Z Damjanom Zoretom — študentom biotehniške fakultete
Sredi spravila krompirja smo ga zmotili, doma na kmetiji v Zgornjih Pirnieah. Za klepet gotovo nepravi čas. Vendar, ko se zazreš v dvorišče, kjer stoji sodo-ben hlev za 22 molznic in mlado živino, mlekarnica, trije silosi, senik in najrazličnejši sodobni kmetijski stroji, se vprašaš, kdaj pa je sploh pravi čas.
,,Ja, kar vzeti si ga moraš", nas je ob snidenju pri-jetno ogovoril Damjan ZORE, 24-leini študent četrte-ga letnika živinoreje.
,,Pakiramo šesi ton krompirja za nfedvoško kmetij-sko zadrugo in sapo je treba zajeti. Sicer pa na kmetiji nisem sam, družno gospodarim z očelom, mamo in sestrama, prav tako študentkama biotehniške fakulte-te." In kot, da mi je bral misli je nadaljeval: ,,Letina bi lahko bila boljša, a smo kar zadovoljni. Žal pa ne tudi z odkupno ceno krompirja in mleka, saj so razlike med odkupno in prodajno ceno, glede na stroške pri-delovanja, še vedno previsoke. Družbeno kmetijstvo ves čas izkazuje stalne izgube, ki jo družba pokriva na ta ali oni način prek različnih občinskih in republiških skladov, nihče pa se ne zmeni za kmetovalčeve stroške in izgube".
Ob depresiranih cenah svojih pridelkov ne more kmet plačevati umetnih gnojil, zaščitnih sredstev in mehanizacije, ki mu jih država vsaj posredno zaraču-nava celo po znatno višjih cenah od svetovnih. Resda si je kmet v zasebnem sektorju nekoliko opomogel. Nabavil si je stroje in obnovil domačijo, vendar je v
primerjavi z družbenim sektorjem še vedno v podreje-nem položaju.
Ko država zaide v tako ekonomsko krizo, kot se je v njej znašla sedaj, ko ne more več vzdrževati umetne rentabUnosti državnifi jfosestev^i morala bfti njena prvorazredna naloga dvigniti zasebno kmetijstvo na takšno raven, da bo knjet pono^en, da je kmet.
,,Derimo v Nemči^, Avstriji i* na Nizozemskem ga država spodbuja z najrazličnejšihii olajšavami, stimu-lacijami, regresi, mJadoporočenci dobijo celo državno doto in zagonska sredstva. Skratka država se dobro zaveda, da je naše preživetje odvisno le od kmetijske proizvodnje. Kaj pa prinas, vsi te le ožemajo in v isti sapi zatrjujejo, da bo jutri bolje."
Vendar Damjan ni črnoglec( mladenič, prav na-prostno, po diplomski nalogi sodeč, kateri je dal na-slov ,,Razvoj kmetije v prirejo mleka in mesa" kmetiji ne bo obrnil hrbta, ves svoj umski kapital bo usmeril v zemljo — njeni bogatitvi in ne le izkoriščanju. ,,Če jo bomo le izkoriščali in jo ne bogatili z organskimi snov-mi bomo čez deset let imeli puščavo ne pa nove obde-lovalne površine."
Pri Zoretovih so tržno usmerjeni v poljedelstvo in živinorejo. Obdelujejo'12 ha zemlje (polovico le-te imajo v zakupu) in redijo 45 glav živine. Tako Ietno oddajo medvoški zadrugi 100 tisoč litrov mleka, 4 to-ne mesa in 30 ton semenskega in merkantilnega krom-Pirja.                          .  ¦        .-..'.
Izhajajoč iz diplomske naloge Damjan vidi rarvoj svoje kmetije v visoki gospodarni prireji mesa in mle-ka. Cilj mu je doseči 7000 kg mleka po kravi z višjim odstotkom mlečne masti. Čim več mesa in mkka je treba pridelati iz domače krme, če hočemo ustvariti večji dohodek. Za učinkovito pridelavo zadostnih ko-ličin kakovostne krme je potrebno poznati lastnosti tal. Umno razmišljanje, ni kaj. Vendar vse to zahteva veliko volje, dela in predvsem znanja, katerega Da-mjan gotovo ima, saj je dober poznavalec splošnih ra-zmer v kmetijstvTi, tako doma kot izven naših meja, kjer se je seznanjal s sodobnejšim načinom kmetova-nja. Kot član kmečke mladine in kmečke zveze skuša vse te svoje zamisli in spoznanja udejaniti tudi v prak-si.
Seveda pa kmetijstvo ni Damjanova edina velika ljubezen. Rad pleše v folklorni skupini Oton Zupančič iz Sore in poje v moškem pevskem zboru Medvode. Po nasmešku sodeč tudi o življenjski družici resno ra-zmišlja. Kako tudi ne bi, saj vidi prihodnost kmetova-nja v sodobni družinski kmetiji. Le ta bi pomenila trajno rešitev v pogledu optimalnega izrabljanja mo-žnosti, ki nam jih ponuja zemlja. Pripeljala bi nas do bistveno spremenjene agrarne strukturiranosti pode-želja, z njo povezane pa tudi do socialne. Razcvet dru-žinskega kmetovanja bi hkrati postalo eden trdnih te-meljev za ozdravitev celote našega gospodarstva. . -   ,_      ........    ...     - _ ¦    .                                                V. V.