političnih razmerah v okraju Laško v letih 1929 d o 1941. Ob praznovanju obletnice rojstva Antona Aškerca smo prispevka z etnološko vsebino, in sicer članek Andreje Vidali o zgodovini mlinov imeli v knjižnici dve zanimivi predavanji o našem pesniku, in sicer o spomenikih, obeležjih ter poimenovanjih po Aškercu prof. Božene Orožen ter predavanje arhivske svetovalke Zgodovinskega arhiva v Ljubljani Tatjane Šenk o Aškercu kot mestnem arhivarju in knjižničarju, ki smo ju vključili v zbornik. Po vseh teh prispevkih lahko mirno rečemo, da so knjigo pisali strokovnjaki in da ima »strokovno težo«. Veseli pa smo, da so se povabilu knjižnice odzvali tudi Laščani. V zborniku sta dva kulturnozgodovinska prispevka. Gre za zapis novinarke Bože Herek o nastajanju cerkve Antona Martina Slomška v Rečici in prispevek Metke Kovačič o zgodovini knjižničarstva v laški občini, napisan predvsem za študijske namene. Sledita v porečju Lahomnice ter članek Vlada Marota o vinogradih in zidanicah v Gori pod Šentrupertom. Dr. Jože Benedek je napisal prispevek o razvoju lovstva na območju Lovske družine Laško. Na koncu pa smo objavili tri krajše zapise z lanskoletnega večera, posvečenega Humu. To so prispevek Tomaža Majcna o nastanku Huma, ki po njegovem ni vulkanskega izvora, spominski zapis o Humu Celjana, biologa dr. Petra Skoberneta, ter osebno prizadeto pisanje Lojzeta Oberžana o požaru na Humu, med povzročitelje katerega je bil vključen kot laški fantič. Namen in pomen zbornika ter povabilo k nakupu Namen zbornika je raziskovanje in predstavljanje ter ohranjanje domoznanskih vsebin občanom, strokovni javnosti, študentom in tudi prihodnjim rodovom. Prizadevali smo si, da so v zborniku prispevki, ki se nanašajo na vso občino. Upamo, da bo publikacija zanimiva za širok krog občanov, da bo vsakdo v njej našel kaj zanimivega zase. Vsekakor pa zbornik tudi ni brez pomena za lokalno skupnost. V Sloveniji je okrog dvajset občin, ki bolj ali manj pogosto izdajajo domoznanski zbornik, in veseli smo, da je med njimi tudi naš kraj. Zbornik je delo entuziastov. Vsi sodelavci so se honorarju odrekli, plačati pa je treba stroške tiska. Večinski delež je zagotovila Občina Laško, pomagala nam je tudi Pivovarna Laško, vseeno pa nam manjka še kar nekaj denarja, ki ga pričakujemo od prodanih izvodov. Zbornik obsega 350 strani, je ilustriran z barvnimi in črno-belimi ilustracijami in stane samo 12 evrov. Ponujamo pa Vam ga predvsem zato, ker smo prepričani, da publikacija sodi v naše domove, naše ustanove, da iz nje lahko veliko zvemo o naših krajih, zgodovini, zanimivih dogodkih in je vreden, da ga hranimo tudi za zanamce. Metka Kovačič, ravnateljica Knjižnice Laško Laški zbornik Pogovor\zVurednikomlLaškega\zbornika\akademikom\dddr. JožetomtMačkom V Laškem zborniku bo vsak našel nekaj zase Knjižnica Laško je novembra izdala tretji Laški zbornik. Namen sodelujočih je, kot v predgovoru pravi urednik dddr. Jože Maček, seznanjati občane sedanje občine Laško, pa tudi prebivalce širše laške okolice z zgodovino nekdanjega trga, pozneje mesta in nekdanjega velikega laškega gospostva. Osvetliti jo poskušajo z različnih vidikov: politično-upravnih, družbenih, gospodarskih, šolskih, kulturnih, etnografskih in naravoslovnih. Domačini in sodelavci od drugod so tako na skoraj 400 straneh zbrali prispevke z najrazličnejšimi vsebinami in gotovo bo vsakdo, ki bo vzel zbornik v roke, v njem našel nekaj, kar ga bo zanimalo. Zbornik vsebuje 20 prispevkov avtorjev iz Laškega in okolice ter avtorjev od drugod. Kakšna so bila merila za njihov izbor? Kakšnih posebnih meril nismo imeli, preprosto zato, ker smo morali, če povem iskreno, vzeti tisto, kar se nam je ponudilo. Kot veste, v Laškem ni nobene raziskovalne institucije in zato iz tega območja pravzaprav ni mogoče dobiti veliko prispevkov. Zdaj, ko se je okrepila muzejska zbirka, bo morda v prihodnosti tudi to mogoče. Čeprav ima muzej drugo funkcijo - ohranjanja, ne pa toliko pisanja. Seveda pa smo bili veseli, da smo dobili prispevek dr. Anice Cevc o Voglovih freskah, dr. Anka Vidovič Miklavčič je dala prispevek o predvojnih (med prvo in drugo Jugoslavijo) strankarskih »špetirih« v Laškem, društvenem življenju, napol etnografski sestavek je prispevala domačinka Andreja Gobec Vidali (Vodni mlini v porečju Lahomnice, op. J. Š.), tudi sam sem dal nekaj prispevkov, saj se štejem za domačina. Svoj prispevek o lovstvu je pripravil gospod Jože Benedek. Zanimivo je, da je v zborniku tudi fotografija, na kateri so navdušeni lovci, ko so leta 1906 ustrelili zadnjega jelena v teh krajih. Ta slika je zelo znana, saj je visela v lovski sobi v hotelu Henke, kjer je sedaj hotel Hum. Problem je z dobrimi prispevki. Želeli bi si, da so to izvirni prispevki, ne pa nekaj, kar je bilo že velikokrat povedano. To nam je v večini uspelo, na koncu pa so bolj poljudni prispevki, zlasti o Humu. Sicer pa je vsak od prispevkov tu objavljen prvič. Kakšno pa je zanimanje za raziskovanje Laškega z okolico? Kaj avtorje od drugod najbolj pritegne? Raziskovalci, razen tistih, ki smo jih osebno nagovorili, za Laško nimajo posebnega zanimanja. Niti interesa niti gradiva. V celjskem zgodovinskem arhivu, recimo, je o Laškem sorazmerno zelo malo. Izvirnega gradiva o Laškem ni veliko ohranjenega in tudi to je eden od problemov. Predvsem gre za to, da ima vsak zgodovinar bodisi v celjskem arhivu bodisi celjskem muzeju svoje zadolžitve, tako da so, kot rečeno, s sodelavci kar težave. V Laškem pa je vedno več šolanih ljudi in tudi iz njihovih diplomskih nalog bi se dalo kaj dobiti. Je pa še veliko etnografskega ... Etnografski je le eden prispevek, in sicer besedilo Vlada Marota o zidanicah v Šentrupertu. No, in takih etnografskih prispevkov bi bilo lahko še veliko. Če hoče nekdo napisati etnografski prispevek, mora večkrat na teren, mi pa tega ne moremo honorirati, zato to ni tako lahko. V drugih krajih, kjer ima zbornik večjo tradicijo, na primer v Škofji Loki, za to skrbi muzej in to tudi financira. Za tokratni Laški zbornik je precej prispevala Občina Laško, nekaj Pivovarna Laško, a kljub temu ni bilo dovolj za stroške tiska. Tistih, ki bi pisali iz altruizma, pa ni več tako veliko. Včasih je piscem veliko pomenilo, da je bil njihov prispevek nekje objavljen, danes pa je možnosti za objavo več, takšna objava nima tolikšne teže. Sami ste prispevali več prispevkov. Kje _^^^ »iSfcjfr ste našli vire? Imam prispevke. Prvi je o ^mS - privilegijih trga Laško. Imel sem srečo, da ima laški muzej vse privilegije tukaj. Vsi niso izvirniki, nekaj je MT^^^^B^^B zanesljivih prepisov. Zanimivi so, saj seznanjajo Laščane s tem, kako so se borili za trške pravice. Laško jih je imelo že zelo zgodaj. Drugi prispevek je o gospodarskih razmerah laškega nadžupnijskega gospostva, ki je imelo dokaj veliko posestvo in tudi razne pravice. Ta prispevek dokazuje, da je laška fara zelo zelo stara. Ob začetku farne organizacije je bila glavni dohodek župnij desetina; v Laškem sta bili pomemben del dohodka cerkve žitna in vinska desetina. To dokazuje, da je bilo Laško že od nekdaj vinorodni okoliš. V prejšnjih časih so bili vinogradi zasajeni s takrat razširjenimi sortami, vino pa je bilo približno takšne kvalitete kot bizeljčan, saj so tudi okoljske razmere podobne. Ta prispevek temelji na originalnih virih. Tretji prispevek o maturantih je zanimiv predvsem s tega vidika, da laški tržani niso imeli prevelikega interesa, da bi sinove pošiljali v višje šole. Glede na to, da je bila gimnazija v Celju že od leta 1809, bi jih lahko. Le priseljeni Nemec iz Porenja Paul Bast (bil je strojar) je poslal v gimnazijo vse štiri sinove, trije od njih so tudi maturirali. Dva sta študirala pravo, eden medicino, četrti pa je šel k železnici. Med prvo svetovno vojno pa sta maturirala tudi dva sinova notarja dr. Kolška. Vire za ta prispevek je bilo še najlažje najti, saj je gimnazija vsako leto izdala letno poročilo z imeni vseh dijakov, tudi maturantov. Četrti prispevek je o vinogradništvu. O kateri temi, povezani z Laškim, še ni bilo veliko povedanega, pa bi jo bilo treba raziskati? Medvojno in povojno dogajanje je zelo malo ali skoraj neraziskano. Dnevniški zapis Ivana Korošca o medvojnem dogajanju je sila dragocen in nedvomno avtentičen. A to je le zapis. Za zbornik ob 750-letnici je bil za prispevek o tem zadolžen neki gospod, a ga zaradi bolezni ni uspel pripraviti. To bi bilo gotovo zelo zanimivo. Morali pa bi predstaviti tudi pomembne osebnosti iz naše preteklosti. Takšni so, na primer, dr. Karel Slanc, dekan dr. Franc Kruljc, okupatorski župan, nemškutar, dr. Leo Hermann. Če bi se našel kdo, ki bi jih opisal, bi bilo zelo zanimivo. Pa na primer, če bi kdo opisal laške pivovarje, od prvih, ki so bili Nemci, do zadnjih, ki so bili zelo zavedni Slovenci. Tudi laške politike; dr. Fran Roš je bil med obema vojnama zelo mogočen, pod njegovim županovanjem so naredili vodovod, asfaltirali nekaj cest, Laško pa je bilo proglašeno za mesto (Laško je bilo trg do leta 1927). Kako pa je z viri za medvojno in povojno "g^J dogajanje? Posebej za Laško medvojno gradivo najbrž ni ohranjeno. Treba je gledati širše, na primer celjski okraj, spodnjo Štajersko. Treba bi bilo pregledati ogromno gradiva, da bi se dobilo kaj malega za ta kraj. V čem vidite največjo vrednost tretjega laškega zbornika? Ker je zbranega veliko zelo dragocenega gradiva in, kot je na predstavitvi povedal dr. Tomo Korošec, tudi če bo zbornik zaprašen ostal na kakšni polici, bomo vsakič, ko ga bomo vzeli v roke, v njem našli nekaj zanimivega. Namen zbornika je seznaniti bralce z zgodovino, pa tudi sedanjostjo, ki pa je je tokrat nekoliko manj. S tem ohranjamo kontinuiteto s svojimi predniki. Vsak, pa tudi če nima več toliko stika s svojimi predniki, bo v njem našel kak spomin, lahko tudi spodbudo. Prejšnji zbornik je izšel leta 2002. Pet let presledka med izidom je absolutno preveč, menim, da bi moral izhajati bolj pogosto. Zdi se mi pomembno, da se ljudje navadijo nanj; kot smo navajeni na Mohorjevo zbirko, da izide vsako leto, ali na dnevni časopis ... Tako bi bilo dobro, da bi ljudje vsaki dve leti pričakovali zbornik. V Laškem pa se bomo očitno morali zadovoljiti z bolj redkim izhajanjem. Menite, da Laščani veliko vemo o svojem kraju in njegovi zgodovini? To je dvorezno vprašanje. Nekateri imajo upoštevanja vredno poznavanje, drugi domala nič. Glede na zanimanje za domoznanstvena predavanja in zbornike bi rekel, da zanimanje objektivno narašča. Problem je v tem, da so pri predavanjih in v določeni meri tudi v zbornikih najbolj upoštevani tisti sestavki, ki so lahkotnega značaja. Jasmina Štorman 17 Spoštovani ljubitelji slovenske besede! V našem občinskem glasilu smo se ljubiteljski literati že predstavili. Spomine na mladost in ohranjanje naše dediščine v svojih proznih zapisih goji g. Valentin Deželak. Ker je njegov prispevek malo daljši, sta nam na voljo dve strani. Veseli me, da se nam pridružuje vedno več piscev. Vabim vas, da se prijavite za sodelovanje: JSKD OE Laško (g. Ivan Medved). Zlata Strel Boglrešiinam mamoll I Pomladno sonce je toplo sijalo izza Voluške gore in veliki pisani čmrlji so iskali prve zlato rumene regratove cvetove, spreletavajoč s cveta na cvet. Mati je v škafu, ki ga je naslonila na svoj trebuh, nosila korenje v svinjak, kjer so prašiči na ves glas cvilili in nestrpno pričakovali svoj jutranji obrok. Vsakič sem jo zvesto spremljal, v obe smeri. Tudi kokoši, ki jih je mati spustila iz kurnika, so v procesiji hodile za nama in željno pričakovale, da bo mati vzela "lesenko" z zrnjem in jih poklicala: "Nu piške, nu, nu." Niso se kaj dosti zmenile za petelina, ki je stal na sredi poti in veselo kikirikal, tako glasno, da je odmevalo od sosednjega hriba Svisl Vrha. Od časa do časa si je izmislil zvijačo, pobral na tleh pesek in na ves glas klical kokoši, kot da je našel najlepše zrno in ga sedaj ponuja tisti, ki bo prva prišla k njemu. A še preden so kokoške spoznale prevaro, je že prešerno, z razprtimi perutmi potešil svojo petelinjo ljubezen, brez sledu o zvestobi ... Ko sva šla z materjo zadnjič v svinjak s polnim škafom, se je slišalo zadovoljno kruljenje in cmokanje prašičev. Sedaj so na vrsti kokoši; zopet so se v procesiji zagnale za nama, ko sva šla proti hiši. Mati je v rokah nosila prazen škaf. Streljaj od naše hiše proti zahodu so na kamnitem grebenu rastle grbaste in skrivenčene bukve, ki so bile močno obraščene z bršljanom. V zimskem času, ko je bil gozd gol, so bile te obrasle bukve videti kot veliki nemi stražarji, ki so varovali našo vas Razbor. Jutranje sonce je prijetno obsijalo gozdiček in bukve, ki so se že skoraj popolnoma odele v novo nežno zeleno pomladno obleko. Tako je šla naša procesija proti hišnim vratom: najprej mati, nato jaz in za nama čreda kokoši, ki so nestrpno kokodakale in zahtevale svoje. Nekaj korakov pred hišnimi vrati je mati nemo obstala, zazrta proti gozdičku za našo hišo. Pogledal sem njen zresnjen obraz, zatem gozd, v katerega je zrla, in spet njo. Vse, kar sem videl in slišal, so bili njen resen obraz in zategnjeni visoki glasovi iz gozda: "Spiš, spiš, spiš," malo je utihnilo, nato pa zopet z zategnjenim, visokim glasom "spiš, spiš." Mati je postavila škaf na tla in z grozo zrla v gozd, ki je ves žarel v pomladnem soncu. Takrat vzleti iz gozda črna ptica, namenjena v najino smer, proti Svisl Vrhu in še naprej. Vsakič, ko je zamahnila s perutmi, se je zlovešče zadrla: "V trug', v 18 trug', v trug' " (v krsti). Glas se je oddaljeval od naju, dokler ni povsem zamrl. Mati je vsa bleda sama sebi naglas dejala: "Mavrca, ne bo sreče ..." (Po ljudskem verovanju je "mavrca" napovedovala smrt v družini ali bližnjem sorodstvu). Spustila je škaf, s težkimi koraki odšla v hišo, kjer se je usedla za krušno peč, položila noge na malo pručko in slepo zrla proti bukovemu gozdu. Čutil sem, da je nekaj hudo narobe, narahlo sem zlezel na klop in se stisnil k njej. Ne da bi me pogledala, me je s težko, hrapavo roko pobožala po kuštravih laseh in videl sem, da ji po licih tečejo debele solze in padajo na kolena. Ko sem jo z veliko tesnobo opazoval, sem prvič videl, da ima mama tako velik trebuh ... Mamine misli so v teh devetih mesecih še tisočkrat uhajale k Serafini, prvi ženi njenega tasta Valentina, ki je bila gospodinja prav na tej zemlji in po katero je ob porodu prišla Božja dekla in jo skupaj z njenim šestorojenim sinom Vincencem odpeljala v večnost. Strah, da se bo zgodovina ponovila, se ji je zažiral v kosti in ji jemal pogum, čeprav je sama pri šestem porodu preživela. In ta nesrečna "mavrca", ki ji je prišla oznanjat, da jo čaka smrt, če ne njo, pa vsaj njenega otroka ... Dolgo je z zlo slutnjo sedela za pečjo in srepo gledala skozi okno proti s soncem obsijanem Kozjaku, na katerem se je, nekje na sredini, zarisala črta življenja, saj je v deželo prihajala pomlad. Približno do polovice je že ozelenel, na vrhu pa je kazal rjavo zimsko podobo. Ob pogledu na Kozjak in črto, ki je delila hrib na živi in mrtvi del, je prosila Boga, da bi smela biti ona in njeno dete na tisti strani črte, kjer je življenje in kjer se prebuja pomlad, in ne na tisti, kjer sta zima in smrt. In potem je prišel čas prihoda novega člana v našo družino. Mama je ležala v "štiblcu". Prišli sta Botra in stara Deželavka in celo hišo je zajela vznemirjenost. Nisem vedel, kaj to pomeni, a čutil sem, da ne bo nekaj vsakdanjega. Prihajala je noč, otroke so nas posadili na krušno peč, drugje tako ni bilo prostora. Iz "štiblca" se je od časa do časa zaslišal mamin stok. Žene so odpirale vrata in nosile ven in notri toplo vodo, brisače in rjuhe. Bil sem najmlajši otrok, zato sem bolj malo razumel ves direndaj okoli nas. Le ob hudem maminem ječanju me je spreletela groza, s sestro Mici in bratom Francijem nas je bilo šestero prestrašenih oči. Oče se je nestrpno presedal od peči k mizi in nazaj. Hrup v izbi je postajal vse glasnejši, ko je prišla Botra iz "štiblca" z veliko krvavo rjuho, skrivajoč jo pod pazduho. Z očetom sta se nemo spogledala in vzdihnil je, kot da nosi veliko breme. Obrnil se je k steni, kjer je visel velik lesen črn rožni venec, ga vzel v roke, odložil klobuk na klop za pečjo in začel moliti. S težkimi koraki je hodil po hiši gor in dol in molil zdrave marije, eno za drugo. Otroci smo polglasno odmolili. Ura je bila že pozna in od časa do časa me je vzel dremež, ki so ga predramili mamini kriki, in spet sem začel z bratom in sestro vneto odgovarjati v molitvi. Na steni za pečjo je visela stara, veličastna stenska ura z vdelano kukavico, ki je bila ponos domačije in ki se je otroci nismo smeli dotikati, kaj šele naviti. To čast je imela običajno mati, da je vsak večer, Literarni kotiček preden je šla spat, z levo roko prijela utež in jo dvignila, z desno pa potegnila za drugi konec verige in navila uro. Vsake pol ure se je najprej oglasil gong, nato so se na uri odprla vratca, prikazala se je kukavica, se priklonila in veselo zakukala "ku ku". Tako je šlo v lepem zaporedju naprej gong in "ku ku" in kukavica, ki nam oznanja uro. Ob kozolcu je stala veličastna stara lesnika, ki je daleč v nebo pognala dva vrhova. S tem, ko je bila najvišje drevo daleč naokoli, je imela neprijetno nalogo, da je ob poletnih nevihtah lovila strele in s tem obvarovala naš dom pred nesrečo. Bila je vsa razbrazdana in okleščena in v njeni srži so se pojavila dupla, v katere so se naselile sove, ki so ponoči, če smo imeli prižgano petrolejko, letale okoli hiše in zlovešče kričale: "Te vjem, te vjem" (te pojem, te pojem). Tako je bilo tudi tiste težke noči. Nad vogalom peči je s stropa visela prižgana petrolejka in metala medlo svetlobo na očeta, ki je še vedno hodil gor in dol po hiši in molil že tretji ali četrti rožni venec. Mi otroci smo, več ali manj, redno odmolili. Od časa do časa je priletela sova čisto blizu okna in zavpila "te vjem, te vjem" in med kričanjem odletela nazaj v temno in hladno noč. Iz "štiblca" se je vedno pogosteje slišalo materino ječanje, ki je bilo včasih močno, spet drugič pojemajoče. Ura na steni se je sprožila in je začela veselo, kot vedno, naznanjati, da bije poslednja ura tega dne. Ker pa mama ta večer ure ni navila, se je njena utež približala klopi za pečjo in po nekaj veselih "birn ku ku", se je utež naslonila na klop in ritem ure je začel zaostajati. Ura je vedno bolj počasi kukala "birn ku ku birn ku ...", utež na klopi se je nagnila in kukavici je počasi, žalostno zastal glas in ura je obstala. Materino pojemajoče ječanje se je še vedno razlegalo po celi hiši in oče je še vedno hodil gor in dol in molil. Ko pa je ura obstala, je tudi mamin glas zamrl in počasi je nastala tišina, slišala se je samo očetova molitev. Takrat so se vrata "štiblca" odprla in zagledal sem prestrašen Botrin obraz, pogledala je očeta in dejala: "Franček, po gospoda (duhovnika) pojdi," ker v mestu zaradi vojne zdravnika ni bilo. Oče je sredi hiše obstal, kot da ga je zadela kap. Sestra in brat, ki sta bila starejša, sta razumela, da to pomeni, da bo mama umrla. Vsi trije smo stopili v jokajoč klobčič in bridko jokali. Čez čas se je oče zavedel, stopil je pred razpelo, ki je viselo v kotu nad mizo, mirno pokleknil, dvignil roke kvišku, tako da mu je molek opletal do lakti, in drhteče prosil: "O Bog, reši nam mamo." Mati je od časa do časa od hudih bolečin in porodnih muk izgubila zavest, kar je zanjo pomenilo olajšanje, kot da je vse trpljenje mimo, in obdajal jo je blaženi, spokojni mir. Nekje v daljavi je videla nas otroke, kako jo proseče kličemo, naj ostane pri nas, saj vendar ne moremo živeti brez nje, videla nas je kot sirote brez matere. Za nami je oče še vedno roteče prosil Boga, naj nam reši mamo. Od nekod se ji je vrnila zavest, da je lahko premišljevala, kdo bo skrbel za njene otroke, ki jo jokajoč kličejo "Mama, mama, bodite pri nas, ne zapustite nas." Kdo bo ob nedeljah, ko je šla z otroki k maši, po Literarni kotiček travniku nabral šopek belih "micik" in modrih spominčic in jih nesel na grobek Karliju, Nežiki in Anici, ki že počivajo na šentlenartskem pokopališču in jim ni bilo dano, da bi okusili, kako sladko je materino mleko in kako sonce vzhaja na našem svetu. Nežika je samo enkrat s svojimi modrimi očkami pogledala mamo in že se je poslovila in odšla v večnost. V trenutku jo je spreletela neka divja moč, skozi krvave solze je videla babico in Botro, ki sta stali ob postelji kot dve nemočni senci, z grozo smrti na obrazu. V ušesih ji je še zvenel stavek "Franček, po Gospoda pojdi." "Ne, ne, ne bom umrla, ne smem umreti. Moje delo na tem svetu še ni končano." S poslednjimi močmi se je, kot na smrt ranjena levinja, skobacala na vse štiri, zarjula z nečloveškim glasom, da je odjeknilo skozi okno v črno noč, ki jo je na vzhodu že preganjala jutranja zarja, in se rešila. Zopet jo je obšlo neko blaženo olajšanje in potopila se je v sladek sen, ki jo je hotel odnesti nekam v višave. Ni slišala joka novorojenega sina Ivana, ker ga ni bilo. V daljavi je slišala, kako so se odprla vrata "štiblca", srečali sta se dve hrapavi roki in si izmenjali dotik Ijubezni. Nato je čutila, da se je oče sklonil k pripravljeni stari smrekovi zibelki, v katero je bil tudi on položen pred 47-imi leti. Botra mu je pridržala gorečo svečo, ki je medlo metala luč na mirno ležeče dete, odprl je stekleničko z blagoslovljeno vodo in pomočil prst vanjo ter prekrižal v zibelki ležeče dete z besedami "Ivan, jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha, amen." Nato se je mama pogreznila v globok spanec. Drugi dan dopoldan sem opazil Opovčkega strica Janeza, da je po stezi skozi Trlč prihajal k nam. Stopil je skozi obronek grmovja, kjer sta stala dva stara gabra "obsekača" in kjer je po pripovedovanju našega starega ata nekoč strašil človek, ki je bil brez glave in je brusil koso, otroci pa smo se teh dveh gabrov izogibali podnevi, kaj šele ponoči. Stric Janez je na hrbtu nosil koš in ko je prišel do nas, ga je postavil na "hoblpank", ki je stal takoj levo ob vstopu v hišo. Iz koša je razložil oblič, žago in drugo orodje. Oče je od nekod prinesel deske in stric Janez je začel izdelovati malo krstico. Ko je bila končana, jo je pobarval z belo barvo. Skrivaj so položili v krsto brata Ivana. Oče in stric Janez sta bila edina pogrebca v sprevodu, ki je šel čez Gajšekov hrib na šentlenartsko pokopališče. Večerno sonce je metalo dolge sence skoraj do naše hiše. Obsijalo je mojega očeta, ki je pod pazduho nesel malo belo krsto, za njim pa je sklonjen stopal stric Janez. V deželo je prišla pomlad, za njo poletje in zopet sva z mamo ob nedeljah, ko sva šla k maši, po travniku nabirala "micike" in spominčice za Karlija, Nežiko, Anico in Ivana in jih položila na njihov mali grobek. Čas je tekel in celil rane, mati pa je v svojem 42. letu starosti podarila življenje še hčerki Slavici, ki ji je ob njenem slovesu iz tega sveta najbolj stala ob strani. Valentin Deželak Letnica rojstva avtorja: 1942 erarn LAHOVNICA KO Ko prvi bodo zadnji, vrnem se tja. Ko svet na glavo se obrne, ne kliči me nazaj. V svet pogube se pogreznem, čelado na glavo poveznem in se zdrznem. A sem že res tam, ne vem, a mi bo res jasno vsak dan znova in znova, kdo sem in kaj vem, mi jasen bo vsak problem. In vem, da sem in bom. Tomaž Mavri Izpod skal, skritih gozdnih globočin, od Boga poslana, kot z biseri obdana in kot svila nežna, zdrsneš v svetel dan. Oprhaš kamne, posuješ jih s sjajem, nežno še pobožaš, nato pot zarežeš pred seboj. V pozdrav se skloni veja, zaveje blagi veter - tišina se predrami. Poješ pesem si na poti, kot šumenje slišimo jo naokoli. Pomirjaš dušo nam, ko iz vrveža se vračamo v dolino tvojo, žejnih suha grla potešiš in spereš srage s čela. Hvala ti, da sem smela rasti ob bližini tvoji, kar dobila si - vse to si mi mogla dati. Hvala ti, Da še vedno zreti smem v nebeško tvoje stvarstvo. In da skupaj z mano - zreti sme še zarod moj. O biser naš, doline naše lepotica, bila predolga bi tvoja zgodba. Zato obmolkneš, ko po njej te vprašam. V nedrjih jo skrivaš, zapisano z božjimi rokami. TIŠINA V nedeljo zjutraj sem oči odprla, sem skozi okno se zazrla. da Pogled na naše hribe mi uide, kako lepi so vsi zeleni in v jutranji rosi prebujeni. Takrat me nekaj spreleti, že vem, duša miru in tišine si želi. Na hitro se oblečem in že iz hiše stečem. Ob potoku tiho sem hodila, žuborenju potoka prisluhnila. In takrat se mi zazdi, da potok mi govori, pojdi, pojdi, saj vem, da se ti mudi. Na jaso zdaj prispem, se ustavim in v nebo zazrem. Začutim ta mir in to tišino, zaprem oči in se mi zazdi, da se za trenutek čas ustavi. Že čutim, kako telo vsrkava, ta mir in to tišino. Zadrhtim, v brezmejno, blaženo se stanje spremenim. Odprem oči in se zavem, joj, bo treba iti, nazaj v dolino se spustiti. Božja dekla si in služiš, čemur si poslana. Naj te varuje Oko nevidno, ne usahneš pod bremenom let. Hvalnica naj ti bo peta, ljubezen večna - neizpeta. Hermina Palčnik SVEČA Stojim kot sveča sredi mosta sanj, odteka vosek mi kar tja v en dan. A ko vosek ves bo dogorel in stenj od sveče se izpel, še vedno bo ostal ta vonj. Še vedno bo ostal ta vonj, močnejši od vsega stvarstva, ostal spomin bo na ta vonj, ki se zaril bo v čas. Tomaž Mavri Štefanija Belej 19 Zdravstvo, sociala in humanitarna dejavnost Območno združenje RdečegalkrižalLaško Cj Preventivna akcija zgodnjega odkrivanja raka na dojkah znova Letos je bila v okviru organizacij Rdečega križa laške in radeške občine znova podana pobuda o preventivni akciji zgodnjega odkrivanja raka na dojki. Kot je znano, smo z akcijo pred več kot sedmimi leti zaokrožili vse krajevne skupnosti, ki jih pokriva naše združenje, in takrat pripravili predavanja ter izobraževalni pregled za več kot 2300 udeleženk. Z akcijo želimo namreč opozoriti na bolezen raka na dojki, ki letno prizadene okrog 1200 Slovenk. Med okrog tristo različnimi oblikami raka je prav rak na dojkah pri ženskah še vedno na prvem mestu. Število na novo obolelih pa še narašča. Kako pomembno je zgodnje odkrivanje raka s samopregledovanjem, zaznavanjem morebitnih sprememb in ozaveščanjem, da mora vsaka ženska temu posvetiti več pozornosti, so informacije, ki jih med drugim povedo na predavanjih. Vsako odlašanje z obiskom pri zdravniku ob odkritju sprememb je tvegano dejanje, če vemo, da je uspešnost ozdravitve pri pravočasnem odkritju okrog 80-odstotna. Predavanja, strokovne nasvete in izobraževalne preventivne preglede opravljata zdravnici, ginekologinji prim. Vida Stržinar, dr. med., in Sonja Bebar, dr. med., obe iz Onkološkega inštituta UKC Ljubljana, ki se tudi zavzameta, če je seveda potrebno, za takojšnje ukrepanje. Letos so omenjeno akcijo izvedle Krajevne organizacije Rdečega križa Laško, Sedraž, Rimske Toplice, pred nekaj dnevi pa še Vrh in Šentrupert. Predavanja in pregleda se je od predhodno prijavljenih 470 žensk dejansko udeležilo 367. V prihodnjem letu se bodo za ponovno preventivno akcijo prav gotovo odločile še druge krajevne organizacije RK v naši občini, saj je akcija poleg krajank določenega kraja v prvi vrsti namenjena vsem članicam določene krajevne organizacije RK in je samo zanje brezplačna, zato menimo, da je prav, če se za akcijo odločite v čim večjem številu. Leto srečanj naših občank in občanov V osmih krajevnih organizacijah Rdečega križa laške in radeške občine so letos skupaj z Območnim združenjem RK Laško, ponekod pa tudi v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in drugimi društvi, ki delujejo v kraju in jih zadevajo zlasti starejši krajani, pripravili tradicionalna srečanja in druženja krajanov Srečanje v Šentrupertu. nad določeno starostno mejo. Ta je glede na število prebivalcev od kraja do kraja različna, najnižja je nad 70 let, najvišja pa 80 in več let. Srečanja ponekod pripravijo vsako leto, če jim uspe k sodelovanju pritegniti tudi donatorje, drugod pa vsako drugo leto, kar je bila običajna praksa tudi v preteklosti. Prihodnje leto bo namreč minilo 50 let, odkar je bilo v okviru občine Laško organizirano prvo srečanje v Šentrupertu nad Laškim. V organizacijo in izvedbo je vloženega veliko truda, ljubezni in prostega časa. Vsekakor pa je za vsako organizacijo RK, ki shaja zgolj s članarino in prostovoljnimi prispevki krajanov, srečanje tudi velik finančni zalogaj, ki ga na drugi strani odtehtata zadovoljstvo udeležencev in dobro sodelovanje. Pri tem je pomembno omeniti, da so na srečanje nad dogovorjeno starostno mejo vabljeni vsi krajani določene krajevne skupnosti in ne samo člani RK, zato je prav, da k temu primaknejo kakšen prispevek tudi krajevne skupnosti in sodelujejo pri organizaciji in izvedbi srečanja. Šole, njihovi krožki RK in domača, zlasti kulturna društva jim povsod pripravijo lep kulturni program, ki ga tu in tam popestrijo še s kakšno skupino od drugod. Na letošnja srečanja, ki so bila v Zidanem Mostu, Jurkloštru, Rimskih Toplicah, na Vrhu, Šentrupertu, Rečici, Laškem in Sedražu je bilo skupaj povabljenih 942 naših občank in občanov, članic in članov RK, društev upokojencev in drugih društev. V Šentrupertu se je srečanja udeležila tudi naša stoletnica, Terezija Pusar, druga najstarejša občanka naše občine. Prvič v 25 letih mojega delovanja se je zgodilo, da bi na katerem koli srečanju imeli krajanko s tako visoko starostjo. Da so ta srečanja pomemben in lep dogodek, se zavedamo tudi pri Območnem združenju RK Laško ter v upravi občine Laško ter Uradu župana, saj se je srečanj v večini primerov udeležil tudi sam župan Franc Zdolšek, ob njegovi odsotnosti pa eden od obeh podžupanov, Klemen Grešak oziroma Jože Senica. Plan krvodajalskih akcij za prihodnje leto usklajen Pri Območnem združenju RK Laško smo že uskladili plan krvodajalskih akcij za prihodnje leto. Usklajevanje poteka na eni strani med željami in predlogi iz krajevnih organizacij in nami, ki smo organizatorji akcij, in na drugi strani med možnostmi izvajalcev - Oddelkom za transfuzijo krvi SB Celje in RK Slovenije za akciji, ki ju pripravljamo za Zavod RS za transfuzijsko medicino iz Ljubljane. Tudi v naslednjem letu bomo glede na potrebe in možnosti organizirali deset krvodajalskih akcij. Na njih pričakujemo okrog 1100 krvodajalcev. Sedaj nas čaka še usklajevanje z vsemi tistimi, pri katerih akcije potekajo oz. so naši gostitelji. V prihodnjem letu bodo krvodajalske akcije: 3. marca v Radečah, 13. marca v Pivovarni Laško, 20. marca v Rimskih Toplicah, 24. julija v Šentrupertu, 14. avgusta v Rečici, 15. septembra v Radečah, 16. oktobra v Rimskih Toplicah in 4., 11. ter 18. decembra v Laškem. Vse naše redne krvodajalce, kakor tudi vse občane, ki bi lahko darovali kri, vabimo, da se nam pridružijo na eni od akcij v prihodnjem letu. V imenu vseh, ki jo potrebujejo, iskrena hvala. Ustanovili skupino za osteoporozo v Laškem Na sestanku, ki ga je pripravilo Območno združenje Rdečega križa Laško skupaj s Krajevno organizacijo RK Laško, smo v Laškem na novo ustanovili samostojno skupino Območnega društva bolnikov z osteoporozo Skupina bo delovala pod okriljem Krajevne organizacije Rdečega križa Laško, kjer bodo skupini zagotavljali materialno in logistično pomoč, na sedežu RK pa bodo lahko člani skupine tudi poravnali društveno članarino. Na sestanku so spregovorili o izvajanju preventivnih programov, in sicer vajah, ki bodo potekale v Zdravilišču Laško, in članskih ugodnostih pri njih, ter o vajah, ki naj bi se pod strokovnim vodstvom pričele izvajati z januarjem v Centru starejših - Hiši generacij. Tako imenovane »mokre vaje« so se pričele že v tem mesecu, v januarju pa bodo vaje vsak drugi in četrti torek v mesecu med 9.30 in 9.50 uro. Uvodno strokovno predavanje o osteoporozi v začetku prihodnjega leta pa naj bi bilo tudi ena od priložnosti za širšo seznanitev o delovanju na novo ustanovljene skupine za osteoporozo v Laškem. O možnostih koristne vključitve v omenjeno skupino pa naj bi bolnike z osteoporozo seznanjali tudi lečeči zdravniki Zdravstvenega doma Laško. Vse, ki bi želeli sodelovati v omenjeni skupini, prijazno vabimo, da se nam pridružijo. Poplave zasenčile redno dejavnost Pri Območnem združenju RK Laško in v vseh Krajevnih organizacijah RK laške in radeške občine tudi jeseni potekajo številne dejavnosti iz našega rednega programa, na primer: predavanja, pregledi dojk, ponekod volilni občni zbori naših organizacij, sestanki krajevnih odborov, številna srečanja starejših krajanov in krvodajalcev, priprave in izvedba krvodajalskih akcij, usposabljanje ekip prve pomoči za tekmovanje in redni tečaji in izpiti prve pomoči za voznike motornih vozil, razdeljevanje intervencijskih zalog hrane EU v skladišču in njihova distribucija po vseh KS laške in radeške občine, razdeljevanje prehrambenih paketov FIHO, oblačil, sprejemanje različnih vrst materialne pomoči (v zadnjem mesecu okrog 10 ton), priprave na akcijo Laško združuje dobre želje, zaključek velike solidarnostne akcije za pomoč družini Sevšek - Jakopič na Radeškem, izdelava seznama vseh naših varovancev v domovih po Sloveniji, oblikovanje paketov pozornosti, prijave na različne programe (javna dela, FIHO 2008) itd. Septembrska poplava nam je onemogočila pomoč pri izvedbi dela programa pri Krajevni organizaciji RK Marija Gradec, pri oživitvi dela Rdečega križa v Zidanem Mostu in srečanju mentoric krožkov RK, ki delujejo na osnovnih šolah. Da nam je veliko od načrtovanega vendarle uspelo pripraviti in izvesti, smo žrtvovali tudi popoldneve, večere, zgodnja jutra ter vse sobote in nedelje, porabljene ure pa uvrstili med prostovoljno delo. Zavzeto smo pomagali vsem občanom, ki so v septembrski poplavi utrpeli veliko škodo, in ji za določen čas dali prednost pred vsem ostalim. Vzpostavili smo stik z vsemi prizadetimi in jim po naših najboljših močeh, Zdravstvo, sociala in humanitarna dejavnost po predlogih Komisije, ki se je v tem času sestala na treh sestankih, pomagali. Med prizadete občane nam je uspelo razdeliti vsa doslej zbrana sredstva v višini 58.350 EUR, ki smo jih prejeli od RK Slovenije, in vrsto različne materialne pomoči, od prehrambenih paketov, čistil, pralnih sredstev in higienskih pripomočkov, odej, posteljnine, oblačil, obutve, jogijev, nekaj pohištva in druge opreme. Realizacija pa poteka počasi, v okviru možnosti vseh prizadetih v poplavi, ki pomoč koristijo v obliki naročilnic. Tudi vsem občanom, ki so imeli poplavljene kleti v večstanovanjskih objektih na Rimski cesti, Celjski cesti, Zdraviliški cesti, Badovinčevi 14, Valvazorjevem trgu, Savinjskem nabrežju in Savinjskem naselju in ki jih prvotno nismo popisali, smo dali možnost, da lahko prijavijo škodo. Vsem smo v poštne nabiralnike dali obvestilo, v katerih smo navedli, da se morajo, če želijo škodo prijaviti, zglasiti na sedežu Rk, kjer bodo izpolnili poseben obrazec do 19. oktobra. Po tem datumu je namreč Komisija RK, v kateri so tudi predstavniki občine, Centra za socialno delo in krajevnih organizacij s prizadetih področij, pregledala prispele vloge in glede na finančne in materialne možnosti odločila o višini njim namenjene pomoči in tako pomoč tudi v celoti razdelila. Glede na to, da se sedaj oglašajo še nekateri občani, ki bi želeli prijaviti škodo, sporočamo, da tovrstnih prijav ne moremo več sprejemati kot resne in upravičene in jim nenazadnje tudi ne moremo pomagati, ker smo vsa sredstva v celoti razdelili. Prepričani smo, da je naša pomoč pomembno prispevala k ublažitvi stiske številnih družin in posameznikov, saj smo operativno delo pri tokratnem nudenju pomoči občanom, prizadetim v poplavi, opravili korektno, za kar gre velika zasluga Komisiji, ki je pripravila dovolj kvalitetne kriterije in vse občane glede na imetje razvrstila v kategorije s točno določeno višino pomoči v njej. Hvaležnost pa nam izražajo tudi številni med prizadetimi, ki ne morejo skrivati zadovoljstva nad prejeto pomočjo. Zahvala Leto, ki se izteka, je bilo za Območno združenje Rdečega križa Laško in naše krajevne organizacije RK izjemno bogato, raznoliko in zahtevno. S skupnimi močmi nam je uspelo ohraniti naše članstvo in ga še povečati, zbrati potrebne količine krvi, posredovati znanje prve pomoči udeležencem v prometu in ekipam prve pomoči, izvesti številna preventivna predavanja, meritve, preglede, omogočiti mladim na šolah, v krožkih RK in s pomočjo mentorjev dejavno ustvarjanje, zbrati različno materialno in finančno pomoč s prispevki podjetij in posameznikov, nuditi pomoč številnim ljudem v stiski in na robu preživetja, ki se odraža v 17 različnih oblikah, se odzivati na manjše in večje elementarne nesreče, pomagati dvema družinama do nove strehe nad glavo in še bi lahko naštevali. Da nam je vse to uspelo, se moramo iskreno zahvaliti vsem, ki so nas pri iskanju rešitev razumeli, ponudili moralno in gmotno podporo ter pomoč. Še posebej moramo omeniti občini Laško in Radeče ter njune službe, Center za socialno delo Laško, vse krajevne skupnosti, šole, vrtce, Center starejših - Hišo generacij, župnijske urade, društva upokojencev, STIK Laško, Knjižnico Laško, Društvo sožitje in druga krajevna društva, medije ter številna podjetja, med katerimi izstopa Pivovarna Laško, zasebnike in posameznike, tako iz občin Laško in Radeče pa tudi od drugod. Ugled naše organizacije, ki se kljub nekaterim dogodkom na RK Slovenije pred leti ni nikoli omajal, se krepi in ustvarja z vztrajnim delom ter številnimi, uspešno izvedenimi programi med ljudmi na terenu, med nami vsemi, in je plod vseh dobrih ljudi, njihovih lepih misli, želja, prispevkov in seveda naših zvestih prostovoljcev v organih območnega združenja in odborih krajevnih organizacijah RK. Veseli nas, da se letošnja sprememba vodstva na RK Slovenije s predsednikom Borutom Miklavčičem in sekretarjem Janezom Pezljem na čelu že pozitivno odraža tako znotraj same organizacije kakor tudi drugod. Vsem, ki ste bili tako ali drugače z nami in nam dajali pozitivno energijo, se iskreno zahvaljujemo za vsako drobno pozornost. Želimo vam lepe praznike. V novem letu pa si želimo, da bi imeli veliko zdravja, veselja, sreče in blagostanja ter da bi ohranili pozitiven odnos do vseh okoli vas. Območno združenje Rdečega križa Laško Naše korenine - Justina Berk, Terezija Pusar in Fanika Jančič Če smo v prvi številki biltena predstavili najstarejšega občana, Janeza Božiča, ki je maja praznoval 99. rojstni dan, je prav, da tokrat na kratko predstavimo naše najstarejše občanke, ki so kot strune prvih violin v orkestru. Torej tiste, ki nam kažejo pot življenja v naši občini. Najstarejša je Justina Berk iz Rimskih Toplic, ki je 30. septembra dopolnila 100 let, štirinajst dni kasneje, natanko 15. oktobra, je svoj stoti god in rojstni dan praznovala Terezija Pusar iz Mačkovca pri Šentrupertu in še dobrih štirinajst dni kasneje najstarejša Šentlenarčanka in tretja najstarejša občanka občine Laško, 99-letna Fanika Jančič z Vrha nad Laškim. Obisk pri njih je bil pri vsaki zase svojevrsten dogodek, lep, svečan, vznesen in tudi nepozaben. Vsem, ki smo prišli slavljenkam voščit v imenu Občine, Območnega in krajevnega odbora Rdečega križa, krajevnih skupnosti in drugih društev, katerih članice so omenjene gospe, so pripravili prisrčen sprejem in razpoloženju slavljenk primeren. Najstarejšima občankama smo po tradiciji namenili veliko torto v znamenju »Knjige življenja«, v katen je ostalo še nekaj nepopisanih listov. Čeprav je Justino padec pred dvema letoma bolj ali manj priklenil na voziček in je odvisna od pomoči drugih, pa tudi z govorom ima težave, sta drugi dve, Terezija in Fanika, polni energije, živahni in vsaka zase skrbno skrivata svoja leta. Justina Berk je pred 80 leti prišla v Rimske Toplice, kjer je našla službo pri takratnih lastnikih zdravilišča Ulichovih. Pri njih je opravljala večino, če že ne kar vsa namenjala veliko pozornosti. Sedaj se je njen svet zožil le na stanovanje, zdravje ji vsega ne dopušča več, vse težave pa ob skrbni negi svojih domačih uspešno premaguje in čaka na trenutek, ko bo »njeno« zdravilišče znova oživelo. Terezija Pusar po smrti moža že vrsto let živi sama na manjši domačiji, v leseni, s slamo kriti hiši, ki je kot iz pravljice. Bolj ali manj mora skrbeti sama zase, saj njena nečakinja Marija z družino, ki si ustvarja dom v bližini, še vedno pogosto zahaja v Nemčijo, kjer je sicer preživela velik del življenja. »Ničesar se ne bojim, razen hudobnih ljudi, saj živim skromno in pošteno,« je povedala Terezija. Hvaležna je, da je še tako pri močeh, da lahko skrbi zase, da ima zdrav razum, da lahko prebere ter s televizije in radia izve za dogodke v bližini in daleč naokrog in postori vse tisto, kar je potrebno v hiši ali okrog nje. Le pri težjih delih ji pomagajo domači, pa tudi sosedje. Rada posluša lepo petje, zato se je "ofirarjev" - ljudskih pevcev iz Šentruperta, ki so prišli v spremstvu številnih gostov, še posebej razveselila. »Nisem vajena takšne pozornosti, sem pa vesela, da ste ponosni in so vam v čast moja leta,« je zaključila Terezija. Fanika Jančič je bila tretji najstarejši otrok iz Jančičevega gnezda, ki je imelo devet otrok. Od vseh poleg Fanike živita še šestorojena sestra Ivanka in devetorojeni, torej najmlajši gospodinjska dela, vse do vodje strežbe in kuhinje. Tam je spoznala tudi bodočega moža, s katerim sta si ustvarila dom in družino. Okoli hiše je velik vrt, ki mu je do nedavnega brat Alojz. Fanikina velika ljubezen je bilo delo v kuhinji, ki ga je nekaj časa opravljala tudi poklicno, sicer pa velik del življenja skupaj s še dvema sestrama preživela »Na gmajni«, na domačiji, kjer je bilo treba postoriti marsikaj. Ko je ostala sama, si je za svojega varuha izbrala nečaka Ivana in njegovo družino. Čez dan še vedno preživi na svojem, zvečer pa jo pripeljejo v varno in toplo zavetje Ivanove družine. Še sedaj si kdaj pa kdaj pripravi »svoje rihte«, v katerih ne sme manjkati veliko različne zelenjave, ki si jo sama pridela, od semena do pridelka, le njivo oz. vrt ji morajo pripraviti. Tako kot Terezija Pusar, ki zdravnika še ni potrebovala, tudi Fanika nima kakšnih posebnih zdravstvenih težav. Ob vseh drobnih delih, ki trajajo malo dlje kot pred leti in desetletji, minevajo dnevi, meseci, leta ... Prijetno je prisluhniti njihovemu pripovedovanju in človek si, vsaj ob takšni kondiciji, kot jo imata Terezija in Fanika, želi dočakati takšna leta. Iskrene čestitke! Vlado Marot 21 Zdravstvo, sociala in humanitarna dejavnost Okrogla miza o medgeneracijskem sožitju in kakovostni starosti V sredo, 24. oktobra, je v Centru starejših - Hiši generacij tekel pogovor na temo Medgeneracijsko sožitje in kakovostna starost. Okrogle mize so se udeležili evropski poslanec in predsedniški kandidat Lojze Peterle, generalni direktor Direktorata za socialne zadeve na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Davor Dominkuš, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka in strokovnjak s področja medgeneracijskega sožitja prof. dr. Jože Ramovš, predsednik odbora za socialo pri SLS Peter Svetina, direktorica Centra za socialno delo Laško Maksimiljana Pihler in župan Občine Laško Franc Zdolšek. Okroglo mizo je povezoval podžupan Občine Laško Klemen Grešak. Po uvodnem pozdravu in predstavitvi dejavnosti Centra za socialno delo Laško je Maksimiljana Pihler vsem prisotnim v razmislek podala obstoječe demografske statistične podatke za občino Laško. Od 13.710 prebivalcev je že 16 % prebivalstva starejšega od 65 let in le 12 % mlajših od 15 let. Beseda je tekla tudi o potrebi po novih domovih za starejše, ki bi morali biti zgrajeni na območju lokalne skupnosti ali v bližnji okolici, kar sta potrdila tudi župan Franc Zdolšek in Peter Svetina. To bi pripomoglo k lažji odločitvi starejših občanov, da odidejo v dom, hkrati pa ostanejo v svojem širšem domačem okolju. Delovanje in prizadevanja Vlade RS in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve nam je predstavil Davor Dominkuš. Z bolj črnim scenarijem nam je postregel prof. dr. Ramovš, ki je dejal, da število novorojenih otrok upada. Tu pa ni popravnega izpita. Vsakič, ko se v obdobju ene generacije ne rodi zadostno število otrok, bi morala naslednja roditi dvakrat toliko, da bi lahko demografsko preživeli. Vsi pa se zavedamo, da ni tako, kar kažejo tudi številke. Rešitev vidi v boljšem odnosu med partnerji, med dekletom in fantom, med ženo in možem, kar pa ni odvisno samo od njiju, ampak od celotnega sistema - družbe. Temu mnenju se je pridružil tudi Lojze Peterle, ki je zagovarjal boljše možnosti za mlade in reševanje njihovih problemov pri iskanju dela, pridobivanju stanovanj, iz česar bi sledilo lažje oblikovanje srečnih družin. Navedel je podatek o razmerju med delavci in upokojenci, ki je bilo leta 1950 še 6:1; za leto 2025 pa napovedujejo že razmerje 1:1. Jasna Kermelj Dejavnosti Društva invalidov Laško v letu 2007 Ob koncu leta 2007 bomo tudi v Društvu invalidov Laško analizirali naše delovanje v preteklem obdobju. Ne glede na to, da sem predsednik društva samo pet mesecev, ugotavljam, da je načrt, ki sem si ga zastavil oz. si ga je zastavilo društvo, popolnoma uresničen. Naša naloga je, da invalidom omogočamo enakopravno vključevanje v družbeno življenje in s tem pozabimo na težave, ki nas ločujejo od zdravih ljudi. Zato smo v preteklem letu delovali na področju sociale, zdravstva, izobraževanja in športa. Imeli smo srečanja na Boču, Kopah in v Logarski dolini. Obiskali smo Gorenjsko, Dolenjsko in Kozjansko in imeli razstavo v Hiši generacij ob tednu Piva in cvetja. Koristili smo 17 počitniških kapacitet in prodali tisoč kart za kopanje v termalnem Zdravilišču Laško in Termah Olimje. Obiskali in obdarili smo težje invalide ter praznovali stoti rojstni dan naše članice. Prisostvovali smo na raznih poučnih seminarjih. Za vso dejavnost je bilo potrebno in porabljeno ogromno število prostovoljnih delovnih ur, seveda tudi dosti finančnih sredstev, ki smo jih pridobili od FIHO, Občine Laško in drugih donatorjev. Ker je denarja vedno manj, potrebe pa vedno večje, še enkrat naprošam občane, da nam odstopijo 0,5 % dohodnine, kar omogoča Davčna uprava. V prihodnje si želimo še naprej dobrega sodelovanja z gospodarstvom, občinsko upravo in občani. Ob novem letu pa želim vsem občanom, občankam ter članom in članicam Društva invalidov vesel božič ter srečno, zdravo in uspeha polno leto 2008. Predsednik društva invalidov Laško Miha Lončar Dejavni upokojenci iz Rimskih Toplic Čeprav v našem kraju vlada pravo mrtvilo, smo upokojenci kar dejavni. Naše dejavnosti je zaznati še posebej v tednu upokojencev in invalidov. Udeležujemo se ribiškega tekmovanja, kolesarimo, igramo pikado, udeležujemo se tekmovanja v ruskem kegljanju, imamo dobro ekipo kegljačev, najbolj dejavni pa smo v pohodništvu. Že v prejšnjem stoletju, natančneje maja 1999, smo se upokojenci na občnem zboru dogovorili, da moramo nekaj narediti za svojo dušo. Začeli smo hoditi na pohode, prehodili našo okolico po dolgem in počez in letos junija praznovali že stoti pohod. Na pohode hodimo radi, vsak prvi petek v mesecu je naš dan. Vsakega novega člana se razveselimo in ga s krstom sprejmemo medse. Naš jubilej smo proslavili s pohodom na Aškerčevino, kjer smo se poveselili, tudi torta s stotico ni manjkala, pripravili pa smo tudi kratek kulturni program. Naš najstarejši pohodnik je na pamet zrecitiral Aškerčev Mejnik. Želimo si, da bi nam zdravje še služilo in da bi se tudi v prihodnje lahko potepali po naši lepi okolici. Želimo pa si tudi, da bi se nam pridružili novi člani, ki s svojo odločitvijo še čakajo. Zato vas vabimo, pridite, pridružite se nam. J. K. Območna lokalna akcijska skupina (LAS) za preprečevanje zasvojenosti v občinah Laško in Radeče Novembra, v mesecu odvisnosti, smo med nas povabili gospoda Draga in gospo Saro Jerebic iz Družinskega inštituta Bližina iz Celja. Tako kot lani smo pripravili sklop treh predavanj, ki so se izvedla v Laškem, Rimskih Toplicah in v Radečah. Prvo predavanje je bilo v Hiši generacij v Laškem, kjer smo govorili o tem, kako razumeti otroka/mladostnika. Zbralo se nas je okoli osemnajst poslušalcev in vsi smo bili prijetno presenečeni nad sistemom predavanj, ki so zajemala manj teorije in več prakse - igranje vlog. Starši, ki so igrali razvajene in neubogljive otroke, so se odlično zabavali, mi pa prav tako. Drugo predavanje je bilo v Osnovni šoli Antona Aškerca v Rimskih Toplicah, kjer smo se učili poti od razvajenosti k odgovornosti. Tokrat se nas je zbralo kar okoli trideset. Tretje in zadnje predavanje pa je bilo v Domu kulture v Radečah, kjer je bila tema otrokova samozavest in soočanje z uspehi ali porazi. Tudi tu so starši odlično sodelovali, postavljali vprašanja in iskali odgovore. Zbranih nas je bilo okoli dvajset poslušalcev. Konec koncev smo spoznali, da je najpomembnejše otroku posvečati čas, kolikor je pač možno, se z njim pogovarjati in ga skušati razumeti ter se odzivati na njegove potrebe. Jasna Kermelj Društvo upokojencev Laško vošči vsem svojim članom iz krajevnih skupnosti Vrh nad Laškim, Marija Gradec in Laško vesel božič in srečno novo leto 2008! Naj silvestrski večer s tančico pozabe prekrije vse bridkosti leta, ki je za vedno odšlo, zarja novoletnega dne pa naj vam osvetli pot, ki vodi k sreči, zdravju, zadovoljstvu in dobrim ljudem! 22 ■mum mm Hiša generacij Center starejših - Hiša generacij Laško RAZSTAVA ROČNIH DEL V CENTRU STAREJŠIH - HIŠI GENERACIJ Center starejših - Hiša generacij je skoraj drugi dom za tiste, ki se radi udeležujemo različnih delavnic in srečanj. Hiša je zelo lepa in čez dan, pa tudi ob večerih polno zasedena. Šele sedaj se zavedamo, kako je bil potreben tak prostor za starejše. Zelo zadovoljni smo tudi z vodstvom doma. V Hiši je bilo že kar nekaj razstav, ki smo jih pripravili. Razstave pripravljamo člani Društva invalidov, člani Društva upokojencev, člani Rdečega križa in še nekateri. V Hiši generacij razstavljajo tudi likovniki, ki imajo čudovite slike. Vse to je vredno pohvale, saj je v te razstave vloženega veliko truda in časa. Pa tudi druženje nam veliko pomeni, da zapojemo, pa še zaplešemo ob četrtkih. Tudi različna predavanja nam koristijo, saj izvemo veliko koristnega o različnih stvareh in načinu življenja za naše tretje življenjsko obdobje. Marsikaj smo se že naučili in si izmenjali razne izdelke, se udeležili delavnic in se vedno kaj novega naučili. Več, kot nas pride skupaj, več je izdelkov, vsaka zna narediti nekaj in svoja ročna dela pokazati še drugim. Tako smo spoznali tudi tri gospe, ki so Ročna dela so razstavljale Frančiška Lončar, Marjeta Šeruga in Elica Stokavnik. pokazale čudovite izdelke, vsaka po svoje različne stvari. Ko sem jaz to videla, mi je bilo tako lepo pri srcu in z njimi sem se dogovorila za razstavo. Ker njihove stvari še niso bile nikjer razstavljene, bi mi bilo žal, da ne bi še drugi videli, kaj vse se da narediti, če je volja in seveda nekaj znanja. V Hiši generacij sem vprašala, če nam dajo na razpolago prostor, ki je čudovit za razstave. Seveda so mi dovolili. Razstava je bila v času martinovega v Laškem. Razstava je bila samostojna. Imenovala se je Razstava treh sester. Podprlo jo je tudi Turistično društvo Laško. Pripravile smo jo same štiri, pod mojim mentorstvom. Lahko rečem, da sem že delala na velikih razstavah, a toliko izdelkov še ne pomnim. Razstava je bila odprta od četrtka do sobote. Pa tudi otvoritev je zelo lepo uspela. Imeli smo raznolik kulturni program. Ob uvodu nam je gospodična Andreja zaigrala na citre. Po pozdravnem govoru je sledil pozdrav gostom: podžupanu Klemnu Grešaku in predsednici Rdečega križa občine Laško Marini Šmauc, predsedniku Društva invalidov in drugim društvom ter vsem obiskovalcem. Zapolnili smo vse prostore, kar premalo ga je bilo, pa smo se stisnili in je kar šlo. Program se je nadaljeval z običaji iz starih časov ob martinovem. Zapele so nam tudi Barbare iz Rečice pod vodstvom Erike Krašek. Prikazali smo tudi, kako so šli k maši včasih. Po jutranji maši je sledil razglas pred cerkvijo, saj včasih ni bilo radia, tudi časopisi so bili samo v premožnih družinah, zato so vsi, še posebej moški, radi prisluhnili novicam, ki jih je prebral kakšen uradnik. Na naši prireditvi je to nalogo odlično opravil g. Valentin Deželak. Po prazničnem kosilu so šle gospodične na sprehod, seveda pa so se oglasile tudi na sejmu, saj so bili tam tudi kakšni »fejst« fantje. Upale so, da jih bo kateri od njih zvečer povabil na ples. Na ples sta šla tudi ugledna meščana s svojima soprogama, tam pa so se zbrali tudi bogatejši kmetje s svojimi soprogami. Usedli so se skupaj in se zabavali dolgo v noč, doma pa so ostali dekla in manjši otroci. Naš program se je zaključil z vabilom na ogled razstave in malo zakusko. Vsi skupaj smo zapeli in se zahvalili za vse. Upam, da se bo nadaljevalo vse to in še več. Dokazali smo, da se s skupnimi močmi veliko naredi. Marica Lesjak KAKO KAKOVOSTNO PREŽIVLJATI PROSTI ČAS Če si upokojen in osamljen, nimaš boljšega recepta, kot da obiščeš Center starejših -Hišo generacij v Laškem. Tam se dogaja toliko delavnic, da lahko vsakdo najde kaj zase. Imeti je treba le dobro voljo in veselje do dela, da tudi vi pokažete, kaj znate in zmorete. Če še niste člani društva upokojencev, se nam pridružite. Tudi upokojenci smo zelo dejavni. Imamo izlete, pohode in športne aktivnosti - pridružite se nam. Sem upokojena in vdova, živim zdravo, udeležujem se vseh dejavnosti: telovadbe, nordijske hoje, delavnic, izletov in pohodov. Pri vsem tem se zelo dobro počutim in ne čutim, da me kaj boli. Osamljen človek si mora najti sebi primerno družbo in življenje bo lepše. Ne sme se zapreti med štiri stene in tuhtati, kako je hudo, ker samota zelo ubija in nas žalosti. Veselimo se vsakega dneva, kot se ga veselim sama, ker sem tudi prostovoljka in imam tri družabnice, s katerimi se imamo zelo lepo in nam ni dolgčas. V življenju so pač dobre in slabe strani, a to naj nas ne žalosti, ker življenje je lepo, če ga živiš in si ga po svoje urediš. Rezika Škoberne UČENCI NA PODRUŽNIČNI ŠOLI ZIDANI MOST SO RAZMIŠLJALI O BABICAH, DEDKIH IN NASPLOH O STAREJŠIH IN NAŠEM ODNOSU DO NJIH ... Moja babica živi v Velikem Širju. Ime ji je Ana. Ko sem bil še majhen, je pazila name in me vozila v vozičku. Nekoč ni našla vozička in me je dala kar v samokolnico in me peljala. To mi je bilo še bolj všeč. Vsako jutro nahrani bike. Tudi jaz ji pomagam, kadar lahko. Včasih se z mano in Nušo igra tudi slepe miši. Takrat je zelo zabavno. Imam jo zelo rad, ona pa mene. Žiga Kališnik, 3. r. Moja babica živi v Borovnici. Večkrat grem k njej na obisk. Skupaj se igrava, pogovarjava in šivava. Pripoveduje mi pravljice in se spominja starih časov. Rad jo poslušam. Zelo je prijazna do mene. Imava se rada. Aljaž Požin, 3. r. Moja babica in dedek sta doma v Hrastniku. Z babico se rad igram človek ne jezi se. Z dedkom pa grem pogledat zajčke. Zelo ju imam rada. Želim, da bi še dolgo živela in se z menoj igrala. Tina Šmerc, 2. r. Z babico se rad pogovarjam, kako je bilo v starih časih. Ona veliko ve. Včasih skupaj igrava monopoli. Babica je takrat zelo zabavna, saj ji moram kar naprej razlagati, kako se igra. Skupaj gledava televizijo. Babica ima veliko časa zame. Ima me zelo rada, jaz pa njo. Gašper Mekše, 2. r. Moja babica je zelo prijazna. Ko sem bila majhna, me je vozila v vozičku. Zdaj se igrava karte. Vesela sem, ko si vzame čas zame. Imam jo zelo rada. Tinkara Draksler, 2. r. Zgodba o dedku in babici Na robu gozda sta živela babica in dedek. Bila sta zelo osamljena. Nekega dne sta ob potoku našla muco. Muca je šepala. Pozdravila sta jo in skrbela zanjo. Nekoč so k njima prišli otroci. In ker sta imela muco, so prihajali vsak dan. In nič več nista bila osamljena. Sergej Matek, 3. r. Starejšim pomagamo, kadar jim lahko. Odstopimo jim sedež na avtobusu, jim nesemo vrečke iz trgovine, jim prinesemo drva, se z njimi pogovarjamo. V domu starejših živi veliko ljudi, tam tudi moj dedek dneve preživi. Pogosto ga obiščem, da ga malo razveselim, se z njim nekoliko pogovorim, nato pa še k stricu na obisk odhitim. Pomijem mu posodo, sebi pa igrače, občasno mu pomagam zložiti še brisače. Zanimiv je takšen dan, ko s starejšimi ga preživim in jim nekoliko dan popestrim. Učenci 4. in 5. razreda POŠ Zidani Most 23 Vzgoja in izobraževanje VrteclLaškol I I I I V vrtcu skrbimo za zdrave zobe Umivanje zob v vrtcih ni nadomestilo za umivanje zob doma, še posebno pred spanjem, za kar morajo poskrbeti starši (Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Zobozdravstveno varstvo otrok in mladine v celjski regiji). V Vrtcu Laško že nekaj let pridno sodelujemo z zobno asistentko Damjano, ki vsako leto otrokom zelo zanimivo predstavi tehniko umivanja zob. Prikaže jo namreč prek zgodbe in demonstracije umivanja zob z veliko ščetko na veliki protezi in pove, kaj se dogaja z zobmi, če niso pravilno umiti ali pa sploh niso umiti. Po tem prikazu sodeluje pri umivanju zob otrok. Otroke opozori, kako dolgo in kako naj si umivajo zobe. V našem vrtcu si otroci pričnejo postopoma umivati zobe v prvem starostnem obdobju, vsakodnevno pa nadaljujemo z umivanjem zob v drugem starostnem obdobju. Vsak otrok ima svojo zobno ščetko, za katero skrbi, da je vedno čista, ko jo pospravimo. Po zajtrku razdelimo ščetke in nanje nanesemo otroško zobno pasto, nato v manjših skupinah odidemo v umivalnico, kjer si otroci umijejo zobe. Med umivanjem otroke spodbujamo in jim nudimo pomoč, če jo potrebujejo. Po končanem umivanju spravimo ščetke v stojala. Poleg vsakodnevnega umivanja zob pa v Vrtcu Laško skrbimo za lepe zobe tudi z zdravo prehrano in obilico svežega sadja. Otroci in strokovne delavke oddelkov Pikapolonic in Čebelic Obisk čebelarjev v našem vrtcu V okviru vseslovenske dobrodelno -izobraževalne akcije, za katero je dala pobudo Čebelarska zveza Slovenije pod geslom "En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v naših vrtcih", sta v petek, 16. novembra, skupino Metuljev v Vrtcu Laško obiskala čebelarja Čebelarskega društva Laško Franc Šolar, predsednik društva, in Jože Blagotinšek, tajnik društva. Namen akcije je približati koristnost medu v prehrani otrokom v vrtcih in šolah. Slovenski čebelarji pridelujejo varen in kakovosten med in vrsto drugih čebeljih pridelkov, zato želijo z akcijo prispevati k zdravemu načinu življenja, otrokom in njihovim staršem pa vzbuditi skrb za čebele in naše okolje. Čebelarja sta otrokom predstavila delo čebelarjev, skrb za čebele in pridelovanje medu. S seboj sta prinesla veliko zanimivih pripomočkov, ki jih čebelarji uporabljajo pri svojem delu, in z njimi še bolj navdušila že tako visoko motivirane otroke. Kljub temu da so otroci precej vedeli o čebelah in čebelarjenju (nekateri imajo med čebelarji svoje dedke), so ves čas aktivno sodelovali z vprašanji. Srečanje je bilo zelo doživeto in zanimivo, popestrila pa ga je pogostitev z medom. Otroci so se sladkali z medom na kruhu in v čaju oziroma ga kar lizali z žličk in se pohvalili, kako dober in zdrav je. Nekaj medu so laški čebelarji vrtcu tudi podarili, tako da "medeni" zajtrk v našem vrtcu zagotovo ni bil zadnji. Hvala čebelarjema g. Francu in g. Jožetu za prijetno dopoldne, v katerem smo uživali vsi -"mali in veliki". Povabili smo ju, naj nas še kdaj obiščeta, ker si podobnih srečanj še želimo. Hvala Čebelarski zvezi Slovenije za idejo in organizacijo akcije ter čebelarjem Laškega za darovani med in uspelo predstavitev čebelarjenja našim otrokom. Vzgojiteljica Jana Kokotec in otroci iz skupine Metulji Praznovanje vesele jeseni v vrtcu Jurklošter Enota Vrtca Laško v Jurkloštru deluje že osmo leto in tako kot vsako leto do sedaj smo otroci, tovarišici in starši tudi letos pripravili praznovanje vesele jeseni. Zbrali smo se v petek, 12. oktobra, na igrišču za vrtcem. Otroci so na praznovanje povabili svoje bratce, sestrice, pa tudi prijatelje. Skupaj z njimi so se poigrali na igrišču za vrtcem, pomagali pa so tudi svojim staršem, ki so pripravljali dobrote za svoje najmlajše. Mamice so pekle palačinke in krompir, očetje pa so pekli kostanj - vse to so si otroci nato lahko kupili z žetoni, ki so si jih dopoldan pripravili v vrtcu. Obiskala nas je tudi babica Ana, ki je skupaj z otroki spekla slasten jabolčni zavitek, s katerim smo se posladkali tako veliki kot mali. Da pa je bilo praznovanje še bolj zanimivo, smo zapeli nekaj pesmi o jeseni. Ob petju nas je spremljal Miha, ki nas s svojo kitaro večkrat obišče. Ker pa smo še majhni, potrebujemo pomoč odraslih, zato so nam tudi pri petju pomagali in tako smo prepevali kot pravi veliki pevski zbor. Ob pomoči staršev so otroci poslikali steklene kozarčke, vanje pa smo nato vstavili svečke. Ko se je stemnilo, smo odšli z lučkami na nočni sprehod. Takrat smo se tudi poslovili od staršev. Ob vrnitvi z nočnega sprehoda v vrtec smo smuknili v pižame in celo noč prespali v vrtcu. Zjutraj so otroci vsi navdušeni pričakali starše, saj skoraj niso mogli verjeti, da so prespali v vrtcu brez njih. Tako smo skupaj preživeli lepo praznovanje vesele jeseni in dokazali, da kljub temu, da smo majhni, znamo in zmoremo veliko in da se v vrtcu počutimo prijetno in lepo. Tovarišici Milena in Renata Vesela jesen Ko je jesen s svojimi škrlatnimi barvami obarvala drevesne krošnje, smo se učenci, starši in učiteljice podružnične osnovne šole Jurklošter odločili, da skupaj preživimo jesensko dopoldne. Sončni žarki so že dodobra ogreli pobočje Voluške gore, zato smo se odpravili na sprehod v gozd in nabrali lepo obarvano odpadlo jesensko listje. V tem času so se na šolskem igrišču že zbrali pridni starši in začeli peči palačinke in kostanj. Pridružili smo se jim tudi mi in se skupaj posladkali. Učenci so nabrano listje uporabili za likovno ustvarjanje. Na dolgi poli papirja, razgrnjeni po igrišču, so izražali svoje likovne sposobnosti, uživali v mešanju barv in zadovoljno klepetali. Sončno dopoldne smo zaključili z izdelavo strašil iz buč. Združili smo prijetno s koristnim in preživeli nepozabno dopoldne. Za prijetno druženje vsem iskrena hvala, še posebej staršem. Učiteljice PŠ Jurklošter Predpraznično ustvarjanje in druženje Decembra je na naši šoli vedno živahno. Tudi letos smo v ponedeljek, 10. decembra, izvedli že peti božično-novoletni bazar. Prireditev, ki je plod skupnega dela, ustvarjanja in sodelovanja učencev, staršev, učiteljev, Šport in rekreacija krajevnih društev in drugih donatorjev, postaja že tradicionalna in je tudi humanitarna. Sestoji iz skupnega ustvarjanja darovanih izdelkov, kulturne prireditve ter potepa in druženja po »zasneženih« bazarskih ulicah. Za uvodno predpraznično vzdušje so tudi tokrat z bogatim plesnim, pevskim in glasbenim programom poskrbeli učenci s svojimi mentorji naše in glasbene šole. Zelo uspešno in prikupno so se predstavili tudi številni glasbeni samouki. Starši, sorodniki, prijatelji in drugi gostje so nastopajoče nagradili z bučnim aplavzom in se nato ob spremstvu gostoljubnih hostes odpravili v bogato okrašene in z raznovrstnimi prazničnimi izdelki založene bazarske uličice. Na stojnicah bazarja so učenci ponujali darila oziroma izdelke, ki so jih skupaj s svojimi učitelji ustvarili pri pouku, interesnih dejavnostih, tehniškem dnevu ali v ustvarjalnih delavnicah s starši centralne in podružničnih šol. S članicami Turističnega društva Rimske Toplice so spekli dišeče in slastne piškote ter izoblikovali številne praznične aranžmaje. S čudovitimi izdelki in ročnimi deli so stojnice okrasile in napolnile tudi članice Kulturnega društva Anton Aškerc Rimske Toplice in Tavžentrože. V Snežnem trgu ni manjkal niti srečelov, ki so ga devetošolci skupaj s svojimi starši napolnili z bogatimi donatorskimi dobitki za namen sofinanciranja njihove končne ekskurzije. Božično-novoletni bazar je dobrodelna prireditev. Tudi letošnji izkupiček bo namenjen pomoči učencem iz družin v materialni stiski za sofinanciranje prehrane, učbenikov, šole v naravi, taborov in drugih dejavnosti iz razširjenega programa šole. Prireditev je obiskalo veliko obiskovalcev. Kljub temu da je zaradi prostorske stiske in neustreznosti naša šola pokala po šivih, so bili obrazi učencev, učiteljev, staršev in drugih obiskovalcev zadovoljni. V pripravo in izvedbo prireditve je bilo vloženega veliko skupnega dela, ustvarjalnega navdiha in pozitivne energije. Bazar na OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice postaja nekaj več kot zgolj ena od mnogih decembrskih prireditev. Postaja prireditev, ki razveseljuje, povezuje in ohranja ter vzgaja človekoljubne vrednote. Dušanka Klančar, Klara Trkaj in Monika Randjelovic Nordijska hoja tudi v Laškem V Laškem se je v začetku oktobra v Centru starejših - Hiši generacij zbrala skupina 15 ljudi, ki so se na pobudo Jožice in Jožeta Rajh lotili učenja nordijske hoje. Da bi se skupina kar najbolje podkovala v tehniki tovrstne hoje, ki ima po mnenju strokovnjakov številne prednosti pred klasično hojo, so izvedli začetni tečaj nordijske hoje, ki ga je vodil vodnik Franjo Luc iz Združenja za nordijsko hojo Slovenije. Po končanem tečaju so vsi udeleženci prejeli tudi potrdila o opravljenem tečaju. Sedaj se prijetna skupina, ki jo vodita Rajhova, dobiva vsak torek in četrtek ob 15. uri pri Centru starejših - Hiši generacij, od koder se potem odpravijo na krajši ali daljši pohod. Skupina je odprta in sprejme vsakogar, ki se ji želi pridružiti. V primeru večjega števila na novo vključenih bodo tečaj nordijske hoje še ponovili. Za to, da se jim pridružite, pa potrebujete le dve palici, čas in dobro voljo. Vse ostalo boste izvedeli v skupini. In še nekaj o nordijski hoji Nordijska hoja je zelo podobna teku na smučeh, le da se izvaja brez snega in smuči. Nepogrešljiv pripomoček pri nordijski hoji so palice. Z njimi se uravnava ritem hoje oziroma gibi rok in nog. Namenjene so odrivanju, njihov zamah pa mora biti naraven in sproščen. Pravilna dolžina palic je razdalja od roke pod pravim kotom do tal, ki ji prištejemo še pet centimetrov. Palice so lahko tudi pomemben pripomoček za raztezne vaje pred in po hoji. Pri nordijski hoji so obremenitve srčno-žilnega sistema, nog in rok precej večje kot pri običajni hoji. Poraba kalorij se poveča kar za 46 odstotkov, pri hoji pa so dejavne tudi številne mišice. Vlado Marot Po nekdanjih mejah trga Laško Planinsko društvo Laško je v soboto, 17. novembra, že devetič zapored organiziralo pohod po trških mejah Laškega. Letos je pot tekla po levem bregu Savinje. Od Aškerčevega trga, kjer so se pohodniki zbrali in prijavili, so v veselem razpoloženju prehodili pot prek Jagoč, Tovstega in Ojstrega do najlepše urejene vasice v občini - Trojnega. Tu so pohodnike - kot že vrsto let - sprejeli gostoljubni domačini in jih postregli s čajem, pecivom in dobrotami kmečke kuhinje. Kar težko se je bilo pohodnikom posloviti od prijaznih Trojenčanov in nadaljevati pohod v dolino prek Gabrnega, Lahomška do cilja pri gostilni Čater v Marija Gradcu. Drugo leto bo pohod po desnem bregu Savinje v spomin na nekdanje pohode po mejah trga Laško, kot so zapisani v starih arhivih. Zapise o tem je našel častni občan Jure Krašovec. V zapisu iz leta 1769 piše, da so tržani vsakih nekaj let obšli mejo trškega »pomerja« (ozemlja), ki ga je sodno in upravno nadzorovala trška oblast. Pohodniki - bilo jih je okrog 250 - so si ob slovesu zaželeli na svidenje na jubilejnem desetem pohodu prihodnje leto. Andrej Mavri Športno društvo Vrh nad Laškim je v nedeljo, 23. septembra, organiziralo tradicionalni turnir v košarki. Na njem je sodelovalo deset ekip. Pomerile so se v predtekmovanju, najboljše štiri pa še v polfinalu in finalu. Med pred-tekmovanjem in polfinali je bilo tudi tekmovanje v trojkah, na katerem je zmagal Benjamin Polovič. Na koncu smo v finalni tekmi med ekipama Vrha in Mladih Dolencev dobili še zmagovalce - Mlade Dolence. Silvester Verbovšek, ŠD Vrh 25 PGD Zidani Most je 12. oktobra izvedlo vajo reševanja in evakuacije Osnovne šole Zidani Most. Vaja se je po predhodnem dogovoru z učiteljicami in vzgojiteljicami vrtca začela ob 11. uri, in sicer z evakuacijo učencev, malčkov iz vrtca ter učiteljic in vzgojiteljic iz šole na travnik nad njo. Javljeno je bilo, da je zagorelo v kuhinji v prvem nadstropju in da naj bi bila v njej še vedno ujeta razdeljevalka hrane. Dva gasilca sta se z dihalnimi aparati napotila v prvo nadstropje reševat nezavestno in poškodovano razdeljevalko hrane. Drugi gasilci so pregledali vse spodnje prostore, če bi v njih ostal še kakšen otrok, s prednje strani šole pa so prek lestve čez okno organizirali napad v prvo nadstropje. Istočasno se je druga ekipa z dihalnimi aparati in hitro cevjo odpravila v notranjost. Tretja in četrta ekipa sta organizirali oskrbovanje cistern z vodo iz hidrantnega omrežja in varovanje hiše v neposredni bližini šole. Ko sta gasilca našla poškodovano razdeljevalko hrane, sta jo prinesla do vhoda, kjer sta jo prevzela bolničarja, jo z nosili odstranila iz neposredne nevarnosti ter ji oskrbela poškodovano glavo in zlomljeno desno roko. Nato jo je prevzel reševalec in jo z rešilnim avtomobilom odpeljal v bolnišnico. Gasilci pa so požar lokalizirali in ga dokončno pogasili. Sodelovala so naslednja društva: PGD Zidani Most z GV 1 in GVC 16/25 ter 11 gasilci, PGD Laško z GV 1 in GVC 16/24 ter devetimi gasilci in PGD Rimske Toplice z GV 1 in dvema gasilcema. Alarm za vajo je bil dan ob 11. uri iz gasilskega doma Zidani Most. Izvoz PGD Zidani Most je bil ob 11.05, na požarišče pa so prispeli ob 11.07. PGD Laško je z dvema voziloma prispelo ob 11.10, takoj za njimi pa še PGD Rimske Toplice. Vaja se je zaključila ob 11.40. Ogledalo si jo je kar nekaj domačinov, vsi otroci in malčki iz vrca, Jože Rajh, predsednik GZ Laško, Zlata Strel in Tomaž Ojsteršek (CZ Laško). Odzivi so bili zelo dobri, kar je po predaji raporta poveljnika PGD Zidani Most poudaril tudi predsednik GZ Laško. Opravljeno vajo smo v prostorih PGD Zidani Most skupaj tudi analizirali. Ugotovljeno je bilo, da sta bili zamisel in izvedba odlični, da pa se je pokazalo nekaj napak, ki pa niso bile tako pomembne, da bi vajo ogrozile. Sodelujoči so tako ugotovili, kako bi lahko reševali šolo, ki je večinoma lesena, če bi res prišlo do požara. Društva Opozorili pa so tudi na nevestnost voznikov in neupoštevanje gasilskih signalov in oznak. Voznik GV 1 PGD Zidani Most je imel tako kar nekaj težav, preden je lahko odpeljal izpred gasilskega doma Zidani Most (avtomobili se namreč kljub sireni in modri luči ne umaknejo). Pri zapori ceste pa je eden od voznikov preprosto umaknil znak triopan, postavljen sredi ceste, in se kljub opozorilu gasilca, zadolženega za zaporo ceste, da je cesta začasno zaprta, odpeljal mimo požarišča. Sodelovanje s PGD Laško, PGD Rimske Toplice, osnovno šolo (učiteljicami), vzgojiteljicami iz vrtca, krajani ter policijo in zdravstvenim domom Laško je bilo zelo dobro. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Motilo pa nas je, da sta si kljub povabilu vidnejših predstavnikov Občine, KS Zidani Most in drugih vajo ogledala le predstavnik GZ Laško in predstavnik CZ Laško. Poročilo je podal poveljnik PGD Zidani Most Igor Tovornik. Tajnik PGD Zidani Most Beno Kolander li l 2007 ^ - Leto, ki se nezadržno poslavlja, je bilo v mnogih pogledih prelomno. Gasilsko društvo Laško je zamenjalo predsednika, se kadrovsko okrepilo, po velikem trudu, ki smo ga vložili skupaj z vodstvom gasilske zveze ter županom Francem Zdolškom in Občino Laško, pa smo novembra uspeli podpisati pogodbo o nakupu nove avtocisterne, ki bo zamenjala sedanjo, staro 28 let in že iztrošeno. Letos smo opazili tudi skokovito rast gasilskih intervencij, saj smo do sedaj posredovali že 40-krat, pomagali pa smo tudi med in po poplavi. V oktobru, mesecu požarne varnosti, smo bili še posebej dejavni, saj je naše društvo organiziralo in izvedlo veliko gasilsko reševalno vajo na Rimski cesti 8, ki so se je udeležili tudi gasilci poklicne gasilske enote iz Celja z novo pridobitvijo, gasilsko platformo (lestvijo), in reševalci ZD Laško pod vodstvom dr. Rateja. Odzvali smo se tudi povabilu za sodelovanje na gasilski vaji sosednjih gasilskih društev PGD Zidani Most in PGD Rimske Toplice. Naše delo in osebno zaščitno opremo smo predstavili tudi prvošolcem na OŠ Laško, z vodstvom in uslužbenci Doma starejših Zdravilišča Laško pa smo se dogovorili in izvedli evakuacijo varovancev. Ob koncu bi se rad obrnil na Vas, spoštovani občani in občanke, da nam pomagate pri zbiranju potrebnih finančnih sredstev za nakup gasilske cisterne. Gasilci naše gasilske enote pa se bomo še naprej trudili, da bomo hitro priskočili na pomoč tistim, ki nas bodo potrebovali. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Poveljnik PGD Laško Roman Cerovšek Protestnega zborovanja delavcev Slovenije 17. novembra v Ljubljani so se v organizaciji Območne zveze svobodnih sindikatov udeležili tudi laški delavke in delavci iz FRAGMAT TIM-a, Kmetijske zadruge Laško, ELES-a, Tuša Laško in JP Komunala Laško. Zaposlenim se je pridružilo tudi nekaj upokojenk in upokojencev. Tako kot veliko večino zaposlenih v Sloveniji tudi delavce podjetij iz naše občine motijo nizke plače ob dobrih poslovnih rezultatih njihovih podjetij. Protest ni bil zaman, saj se že kažejo resne možnosti za povečanje plač, povezane s porastom storilnosti in vse večjo inflacijo. Na to opozarjajo izjave predstavnikov socialnih partnerjev v ekonomsko socialnem svetu po protestu. Andrej Mavri Društva Podelitev spominskih bojnih znakov, reda in medalj MSNZ 1990-1991 Minister za obrambo Republike Slovenije je na začetku letošnjega leta podpisal odredbo o podelitvi spominskih bojnih znakov enote za posebne namene TO 1991, spominskih znakov tajna skladišča TO 1990-1991 ter reda MSNZ III. stopnje in srebrne ter bronastih medalj MSNZ vsem, ki so sodelovali pri organiziranju in izvajanju dejavnosti MSNZ v letih 1990-1991 na območju nekdanje skupne občine, danes občin Laško in Radeče. 38. VTP SV Celje in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Laško sta v soboto, 10. novembra, pripravila slovesnost, na kateri so bili spominski znaki, red in medalje podeljeni. Po napovednikih, kulturnem programu in pozdravnih nagovorih je v imenu Slovenske vojske spominske znake podelil namestnik poveljnika 38. VTP SV Celje stotnik Dušan Škrjanc, v imenu OZVVS Laško pa predsednik Drago Ožek. Red in medalje MSNZ sta predala Franc Kapun, organizator MSNZ, in Drago Ožek. Prisrčni in dobrodošli pa sta bili tudi osebno izrečeni čestitki župana Občine Laško Franca Zdolška ter župana Občine Radeče in državnozborskega poslanca Matjaža Hana. Red MSNZ III. stopnje je posmrtno prejel Davor Wimmer. Srebrno medaljo MsNz je prejel Alojz Miklavc, bronaste medalje MSNZ pa so prejeli: Roman Dornik, Vincenc Lavrinc, Ferdo Medved in Henrik Wimmer. Spominski znak tajna skladišča TO 1990-1991 so prejeli: posmrtno Jože Breznikar, Roman Dornik, Franc Kapun, Štefan Kelenc, Ferdo Medved, Janko Trupej, posmrtno Davor Wimmer in posmrtno Anton Žveplan. Spominske znake enot za posebne namene TO 1991 so prejeli: Danilo Bartol, Zlatko Deželak, Jože Gašperčič, Branko Goluh, Boris Grešak, Gvido Jeran, Marko Jeršin, Damjan Krašek, Florjan Krpič, Andrej Lenko, Ferdinand Maček, Ferdo Medved, Primož Ožek, posmrtno Zdravko Pavlič, Vidko Pečnik, Matjaž Pikl, posmrtno Vojko Pilih, Robert Plevnik, Zdenko Podbevšek, Zoran Rataj, Danijel Selič, Uroš Siljan, Matjaž Stefanciosa, Boris Šenjug in Metod Zdovc. Prijetno vzdušje na slovesnosti so popestrili pevci Moškega pevskega zbora Laško. Za sodelovanje se jim iskreno zahvaljujemo. Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Laško upamo, da bodo podobne pozornosti čim prej deležni tudi pripadniki drugih enot takratnih TO in LM, ki jim po dozdajšnjih kriterijih prav tako pripada podelitev. Prejemnikom znakov iskreno čestitamo! OZVVS LAŠKO Konrad Zemljič foto: Jožef Krajnc Koroška obsega območje treh dolin - Mežiške, Dravske in Mislinjske ter treh pogorij - Pohorja, Karavank in Savinjskih Alp, ki dajejo pokrajini pečat samosvoje prvobitnosti in čvrstosti. Je tudi ena najstarejših slovenskih industrijskih regij. V prejšnjih stoletjih se je tu razvilo rudarstvo; rudarili naj bi že v rimski dobi. Za njim sta se razcvetela železarstvo in lesna industrija. Danes skušajo rezultate dela »knapov«, »pavrov«, oglarjev, »flosarjev«, tesarjev in kovačev vtkati v kar najbolj pristen in živ prikaz te naše pomembne dediščine. Tenkočutna duhovna dediščina in neprecenljiv zgodovinski spomin pa sta vtkana tudi v delo koroških literarnih in glasbenih velikanov: v svet pisatelja Lovra Kuharja vabi Prežihova bajta nad Kotljami, idilično odmaknjene so Sele pod Uršljo goro, kjer je pisateljeval Franc Ksaver Meško. Njuni nasledniki dr. Franc Sušnik, Leopold Suhodolčan in skladatelj Lojze Lebič so prepoznavni koroški izraz popeljali v sodobnost; čar minulih časov in še vedno žive starosvetnosti pa vendarle najbolj pristno in neposredno odmevajo v lirično otožni ljudski pesmi in besedi koroških samoraslih »bukovnikov«. Tehniška dediščina je tisti del industrijske dediščine, ki ohranja zgodovinski spomin na orodja, stroje in naprave za pridobivanje svinca v pogorju Pece od 17. do konca 20. stoletja. čebelarji iz Kotelj, ki so nam ob poti postregli z domačimi dobrotami in mraz preganjajočo dobro medico in še čim ... Izredno poučna in dobro prikazana so bila tudi osamosvojitvena dejanja vojne za Slovenijo na Holmcu od 27. do 28. junija 1991, ko so pripadniki Teritorialne obrambe in Ljudske milice bili boj za mejni prehod Holmec in onesposobitev okoliških stražnic JLA. Mag. Zlatko Halilovič, poveljujoči v tem boju, nam je na mestu samem prikazal potek dogajanj v teh usodnih trenutkih za domovino. Žrtvam med bojem smo se poklonili z minuto molka. Nedaleč stran, na Poljani, se je leta 1945, po že podpisani kapitulaciji sil osi bila zadnja bitka II. svetovne vojne v Evropi, ko umikajoča nemška vojska in sile kolaborantov niso hotele položiti orožja. Krvave dogodke 13., 14. in 15. maja 1945 na tem območju je ob Spomeniku svobodi in miru na Poljani predstavil naš član Konrad Zemljič. Že vojna sama je zločin, še toliko huje pa je, če zaradi kolaboracionalističnega nespoštovanja mednarodnih vojnih predpisov v primeru kapitulacije nepotrebne žrtve padajo še po predaji. Ne glede na žalostne dogodke iz polpretekle zgodovine in kljub slabšemu vremenu smo se v večernih urah poslovili s prijetnimi vtisi in misli usmerili na volitve, ki so bile naslednji dan. OZVVS LAŠKO POLICIJA SVETUJE Ne vozite pod vplivom alkohola! Eden od ključnih problemov, povezanih z uporabo alkohola, je veliko število prometnih nesreč, pri katerih je kot sekundarni dejavnik prisoten alkohol. Najpogosteje je kot sovzrok prisoten skupaj s hitrostjo in nepravilno smerjo ali stranjo vožnje. Zlasti zaskrbljujoč je delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom. Na območju Policijske postaje Laško je bila v prometnih nesrečah s smrtnim izidom polovica povzročiteljev vinjenih, v enem primeru pa je bil vinjen oškodovanec. Delež vseh alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč na območju naše policijske postaje v letošnjem letu pa znaša 14,13 %. V poostrenih dejavnostih v decembru, ki jih bomo izvajali, želimo doseči, da bo tovrstnih nesreč manj in da bodo naše ceste varnejše. Nameravamo storiti vse, kar je v naši moči, da bi se prometna varnost decembra izboljšala in da bi se vsi skupaj na naših cestah počutili varneje. Varnost cestnega prometa pa je odvisna predvsem od voznikov samih, zato bi jim podali tudi nekaj nasvetov: za večjo varnost vseh udeležencev v cestnem prometu sprejmite enostavno odločitev: če -\ užival alkoholne pijače, ne bom vozil; če ste uživali alkoholne pijače, (jt^^^T ji naJ vozi kdo, kijih ni, ali uporabite javna prevozna sredstva; upoštevajte p omejitve hitrosti, če razmere v prometu to zahtevajo, vozite tudi z nižjo - 1 -iMB^j hitrostjo od dovoljene; ravnajte odgovorno in spoštljivo do drugih * udeležencev v prometu; če opazite koga, ki bi kljub opitosti želel voziti, jUj^^u^^fl^HH ga na to opozorite in mu svetujte, naj uporabi drugo prevozno sredstvo; če vašega opozorila ne bo upošteval in bo pod očitnim vplivom alkohola, o tem takoj obvestite najbližjo policijsko enoto ali pokličite na interventno številko policije 113. Mladim voznikom svetujemo predvsem naslednje: če vozite, se popolnoma odpovejte uživanju alkoholnih pijač, mamil in psihoaktivnih zdravil; če niste voznik, ne prisedite v vozila k voznikom, ki so uživali alkoholne pijače; med vožnjo se ne obotavljajte opozoriti voznikov, ki kršijo cestnoprometne predpise, saj sta od njihovega ravnanja odvisna vaša varnost in vaše življenje. Posebej opozarjamo tudi vse lastnike gostinskih lokalov in organizatorje različnih zabavnih prireditev v veselem decembru, na katerih se bodo prodajale tudi alkoholne pijače, naj ne točijo alkoholnih pijač osebam, ki so že pod vplivom alkohola, mladoletnim, še posebej pa tistim, za katere vedo, da bodo zatem sedli v vozila. Stanje prometne varnosti pešcev se je v zadnjem obdobju poslabšalo. Samo 26. novembra letos smo obravnavali tri prometne nesreče z udeležbo pešcev, ki so pogosto žrtve prometnih nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov, pa tudi zaradi svojih napak. Voznike bi še enkrat opozorili, da so pozorni na pešce na cesti, pešce pa na pogostejšo uporabo odsevnih predmetov (kresničk in odsevnikov). Te je treba nositi na strani, obrnjeni proti vozišču, in sicer na višini nad kolenom, tako da je vidna z obeh strani. Mirko Došlic, pomočnik komandirja Policijske postaje Laško 27 POLICIJA SVETUJE Previdno pri uporabi pirotehničnih izdelkov! Tudi letos decembra pričakujemo povečano uporabo pirotehničnih izdelkov, še posebej v času praznikov. V preteklih letih, tudi lani, je bilo v Sloveniji večje število ljudi huje ali lažje telesno poškodovanih, ker so bili neprevidni ali lahkomiselni pri ravnanju s temi izdelki, ki so zaradi svojega učinka tudi nevarni. Posledice takšnih ravnanj so največkrat opečeni prsti, razcefrani^ tudi odtrgani udi, pogoste so poškodbe obraza in oči. Posebno grozljivi so prizori, ko so poškodovani otroci. Čeprav imajo pirotehnični izdelki tudi negativne učinke, se v času božičnih in novoletnih praznikov mnogi ne morejo upreti metanju petard in uporabi drugih izdelkov. Zakon o eksplozivih med drugim ureja tudi kategorizacijo, nakup, omejitve pri uporabi in kazenske sankcije za kršitve. Pirotehnični izdelki po Zakonu o eksplozivu so: razred I - pirotehnične igrače; razred II - izdelki za male ognjemete; razred III - izdelki za srednje ognjemete; razred IV - izdelki za velike ognjemete; razred T1 in razred T2 - pirotehnični izdelki za tehnične namene. Pirotehnični izdelki razreda I,II, T1 in T2 so v prosti prodaji (fizične osebe, ki v Republiki Sloveniji kupujejo pirotehnične izdelke razredov I,II, T1 in T2 za lastno uporabo, ne potrebujejo dovoljenja za nakup), za nakup pirotehničnih izdelkov razredov III in IV pa je potrebno dovoljenje. Prodaja in uporaba pirotehničnih izdelkov razreda I in II sta dovoljeni mladoletnikom do 15. leta starosti le, če so pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov, uporaba pirotehničnih izdelkov pa je dovoljena samo v skladu z navodili proizvajalca. Prepovedana je: predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ali zmesi in preprodaja pirotehničnih izdelkov. Pirotehnične izdelke razreda III in IV lahko kupujejo le pravne osebe oziroma podjetniki, ki so pridobili dovoljenje za promet z eksplozivi in dovoljenje za nakup eksplozivov, uporabljajo pa jih lahko le osebe, ki so strokovno usposobljene za ravnanje z eksplozivnimi snovmi. Organizator in izvajalec ognjemetov morata zagotoviti varnostne ukrepe pri izvajanju ognjemetov, skladno z določili Zakona o javnih zbiranjih in Zakona o eksplozivih. Uporaba pirotehničnih izdelkov razreda I in II, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le od 26.decembra do 2. januarja. Pirotehničnih izdelkov razreda I in II ni dovoljeno uporabljati: v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet, na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve. Nadzor nad pirotehničnimi izdelki v prometu opravljata tržna inšpekcija in Inšpektorat RS za notranje zadeve, nadzor nad uporabo pirotehničnih izdelkov pa opravlja policija. Za ugotovljene kršitve Zakona o eksplozivih, ki se nanašajo na nepravilno uporabo pirotehničnih izdelkov, bodo policisti na kraju, ko bodo prekršek osebno zaznali, kršiteljem izrekli globo (po določilih Zakona o eksplozivih v višini 417,29 EUR). Po Zakonu o eksplozivih so za prekršek odgovorni tudi starši ali skrbniki, če dovolijo ali dopustijo, da mladoletniki uporabljajo pirotehnične izdelke brez njihovega nadzorstva. Policisti bomo v teh dneh namenjali posebno pozornost ugotavljanju opisanih vprekrškov, ob ugotovljenih nepravilnostih pa bomo tudi ukrepali v skladu z veljavnimi predpisi in pristojnostmi. Želimo pa, da bi bilo pokanja čim manj in da bi lahko ljudje v miru preživeli prihajajoče praznike. Mirko Došlic, pomočnik komandirja Policijske postaje Laško Občina Laško obvešča zainteresirane ponudnike, da je objavila OBVESTILO O PRODAJI OBJEKTA LOKAVEC 5, RIMSKE TOPLICE S PRIPADAJOČIM ZEMLJIŠČEM Zainteresirane ponudnike vabimo, da vključno do 11. 1. 2008 posredujejo svojo ponudbo priporočeno po pošti, na naslov Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško. Dodatne informacije o pogojih in predmetu prodaje lahko interesenti pridobijo na spletni strani www.lasko.si, na tel.: 03 7338 700, 03 7338 712 ali e-naslovu: stanka.jost@lasko.si. Po predhodnem dogovoru je mogoč tudi ogled nepremičnine, ki je predmet prodaje. MIR IN NOTRANJA UGLAŠENOST NAJ VAS SPREMLJATA V TEH BOŽIČNIH PRAZNIKIH, V MOZAIKU NOVEGA LETA PA NAJ SE LESKETAJO DRAGULJI ZDRAVJA, SREČE IN LJUBEZNI. VSE LEPO V LETU 2008 VAM ŽELI KOLEKTIV PODJETJA ACM NEMEC 28 Napovednik D E C E M B E R Sobota, 15. december - Center starejših - Hiša generacij: Družabni večer ob petju (ob 17. uri) Nedelja, 16. december - Kulturni center Laško: 10. dobrodelna prireditev Laško združuje dobre želje z ansamblom Iskrice, namenjena članom Društva Sožitje in otrokom iz rejniških družin (ob 15. uri) Ponedeljek, 17. december - Center starejših - Hiša generacij: Vlivanje v modele (Anka Levičar) (od 9. do 11. ure) Torek, 18. december - Center starejših - Hiša generacij: Sestavljanje glinenih izdelkov (Ana Tošič) (od 9. do 11. ure) - Knjižnica Laško: Peka prazničnega peciva (ob 17. uri) - Zdravilišče Laško: Predstavitev kuhinjskega robota Oskar in degustacija (ob 19. uri) Od 18. do 31. decembra - Občinsko dvorišče: veseli december Sreda, 19. december - Dom starejših Zdravilišča Laško: Novoletna zabava za stanovalce doma z ansamblom Cvet (ob 16. uri) - Center starejših - Hiša generacij: Barvanje svečnikov in angelčkov (Petra Šuster) (od 9. do 11. ure) - Center starejših - Hiša generacij: Predavanje O bioenergiji in predstavitev knjige - Marjan Knez (ob 18. uri) - Kulturni center Laško: Mavrica polk in valčkov - koncert ansambla Igor in Zlati zvoki (ob 19.30 uri) - Dvorana Tri lilije (KK Zlatorog Laško): 1. del tekmovanja v 1.A SKL KK Zlatorog : KK Elektra Esotech (ob 19. uri) Četrtek, 20. december - Center starejših - Hiša generacij: Krvodajalska akcija (RK Laško) (od 7. do 11. ure) - Center starejših - Hiša generacij: Druženje in pogovor (Ida Medvešek, Jožica Rajh in Terezija Škoberne) (ob 17. uri) - Center starejših - Hiša generacij: Predbožična prireditev (program pripravlja Društvo Koral) (ob 18. uri) - Knjižnica Laško: Lutkovna igrica, ki jo podarjajo vzgojiteljice Vrtca Laško (ob 17. uri) - Zdravilišče Laško: Zdravstveno predavanje z Marjanom Štorom: Harmonija, temelj zdravega življenja (ob 19.30 uri) Petek, 21. december - Sindikalni dom Huda Jama: Dedek Mraz obdari otroke na lutkovni predstavi (v organizaciji Sindikata KNG TIM) (ob 10. uri) - Center starejših - Hiša generacij: Izdelovanje rož iz nogavic (Marija Kamenšek) (od 9. do 11. ure) - Center starejših - Hiša generacij: Literarni krožek (Zlata Strel) (od 9. do 11. ure) - Zdravilišče Laško: Nastop Glasbene šole Laško (ob 19.30 uri) Sobota, 22. december - Šmocl: JAM SESSION - večer glasbene improvizacije z lokalnimi glasbeniki (ob 20. uri) - Dvorana Tri lilije (KK Zlatorog Laško): 1. del tekmovanja v 1.A SKL KK Zlatorog : KK Koper (ob 19.30 uri) Petek, 21. in sobota, 22.12. - Šmocl: Delavnica video stop motion tehnika: Karavana desetih francoskih besed Les caraven des 10. mots en Slovenie. Dvodnevna brezplačna delavnica »Stop motion animacije« (v petek od 16. do 20. ure in soboto od 9. do 18. ure) Mentor: Thomas Aymard Nedelja, 23. december - Kartuzija Jurklošter: Božični koncert, nastop mešanega pevskega zbora Primoža Trubarja iz Loke pri Zidanem Mostu med mašo in po njej (ob 9. uri) Ponedeljek, 24. december - Dom starejših Zdravilišča Laško: Obisk Božička in voščilo vodstva stanovalcem doma (dopoldne) - Rimske Toplice: Žive jaslice Sreda, 26. december - Aškerčev trg (Etno odbor Jureta Krašovca Možnar in Turistično društvo Laško): 10. žegnanje konj na štefanovo (ob 11. uri) - Dvorana Tri lilije (Občina Laško, JSKD OI Laško, STIK): proslava ob dnevu samostojnosti (tradicionalni božično novoletni koncert Laške pihalne godbe z mažoretami in gosti: Alenko Godec, Modrijani in drugimi) (ob 18. uri) Četrtek, 27. december - Dom starejših Zdravilišča Laško: Praznovanje rojstnih dni (ob 13.30 uri) - Šmocl: Kuharska delavnica Pečemo praznične dobrote (ob 10. uri) Petek, 28. december - Center starejših - Hiša generacij: Krasitev svečk (Valerija Trtnik) (od 9. do 11. ure) Sobota, 29. december - Šmocl: Čarodej Branko s spremljevalcem in prihod Dedka Mraza (ob 16. uri) Nedelja, 30. december - Kulturni center Laško (KD Koral): Anja Radaljac, Pepelka (romantična komedija; gledališko plesna predstava (ob 16. uri) Ponedeljek, 31. december - Občinsko dvorišče: silvestrovanje (ob 22. uri) - Zdravilišče Laško: silvestrovanje (ob 20. uri) - Hotel Hum: silvestrovanje (ob 20. uri) - Aqua Roma: silvestrovanje in polnočni ognjemet (ob 20. uri) Vsak torek v decembru - Center starejših - Hiša generacij: Kleklanje pod mentorstvom Marjete Dremel (od 7.30 do 9. ure) Vsak torek in četrtek v decembru - Center starejših - Hiša generacij: Nordijska hoja (ob 15. uri) Vsak četrtek v decembru - Center starejših - Hiša generacij: Telovadba v dvorani (ob 16. uri) Ob sobotah, nedeljah in praznikih do 2. februarja - Kartuzija Jurklošter: Razstava jaslic (od 14. do 16. ure, ob nedeljah tudi od 8.45 do 10.15 ure ali po dogovoru na telefonski številki 041 756 210 ali 031 363 471) Od ponedeljka do petka in v času prireditev - Razstavišče Kulturnega centra Laško: Razstava slikarja Pavla Ščurka iz Ljubljane (od 8. do 15. ure) J A N U A R Torek, 1. januar - Planinsko društvo Laško: Novoletni pohod na Babe (Zavrate - Rečica) - Zdravilišče Laško: Novoletni ples (ob 20. uri) Sreda, 2. januar - Vrh nad Laškim (PGD Vrh nad Laškim): 4. novoletni pohod na Lisco Sobota, 5. januar - Dvorana Tri lilije: 1. del tekmovanja v 1. A SKL KK Zlatorog : KK Rogla (ob 19.30 uri) Nedelja, 6. januar - Planinsko društvo Laško: 17. novoletni pohod na Govški brd Torek, 8. januar - Kulturni center Laško: ABC abonmajček - Predavanje Matjaža Lenarčiča (zaključeno predavanje za predmetno stopnjo OŠ) (dopoldne) Petek, 11. januar - Kartuzija Jurklošter: Kloštrski večer, dr. Ivo Mohorič: Celostni pogled na ljubezen in zdravje (ob 19. uri) - Kulturni center Laško: Otvoritev spominske razstave akademskega slikarja in grafika Mihe Maleša (ob 18. uri) Sobota, 12. januar - Planinsko društvo Laško: Po poti Pohorskega bataljona na Osankarico Nedelja, 13. januar - Kartuzija Jurklošter: Nedelja blaženega Odona (ob 9. uri) Sreda, 16. januar - Kulturni center Laško: Mavrica polk in valčkov - Tradicionalni večer z laškimi ansambli (Kvintet Dori, Ansambel Vigred, Kvinton, Iskrice, Okrogli muzikantje ...) (ob 19.30 uri) Sobota, 19. januar - Dvorana Tri lilije: 1. del tekmovanja v 1. A SKL KK Zlatorog : KK Kraški zidar (ob 19.30 uri) Četrtek, 24. januar - Kulturni center Laško: Za nacionalni interes (komedija, Drama SNG Maribor) (ob 20. uri) Sreda, 30. januar - Kulturni center Laško: Območno srečanje otroških folklornih skupin: Se igramo, pojemo in tudi zaplešemo (ob 18. uri) Četrtek, 31. januar in petek, 1. februar - Kulturni center Laško: ABC abonmajček - Harfiola (zaključena predstava za razredno stopnjo OŠ) (dopoldne) F E B R U A R Sobota, 2. februar - Dvorana Tri lilije (KK Zlatorog Laško): 1. del tekmovanja v 1. A SKL KK Zlatorog : KK Hopsi Polzela (ob 19.30 uri) Četrtek, 7. februar - Kulturni center Laško (Občina Laško, STIK Laško, JSKD OI Laško): Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku in območna revija malih vokalnih skupin (ob 19.30 uri) Četrtek, 7. februar-sobota, 9. februar - Spominski pohod Sedlarjevo-Gračnica (Društvo za ohranjanje spomina na pohod XIV divizije Laško) Petek, 8. februar - Kartuzija Jurklošter: Kloštrski večer, Geza Erniša: Vrednost Trubarja v njegovem in našem času (ob 19. uri) Sobota, 9. februar - Gračnica: Svečanosti ob spomeniku Živi zid v Gračnici (Združenje borcev za vrednote NOB Laško) (ob 11. uri) Petek. 15. februar - Kulturni center Laško: Jure Ivanušič - Od tišine do glasbe, koncert za anekdoto in klavir (ob 19.30 uri) 29 Oglasi zdravjeoddihsprostitev V ZDRAVILIŠČE LAiKO Vstopite v leto 2008 v naši družbi. Ste se že odločili kam na silvestrovanje ali novoletni ples? Zdravilišče Laško vabi na: Silvestrskozabavo (31.12.07) v Hotel Hum ali nekoliko drugače - v Savna center Zdravilišča Laško; Novoletni ples (1.1.08) v Zdravilišče Laško in Hotel Hum. Za informacije in rezervacije pokličite 03 7345 122! N več časa, da bi si pogosto kot nekoč izrekli nekaj topih, prijaznih besed. tsl A žeja za vašo srečo in zdravje v novem letu ostaja enako iskrena in močna! v ^ARA^ L A 3 K O ANDREJACIZEJ, mag. farm., spec FRAG MAT VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2008 iOJfiii SE, dLMM, MONTING SK, proizvodnja, trgovina in storitve d.0.0. Spodnja Rečica 80 c, 3270 LAŠKO, SLOVENIJA tel.: + 386 3 734 34 80 fax: + 386 3 734 34 84 E-mail: montingsk@siol.net FRAGMAT TIM d. d. LA[KO www.fragmat.si » » fl v 4 V v 30 Oglasi £ £ ❖ s 0 KOMUNALA" LAŠKO £ Božični in novoletni prazniki so dnevi ljubezni, $ # miru in sprave. Napolnijo naj naša srca, domove in delovna mesta # ter nam dajo novih moči za razumevanje, medsebojno sožitje ter dobro delo v novem letu 2008! ^ Kolektiv Komunale Laško £ 31 Laščani! Naj vam bo novo leto bogato s prijateljstvom, mnogimi uspehi in varno prihodnostjo, ki vsem nam prinaša srečo in mir!