IrAiiijn : 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. & V e 1 j a : za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom : Upravništvu v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. & Leto XV. V Celovcu, 30. rožnika 1896. Štev. 18. Prošnja. Mnogo naročnikov »Mira« še ni plačalo za letos naročnine, in tudi za pretekla leta jih je ostalo več še na dolgu. Ker nam od številke do številke naraščajo veliki stroški za papir, za tisk, za uredništvo, opravništvo, ekspedicijo in za pošto, uljudno prosimo vse naročnike, ki so še kaj na dolgu in ki želijo list še dalje prejemati, da ta dolg prej ko mogoče poravnajo, da nas ne spravijo v zadrego, ker tudi mi moramo velike stroške redno poravnati. Upamo, da ta opomin ne ostane brez uspeha in da se bodo naročniki, ki so še z naročnino na dolgu, vsaj sedaj, po preteku prve polovice leta, spomnili svoje dolžnosti. Lastništvo Krščansko delo. (Govor mil. g. knezoškofa dr. J. Kahn-a na delavskem shodu v Prevaljah.) Vozéé se od kanonične vizitacije v Strojni v Črno, prišli so dné 31. velikega travna mil. gosp. knezoškof dr. J. Kahn na shod katoliško-delavskega društva pri Steklu v Farski vasi in tam spregovorili to-le izpodbudne besede krščanskim delavcem: Pred seboj imam katoliško delavsko društvo, društvo obstoječe iz delavcev. Delavci so od Boga samega postavljeni in delo kot tako je človeku najvišja čast in olika, najsi potem roka dela s kladivom, ali vodi plug, ali drži scepter, najsi telesno ali duševno dela. Bog sam je hotel, da delamo, in hotel je to, ne še le po padcu (grehu) prvih ljudij, marveč že prej. Bog je postavil, pravi sv. pismo, prvega človeka v raj, da ga varuje in obdeluje; tako je bil že prvi človek ustvarjen za delo, kakor ptica za letanje. Pač je delo po padcu dobilo poseben značaj, posebno znamenje ; postalo je nekako zadostovanje (kazen) za prevzetnost in nepokorščino, vsled ktere je človek izgubil raj, kjer je moral sicer delati, pa brez truda in napora. Od zdaj naprej moralo se je delo vršiti z naporom in trudom, pa Bog ga je hotel kot tako, in kdor ne dela, nasprotuje zató volji božji. Delo, bodisi kterokoli, je zaukazano po volji božji ; ali tako delo ima le zemeljski cilj in konec; kdor ne dela, naj tudi ne jé, pravi modri v sv. pismu. Da pa ima delo tudi vrednost za nebesa, moramo delati po veri, v zavesti, da s tem služimo Bogd in izpolnujemo njegovo voljo. Delati moramo s pravim namenom : da hočem delati pokoro za mnoge prestopke, posnemati izgled božjega Izveličarja samega, ki je tudi del^Jf ob strani svojega rednika, sv. Jožefa. Delu se pravzaprav nihče ne more odtegniti. Misliti bi se moglo, da se nekteri vendar morejo odtegniti, morebiti med desettisoč ljudmi jeden. Pa tudi ta ima svoje napore in trud in morebiti mnogo večje skrbi, nemirnejše noči, kakor priprost mož, ki dela s pogledom na Boga, v zavesti, da je božja sv. volja. Delu se nihče ne more odtegniti; jeden kakor drugi mora delati, ker delo je človeka naloga, čast in dolžnost, in moreš jo narediti zaslužno za nebesa, ako jo izvršuješ s pogledom na Boga. Rekel sem, da imam pred seboj katoliško delavsko društvo. Društvo — kaj je to? Društvo je zveza več ljudij k skupnemu namenu. Vsak namen, ki je dober in dovoljen, more se doseči v društvu. Za namen in cilj pa, ki ni dovoljen, ne smem delati niti sam, niti v zvezi z drugimi. Pred tem pa nas varuje že ime „k atol iško delavsko društvo". Moremo delati le za tak namen, ki je dovoljen po naukih katoliške cerkve, ali jej vsaj ne nasprotuje. — S tem smo obvarovani, da ničesar ne začnemo, in ničesar podpiramo, kar ni od katoliške cerkve morebiti priporočeno, ali dovoljeno, ali vsaj ne prepovedano. Zveze (društva) kot take so utemeljene že v človeški naravi. Mi nismo čisti duhovi; duh je nekak svet zdse in samo od narave določeni za združenje in imamo za to posebno nagnjenje. Svoje veselje in žalost hočemo naznaniti drugim, se poučiti od drugih v tem in onem, kar potrebujemo. In tudi v tem velja beseda Gospoda. Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, sem v sredi med njimi. — Zató naj bi se shodi pričenjali s pogledom na Boga, sklepali s kratko zahvalo. Znano je, da se angleški državni zbor pričenja z molitvijo. Tako je prej bilo povsod. Nikjer se ljudje niso zbirali, ne da bi prej molili. S tem pride nekak blagoslov na društvo in Izveličar se nekako sili, da pride v našo sredo. Izveličar pa ostane le tedaj in tam v naši sredi, kedar se nič ne zgodi proti njegovi časti. Kar se pa zgodi na njegovo čast. na to se ozira tako, kakor bi se zgodilo njemu samemu, akoravno se zgodi le na našo korist. Zató katoliško delavsko društvo, ostani zvesto svojemu namenu; vselej misli, da delo, bodisi visoko ali nizko, je častno, je namen življenju, ali zgoditi se mora prav, s pogledom na Bogà, ker potem je Kristus med nami, in če je Kristus med nami, nam ne more nihče škodovati. Po lepem, prisrčnem nagovoru so podelili knezoškof zbranim svoj višjepastirski blagoslov, in potem odšli. Globoko so segle pomenljive besede delavcem v srce; naj bi našle odmev pri vseh naših bralcih in nas utrdile v pravem krščanskem delu za našo pošteno stvar. Dopisi prijateljev. (Kronski darovi za velikovško šolo.) .Andrejev venec“ 4 krone; Oskar grof Christalnigg, c. k. nadporočnik v pok. in grajščak na Goričah, 6 kron; kanonik in župnik Frane Treiber v Št. Rupertu pri Velikovcu 20 kron, neimenovan dobrotnik iz celovške okolice 10 kron, D. K. 1 krono, župnik Matija Wurzer v Rušah na Štajerskem 4 krone, mlinar A. Oražem v Briksenu na Tirolskem 3 krone, rodbina Kupljenova v Črnomlju za god sv. Cirila in Metoda z rekom: .plapolajte uma svilii kresovi" O kron. Skupaj 54 kron. — Prisrčna hvala. Živeli nasledniki! S sv. Višarij. (Romarji.) Navadne vsakoletne procesije, prihajajoče na našo prijazno božjo pot, so bile tudi letos prav dobro obiskane. Prišlo jih je pa: iz Celja kakih 800, iz ljubljanske okolice in Slov. Gradca 1000, iz Podjunske doline 300, iz Zgornjega Štajerskega 700, iz graške okolice 50, iz Škofje Loke 300, iz Karnskega grada 70, iz Krške doline 130, iz Dvora in Lipe nad Vrbo 200, iz Mižice pri Črni 60, benečanskih Slovencev 100. — To so častne številke iskrenih, po največ slovenskih romarjev, Marijinih čestilcev, kterih trud in molitve je nebeška kraljica gotovo bogato poplačala. — Na binkoštno soboto je umrl tli neki čez 80 let stari mož iz slovenjegraške okolice zavoljo utrujenosti in slabosti. Po saneh so ga prepeljali v Žabnice, kjer so ga pokopali. Bog povrni! V nekem trgu je živel mesar Barjak. Daši je bil že zelo bogat, bil je zraven tega prav lakomen ter kot trdovraten skopuh znan daleč okrog. Berač se ni smel pri njegovi hiši niti pokazati. Ce se je vendar kak revež zmotil in obstal pred njegovo štacuno, zmerjal ga je trdovratni skopuh, namesto da bi mu podal vbogaime, tako, da se je vsak takoj od skopuhove štacune oddaljil in nikoli več tu ni obstal. Tako se je zgodilo, da se k mesarjevi štacuni noben berač ni niti približal. Enkrat pa se je zgodilo, da je k Barjakovi štacuni prišla neka babica od starosti vsa pripo-gnjena in sključena. Babica opiraj0č se ob palico pride v štacuno ter prosi za košček mesa in nekaj kostij, da bi mogla svoji bolni hčeri skuhati juhe. Mesar je bil sam v štacuni in vagai ljudem meso. Ko je bil že vsem ljudem postregel, pomeri tujo žensko od glave do pete in vpraša s trdim glasom: „Koliko pa hočete mesa?-------Saj menda veste, da se v moji štacuni nič zastonj ne daja, ampak le prodaja!"------ „Ali, predragi gospod, saj jaz nimam denarja — nič ne kupujem, ampak prosim samo vbogaime — z ničemur drugim vas ne morem plačati, kakor samo z „Bog povrni!" Upala sem, da se moje uboge hčere usmilite zavolj Boga. Ljudje so mi nasvetovali, da bi si nekje izprosila košček mesa in nekaj kosti za juho; to bo menda mojo hčer ozdravilo!" — — „No, če tega želite za svojo bolno hčer, bom vam nekaj navagal," reče mesar jezno in ob enem porogljivo, „in sami poglejte, koliko bo tega za vaš „Bog povrni". Od tega si gotovo ne bodete skuhali juhe!" Po teh besedah vzame svinčnik in kos papirja, v kteri je navadno svojim kupovalcem zavijal meso, ter napiše čez cel papir besede »Bog povrni!" Papir z napisom pokaže potem babici in lahkomiselno ga vrže na jedno važnico. Toda kako se zavzame, ko važnica s papirjem pade na mizo s takšno močjo, kakor da bi nesla najtežjo utež. Mesar se sicer začudi, a takoj je zopet hladnokrven. Mislil je, da je znabiti z rokavom potegnil važnico na mizo; zavolj tega brez daljšega premišljevanja odseka košček mesa ter ga vrže na drugo važnico. A ta se niti ne premakne. Odseka torej drugi, tretji, peti — deseti košček — ali važnica se ne gane. Z začudenjem gleda mesar Barjak ta dogodek, preneha vagati in marljivo pregleduje vago. Vse je bilo v redu. Zavolj večje gotovosti zamenja oboje: kjer je bilo meso, dà sedaj papir s čudno težkim napisom; na važnico pa, kjer je bil papir, položi meso. Na njegovo začudenje se je tisti čudež ponavljal, kajti važnica s papirjem je padla na mizo, druga važnica z mesom pa se je vzdignila, kakor lahko perje. „Hm, to je čudno; to se mi še ni zgodilo!", reče sam sebi mesar in radovedno meče na važnico kos mesa za drugim, da bi se konečno prepričal, kdaj se važnico z lahkim papirjem vzdigne. A tega ni dočakal. Važnica je bila z mesom že tako prenapolnjena, da je dol padalo. V tem se Barjak z obema rokama podpre ob važnico, ali ta se tudi zdaj niti malo ne premakne, kakor da bi druga važnica s papirjem, mnogo centov vagala. Mesarju Barjaku se pokaže na čelu pot. Ni mogel razumeti, kaj se tu godi. Noge so mu omahovale, roke se tresle, pri srcu ga je nekaj bodlo in pri vsem tem je v duhu videl vse uboge in revne postave beračev, koje je zapodil od svoje štacune. Bilo mu je čudno pri srcu. Spoznal je pri tem čudnem dogodku grešnost svojega dosedanjega ravnanja in trdost svojega srca. Mei si je nekaj trenutkov z desnico potno čelo, vzel važnico in dal je babici vse navagano meso v predpasnik, rekoč ves ginjen: »Takó ; tukaj imate, babica. Skuhajte sebi in bolni hčeri dosti juhe ter okrepčajte se. Vidim, da vaš »Bog povrni« vaga več kot cela moja mesnica. Zato hodite sem k meni vsak dan in izberite si, kar hočete. Zdaj sem se s svojimi lastnimi očmi prepričal, kakšno ceno ima iskreni »Bog povrni!«" Babica se je srčno zahvalila, blagrovala v duhu radodarnega moža, želeč mu zdravja in Božjega blagoslova, in potem je veselo hitela k svoji hčeri. Od tistega časa se je pa mesar Barjak ves izpremenil. Nihče izmed revežev ni odšel od njegove štacune, ne da bi dobil vbogaime. Ko je pa prihodnji petek cela truma beračev šla iz cerkve mimo njegove štacune, šel jim je mesar kar nasproti, rekoč prijazno, da so se vsi zavzeli: »Zakaj pa k nam ne greste? — Ali se me bojite? Še nobenega nisem snedel !"----------- Iz Zgornjega Roža. (O zadnjem shodu) Ciril-Metodove podružnice v Št. Jakobu smo od drage nam strani sprejeli še drug dopis. Da pa ne ponavljamo ene in iste stvari dvakrat, podamo tu le konec dopisa, ki pravi, da se je zborovanje, ako-ravno se je od nekterih stranij kazala mrzlota in se je videlo premalo zanimanja in navdušenja, v obče dobro obneslo. Upajmo, da bo v prihodnje bolje in da tisti mlačni, ki so nas zdaj le od daleč poslušadi, se tudi navdušijo in čisto k nam pristopijo. Želimo, da pri drugi priliki še tisti naši sosedje, ki so drugače imenitni in imajo navadno prvo besedo, naše slovenske shode počastijo. Možje in vsi rodoljubi pa razširjajte pravo, pametno našo misel med nezavedneže. Učite jih prave zavednosti ; zavračajte tiste krive misli in nazore, ki jih sovražniki našim ljudem vcepljujejo; saj naša reč je jedino pametna, poštena ter pravična. Proč s kukavicami, ki nam hočejo vsiliti tuji škodljivi duh, in nalijajte našincem čistega vina, drugače gremo mi, ki smo še do zdaj na dobrem glasu, rakovo vpot, česar vendar Bog ne daj ! Iz Št. Jakoba v Rožu. (Novo podvzetje.) Zelo koristno napravo namerava izpeljati naš J. Šuster, p. d. Maček, načelnik posojilnice, trgovec, poštar itd. Namen temu podvzetju je, premostiti Dravo pri Stroju na Reci, kjer je doslej samo brod in se po ladijah prevaža, s tem zvezati naš Rož po naj-bližej poti z železnico v Vrbi ter prikrajšati vožnjo v Celovec vsaj za poldrugo uro. Dosedaj je bila naša najbližja zveza z železnico čez Rožak v Vrbo, več ko dve uri vožnje in po hudih strminah in klancih, da so krvavo trpeli ljudje in živina; zgodile so se že na tej poti celo smrtne nesreče po strmem klancu v Melih. Pri imenovani poti pa odpade skoro vsak klanec; cesta bode do Vrbe skoro zvožena in vsaj za pol ure krajša, kakor doslej. S količkaj dobrim konjem prišli bodemo iz Št. Jakoba do postaje v Vrbo v tri četrtinkah ure. Za naš kraj bode to velika korist, pa tudi podvzetuiku bode to neslo lep dobiček; gotovo bode tu denar kaj dobro naložen, če pomislimo, da gre v Rožeku čez most vsaki dan voz za vozom k postaji v Vrbo, obložen z drvami, lesom, dilami in z drugim blagom in nazaj. In koliko tisoč ljudi hodi na leto čez most peš tja in nazaj. Vsaki mora plačati mostnino po dva krajcarja tja in ravno toliko nazaj. Ker po novej cesti ne bode klancov, bodo vozili celo z gorenjih krajev rožiške in pečniške fare po novi cesti. Rožani imajo tudi v Celovcu veliko opravka; ženejo tja živino na prodaj, prodajajo in kupujejo tam žito in drugo blago. Dalje je znano, da se dela cesta na južnem ali senčnem bregu jezera iz Celovca v Vrbo. Doslej je že dodelana od Celovca do Otoka in iz Vrbe do Štosirja. Morebiti bode že tekočega leta vse dodelano. Sedaj hodimo mi v Celovec ali na Rožak v Vrbo in po velikej cesti na severnem bregu jezera, ali pa po dolini na Humberg in čez hude humberške klance, šest do sedem ur vožnje, če imamo naloženo. Po nameravani novi cesti^ pa se bomo vozili brez klancev iz Št. Jakoba na Št. Uj v Škofiče poldrugo uro, odtod do Briicklerja na Ribnici po novi cesti poldrugo uro v Celovec z obloženim vozom. To bi bilo znatno prikrajšanje poti in skoro vse skozi po ravnem. Tudi pot iz Vrbe po senčni strani jezera v Celovec bode veliko krajša, kakor so dosedanje ceste. Sploh v vsakem oziru bodemo vsaj za celo uro popred v Celovcu kakor pa dosedaj. Iz Železne Kaple. (Mil. gosp. knezoškof Jožef) obiskali so letos tudi naše gorate, od drugega sveta daleč ločene kraje in delili zakrament sv. birme v Železni Kapli, Jezerskem, Kortah in Obirskem. Omeniti moram, da so na cerkvici pri Mariji Devici v Trnji bile razobešene ob tej priliki črno - rudeče - žolte zastave, to je frankfurta rie e (!!!). Beljaške „Karntner Nachrichten“ se še jezijo, da je bila na slavoloku latinska beseda „Salve“ in ne nemška „willkommen“. Tako daleč smo tedaj že prišli ! Podajamo te novice brez daljših opomb, ali kaj bi k vsemu temu rekli pokojni naš nepozabni g. župnik Muden? Iz Sinče vasi. (Posojilnica.) Tudi letošnji račun naše slovenske posojilnice kaže, da napredujemo. Prometa je imela 86.765 gld. 5 kr. Deležev je 474 v skupnem znesku 3776 gld. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 83.593 gld. 17 kr., danih posojil 88.512 gld. 36 kr. Rezervna fonda sta narastla na 2260 gld. 90 kr., čistega dobička je bilo 703 gld. 83 kr., upravnih stroškov 494 gld. 95 kr., na dobre namene se je dalo 30 gld. 13 kr. Dal Bog, da napredujemo tudi zanaprej! Iz Velikovca. (Naša slovenska hranilnica in posojilnica) je imela 1895. leta 243.096 gld. 1 kr. denarnega prometa, t. j. 13.792 gold. 45 kr. več kakor leta 1894. Udov je bilo koncem leta 334, ki imajo na dobrem 3340 gld. Hranilnih vlog se je na novo vložilo 36.608 gld. 71 kr., vzdignilo 22.620 gld. 3 kr. Obresti se je pripisalo 3890 gld. 10 kr., izplačalo 506 gld. 12 kr. Stanje hranilnih vlog s kapitalizovanimi obrestmi vred je koncem leta 77.820 gld. 90 kr., to je 17.878 gld. 78 kr. več kakor leta 1894. Stanje posojil koncem leta 1895. je 88.272 gld. 73 kr. Cisti dobiček znaša 441 gld. 92 kr. Od čistega dobička za leto 1894. se je dovolilo 200 gld. naši slovenski šoli in za po potresu poškodovane v Ljubljani in na Kranjskem 50 gld. Rezervni fond je narastel na 2532 gld. 13 kr. Iz Rude. (Novi most. — Nesreča.) Že je minulo leto, kar so začeli v Lipici zidati novi železni most čez Dravo in med tem časom se je že veliko storilo. Najprej so napravili na levem bregu Drave novo cesto k mostu, ker bo železni most stal malo nižje od sedanjega broda. Bilo je to težavno delo, ker je tam breg zelo strm in skalnat ; na vrvih so delavci bili otveženi in v naj-večej poletnej vročini so tam kamenje lomili ter prostor za novo cesto pripravljali. Ko je cesta bila dodelana, so na ravno tistej strani Drave sezidali iz rezanega kamna prvi steber za most. Potem je postavil tesarski mojster gospod Straser iz Velikovca lesen most za silo, in po zimi, ko je bila Drava majhna, so začeli zidati kameniti steber sredi Drave, ki bo v kratkem dodelan. Na tretjem stebru na pravem bregu Drave sedaj delajo. Že-lezje za most je že vse v Lipici in v fužinah shranjeno. Do 1. kimovca bi imel novi most postavljen biti, bo pa menda težko šlo, ker manjka delavcev, posebno kamnosekov, in ker je zasilni most pred kratkem bil poškodovan. 3. t. m. namreč se je plitva, z deskami obložena, ker ni imela pravega vodnika, s tako silo v sedmi leseni steber zasilnega mosta zaletela, da ga je kar odbila in sama se v Dravo prekucnila; bizo Švabeka so jo našli. Štirji plavičarji, ki so bili na plitvi in so tudi v vodo padli, so se rešili s tem, da so se držali dii, ki so po Dravi plavale, in so po malem priplavali na suho. — Novi most bo lep, pa tudi drag, ne da bi donašal onega dobička, kterega od mnogov stranij pričakujejo. Iz Štajerskega. (Grozna nesreča. — Otrok zgorel.) Dné 15. rožnika proti večeru se je peljal skozi postajo Slov. Bistrica tovorni vlak z rezervisti pešpolka št. 97. Nekteri rezervisti so sedeli tako, da so jim noge visele iz vagona. Na tej postaji sta pa stala dva vagona na relsih, ki se križajo z relsi, kjer je vozil vlak. Ta dva vagona pa nista bila podložena; ko torej vojaški vlak močno vozi mimo, zdrdrata proti vlaku ter grozno poškodujeta štiri rezerviste. Florijan Koban iz Pevme zgubi obe nogi ter med potom v Maribor umrje; Vinku Matkoviču iz Draguča in Jožefu Drahonji iz Oseka zmečka obe nogi, Janezu Kavčiču iz Dorn-berga pa eno nogo. Matkovič je previden umrl še tisti večer v mariborski bolnišnici, kjer so Drahonji odrezali obe nogi, Kavčiču pa eno. Ta dva še živita. — Pred 14. dnevi je zgorel v Jelovcu v Rejserjevi viničariji vsled nepazljivosti 10 mesecev star otrok. Mati je zakurila v železno peč in šla v vinograd ; med tem pa pade iskra na posteljo, kjer je ležal otrok in ga sežge. Hitro se vrnivša mati zabrani, da se ogenj ni dalje razširil. »Sl. G.“ Iz Solčave. (Razno.) Z veseljem smo pozdravili veselo novico, da se bo po trudu slovenskega planinskega društva ustanovil tukaj hotel za hribolazce v zares lepi logarjevi dolini, o kteri pravijo, da jej ni para in da njej enake krasote ni najti. Nekteri ekstra nemški lačenpergarji so se sicer hoteli vriniti med nas, pa zdaj morajo odstopiti. Hvala za to slavni planinski družbi za res velikanski korak, ki ga je tukaj storila. — Tudi pošto so nam obe-čali in bi imela začeti poslovati že z dnem 1. mal. travna. Sedaj pa ni duha ne sluha po njej. Iz Gornjega Avstrijskega. (Duhovščina in politika.) Y zadnji letošnji seji gornje-avstrijskega deželnega zbora je napadel liberalni poslanec Bohr duhovščino, zakaj se meša v politiko, kakor da bi samo liberalni poslanci, advokati in judje imeli patent, da delajo politiko! Toda dobil je odgovor, kterega si gotovo zapomni za celo življenje. Odgovoril mu je mil. škof dr. Doppelbauer sam, tedaj oseba, v tej stvari popolnoma merodajna. „Ni mi“, rekel je mil. škof, „znan niti jeden slučaj, v kterem bi prestopila duhovščina moje škofije v svojem nastopanju na političnem polji mero spodobnosti. Duhovščina se mora v naši dobi pečati s politiko. Načelo, da politika ne spada v delovanje duhovnikov, je neupravičeno, krivo. Ko bi se liberalci in druge stranke s svojimi postavami ne mešali v čisto cerkvene zadeve, potem bi seveda duhovščina ne imela povoda, pečati se s politiko. Brez dvoma in gotovo se bode duhovščina zdržala politike, ako bodo postavodajalni zbori prenehali se mešati v cerkvene zadeve.” Res zlate besede škofa, ki je na glasu kot vrl značaj in učenjak. — Tudi koroški liberalci vedno kričijo po svojih shodih in listih, naj se duhovnik ne meša v politiko, t. j. naj pusti pri miru liberalce, ko molzejo krščansko ljudstvo! Naj si zapomnijo be- Berači so,bojazljivo vstopili v mesnico, kajti bali so se, da jih bode Barjak ozmerjal, kakor prej. Ko jih je pa mesar bogato obdaroval, so srčno se zahvaljevali. Seveda so se čudili, odkod tako naglo takšna izprememba pri mesarju, ali Barjak nobenemu onega dogodka ni pripovedoval razun svoji družini. Papir s težkim ,,Bog povrni" je dobro shranil in večkrat ga je svojim odrastlim otrokom kazal s temi-le besedami: „Ta papir, ljubi otroci, imejte v časti! Spoznal sem iz njega, kako veliko Bog ceni vbogaime, in kako že samo iskreno »Bog povrni« je zadostno plačilo za vsak dar, kterega podamo svojemu revnemu bližnjemu. Dobro si to zapomnite, ljubi otroci! Nočem pred vami tajiti, da se nam dobro godi, toda od tistega časa, kar se v naši hiši deli vbogaime, godi se nam, hvala Bogu, tako dobro, da to smatram za Božji blagoslov, kterega nam od Boga izprošujejo reveži. Svečdn. » * » Papež in njegova mati. Ko je bil Benedikt XI., sin revnih starišev, 1. 1303. izvoljen za papeža, živela je še njegova mati. Četudi je bila že zelo stara, vendar bi bila rada videla svojega sina na papeževem stolu iu zato se je podala na pot v Rim, da bi svojega sina še enkrat videla in potem mirno umrla. Ko je rimska gospoda izvedela, da v mesto prihaja mati novoizvoljenega papeža, hitelo ji je naproti mnogo plemenitih gospd in oblekle so jo v dragoceno obleko, da bi mogla dostojno stopiti pred svojega sina. Ali kaj se je zgodilo ! Sveti oče ni hotel spoznati bogato oblečene starke za svojo mater in vprašal je (četudi jo je takoj spoznal), kdo je imenitna gospà in česa želi. Ko so mu navzoči hoteli dokazovati, da je to njegova mati, rekel je sv. oče : Ni mogoče, kar pravite, zakaj moja mati je bila revna in vselej le priprosto oblečena. — Mati je razumela nežni na-migljaj in odšla je, da se zopet preobleče v svojo priprosto obleko in tako stopi pred svojega sina. In glej ! Jedva jo je papež zagledal, šel ji je nasproti in objemajoč je rekel: „Zdaj še le spoznavam svojo staro, ljubljeno mater!“ — S tem je papež dal vsem otrokom lep izgled, kako morajo otroci stariše ljubiti in se jih nikoli sramovati, ako bi tudi imeli veliko bogastva in dosegli imenitne službe. —č— Pogumen romar. Dné 27. kimovca 1. 1887. bili so, ker so obhajali sveti oče Leon XIII. tisto leto svoj jubilej, italijanski romarji pri papežu. Med njimi je bil tudi mlad človek, ki je nosil siromašno in jako porabljeno ali vendar čedno obleko. Med romarji zavzel je kot romar gotovo prvo mesto, kajti on je prišel peš in še le od kod? Prišel je od svetišča sv. Jakoba, ki je v Kamposteli na Španjskem, in na dolgem potu je moral prestati vsa trpljenja slabega vremena, kakor tudi zbadanje hudobnih ljudij. Dné 1. prosinca bil je pri pape-ževej sv. maši in potem šel v Lurd in zopet na Špansko. Ali ni bilo to prvokrat, da bi bil on prevzel v svoji pobožnosti take težave. Leta 1883. je šel, kolikor ga ni zabranilo morje, peš v Jeruzalem; potem je obiskal vsako leto iz Benetek, kjer je bil doma, Rim, za kar je 17 dni potreboval. Pred kratkim je prišel čez Asisi in Loreto zopet nazaj v svoje stanovanje in ni več romal, kajti zavolj velikih težav ga je prijela mrzlica. Mladi človek se imenuje Janez Baroni in je bil prej mornar. „Ali“, vprašaš morebiti, »zakaj je ta človek toliko romal m še celo peš?“ Povem ti, imel je prav lep in dober uzrok. Bil je namreč enkrat na Rudečem morju v smrtnej nevarnosti. — V svojem strahu je naredil tu obljubo, da bo, če bi bil rešen, obiskal najpoglavitnejša svetišča kot romar in sicer peš. Svojo obljubo je tedaj zvesto izpolnoval. — Učimo se od njega, za našo dušo doprinašati tudi težke darove in radi in pogostoma obiskujmo uajveči in najsvetejši romarski kraj cele katoliške cerkve, — namreč tabernakelj v vsakej cerkvi. Brez zatajevanja, brez resnega dela in napora ni prave čednosti in tudi ne večnega, zveličanja. —k. Smešnicai*. * „Ti Jurej, jaz sem videl potapljavca, ki je pol ure zdržal pod vodo !“ — „To ni vse nič,“ zavrne ga pretkani Jaka: „Jaz sem pa videl potapljavca,. ki ni prišel nič več iz vode!“ * Profesor vpraša učenca: »Kaj mislite, kaj bi se bilo pač zgodilo, ko bi ne bili Francozi umorili Henrika VI.?“ Učenec se odreže: „Bi pozneje vendar le umrl.” * Kmetski fant je stal pred sodnikom, tožen, da je tovariša stepel. „Ali ne veste", reče mu sodnik, ,,da se po postavah ne sme tepsti?" „0, gospod, jaz ga nisem tepel po postavah, temveč po hrbtu", reče ponižno fante. * Oče: „Karol! Danes se ne smeš iti kopat, ker se pritožuješ, da te trebuh boli." Karol: »Oj oče, to nič ne škodi, saj znam po hrbtu plavati.” sede škofa, ki je za nas gotovo merodajuejši, kakor kak liberalni kričač, naj si je tudi poslanec ali — dohtar. _______ Glasovi nasprotnikov. Zopet „nemški Celovec“. Celovški župan je zadnjič romal v Berolin k svojim nemškim bratom. tam ga je sprejel, kakor je sporočil Neuner celovškemu mestnemu zboru, berolinski župan posebno slovesno kot „župana najbolj južnega mesta". To novico nemški listi s posebnim veseljem trobijo med svet. Radovedni smo, kako še bolj junaško bo sedaj g. Neuner branil „nemški“ (?) Celovec, ko je romal celo v Berolin, da se bolj navzame nemškega prusovskega duha, ki je tam prav po ceni. „Scliulverein“ in ,,Siidniark“ sta neprestano pri delu, da izpodkopujeta slovenstvo. Siid-mark bode prihodnjo nedeljo rogovilila v Gorici ob Vrbskem jezeru. Kar bo naberačila dobička, obrne ga za šulferajnski otroški vrtec v Velikovcu. — Koroški učitelji še ne ostanejo na cedilu. Šul-verajn jim je dovolil v zadnji seji novih podpor, p. d. judeževih grošev. Odslužili jih bodo učitelji pri prihodnjih volitvah s silno agitacijo proti katoliški in slovenski stranki. Vedno stara pesem! — Graško „Tagespošt“-o že srbi, kdo bode naslednik dr. Gobanc-u, ko konečno vendar za vselej gré v pokoj. Zadira se ob tej priliki po stari navadi v koroške Slovence in slovenske poslance, osobito v pokojnega Kluna. Stari graški teti bi bilo kajpak všeč, da pride za Gobancem na krmilo zopet mož, ki napeljuje vodo na nemškutarski mlin. Mi pa in z nami gotovo vsi za šolstvo dobromisleči možje, naj so tudi Nemci, pa moramo zahtevati, da pride na važno mesto res šolski nadzornik, ne pa nemškoliberalen ali nacijonalen politični agitator. Da je treba korenite izpremembe, kažejo mnogi dogodki zadnjih let, zlasti samomori med učitelji! —o. Politični pregled. Arstro-Ogerska. Dné 14. rožnika so hoteli Čehi v Toplicah prirediti sokolsko slavnost, zoper ktero so delali Nemci na vse pretege. Da jo za-branijo ali vsaj motijo, so poklicali nemške „tur-narje". Vlada je pa prepovedala češkim sokolcem kakor nemškim telovadcem prihod. — Dné 15. rožnika so se razšli državni poslanci po vsprejeti postavi gledé davka na sladkor, ki se bo zdaj precej podražil. Državni zbor se zopet snide sredi meseca kimovca, da dovrši državni proračun do novega leta. — Gosposka zbornica ne vsprejme davčne preosnove, kakor so jo sklenili poslanci. —- Nemških nacijonalcev stranka se zanaprej imenuje nemška ljudska (?) stranka, ki pa ostane nam Slovanom močno nevarna. Malo bolj jo posvetimo prihodnjič. — V ogerskem drž. zboru se hudo repenčijo nad dr. Luegerjem, ker tako neustrašeno biča in pobija madžarsko-židovske krivice. Resnica jih v oči bode. — Namesto dosedanjega nuncija Agliardija, ki je povzdignjen za kardinala, je imenovan nuncij v Monakovem, nadškof Ajutti za nuncija na Dunaju. — Vsa katoliška društva na Ogerskem bodo imela od 17. do 20. vel. travna t. 1. skupen shod. — Namesto pok. Klun-a je bil izvoljen za delegata posl. Višnikar. — D elegaciji nadaljujeta svoje delo, t. j. kratkomalo potrdita vse, kar jima vlada predloži. Minister je pojasnil naš položaj proti drugim državam in ga naslikal kajpak v kolikor le mogoče svetlih barvah. Druge države. Slavnosti ob kronanju ruskega cara so končane in ostanejo v spominu vsem udeležencem, tako onim, ki so jih bili deležni pri gospéski mizi, kakor onim, ki so trpeli po strašni nesreči, o kteri smo poročali. O tej treba omeniti, da se godi stroga preiskava in da je vlada poskrbela, da bodo preskrbljeni oni otroci, ki so zgubili svoje stariše. Sam car je zato daroval veliko denarja. V jeseni obišče car našega cesarja na Dunaju. — Silno slabo se godi ljudem na otoku Sardinija pod laškim kraljestvom, ki se imenuje po pravici „dom lakote". Ljudje se morajo preživiti od trave, in najpotrebnejšo obleko prinašajo, da ž njo poplačajo davke. Mnogo jih umrje lakote. In vendar vlada denar vun meče in ljudi uničuje v neumnih vojskah po Afriki ! — Baratieri je bil vojskovodja Italijanov v Afriki in kriv, da so bili Lahi pri Adovi tako hudo tepeni. Zató so ga postavili pred sodišče, a le-to ga je oprostilo. Kako pa o tem mislijo stariši in sorodniki vojakov, ki so zavoljo njega po nepotrebnem padli na bojišču? Iz Carigrada se poroča, da boleha turški sultan. Gospodarske stvari. Žito v kašči. Pri gospodarstvu je veliko ležeče na tem, da se žito, ki se je v jeseni spravilo v kašče, tudi dobro ohrani. Vsacemu je znano, da se mora žito, ki se hrani v kašči, od časa do časa premešati, tako rekoč prevetriti, sicer se ga prime plesnjiva glivica in to mu napravi neprijeten in grenek okus. Le ta še preide potlej tudi v moko. Kolikor manj je bilo žito suho, ko si ga spravil v kaščo, toliko večkrat ga je treba premešati, pa tudi, če ga je veliko na kupu, t. j. če je kašča globoka, kaže žito še tem večkrat premešati. Za to premešovanje je najbolje orodje lesena lopata. Da si pa je to pravilo znano, vendar se še pripelje vedno plesnjivega žita na trg, na škodo prodajalcu, pa tudi kupcu. Kdo bode pa kupil žito, ki je plesnjivo, po duhu že neprijetno? Tedaj premešati in to večkrat je treba žito, kedar leži v kašči. Ali ni vse eno, v kterem času in kolikokrat da ga človek prekoplje. V pozni jeseni in pa v zimi, ko je blizo enako mrzlo, je zadosti, če se v vsakem drugem mesecu premeša po enkrat, drugače pa je v zimi proti spomladi in potem v spomladi sami. V tem času kali že žito, ki je vsejano, in v kašči se mrzlota ogne gorkoti in sedaj je tisti čas, da naj v vsacih štirinajstih dnevih premešamo žito, če ga hočemo obvarovati plesnobe. Resnica, v tem času gre kmetovalcu trdo za čas, vendar pa še dobi toliko časa, ako le hoče, da si prekoplje žito v kašči. Tega je treba pa tje do začetka maja; če se je dotlej večkrat prekopalo, potem ostane že lahko na miru, morebiti celo poletje. Ni se treba bati, da splesni ali sploh, da vzame slab duh nase. Se ve, da pa more kašča biti na suhem, zračnem kraji, ne pa v kaki za-duhli kleti. Na čem spoznati kokoši, ki pridno nesó? Nektera gospodinja ima celo čredo kokošij, pa dobi primeroma le malo jajec od njih, če ne zna dobrih kokošij za pleme odbirati. Splošno je lahko razločiti kokoš, ki rada jajca nese, od one, ki slabo nese. Najbolje se poznà to na grebenu in podbradku. Kolikor temneje škrlatno-rudeča sta greben in podbradek ob času, ko kokoši jajca nesó, toliko pridneje so za jajca nesti. Tiste kokoši, ki srednje ali slabo nesó, imajo bolj bledo-rudeč greben in podbradek, ušesa pa umazano-bela in rumenkasto-roza-rudeča. Reja žrebet. Pri reji žrebet je jako važno, da se živali morejo dovolj gibati, kajti s tem se pospešuje prebavljanje. Žrebeta, ki se ne morejo dovolj gibati, se tako lepo in tako močno ne razvijajo. Kadar pa vreme dopušča, morajo žrebeta s kobilo na delo ali pa na pašo. Dobro je, če se naredi poseben ograjen prostor, po kterem žrebeta lahko skačejo. Reja telet. Kakor se skrbi za tele, tak bode vol ali krava. Če se tele prezgodaj odstavi, se dobro ne razvije, če se pusti, da predolgo sesa, pride reja predraga. Pred šestim tednom ne odstavljaj teleta. Odvajaj ga počasi in mu dajaj sprva posneto mleko, kuhane lanene preče, pa dobro seno. Oves je tudi posebno dober za rejo telet. Po travnikih tudi lahko zasajamo sadno ali gozdno drevje. S tem si izdatno povišamo dohodke. Ali saditi smemo le v posebnih slučajih. Priznavati je sicer, da drevje manjša množino sena; toda po krajih, koder pomanjkuje sadja ali tudi lesa za kurjavo, in če je dotična zemlja sposobna za sadno drevje, je vendar umno tako ravnanje, ker sadje, kterega dobivamo, dobro povrača, kar manj sena nakašamo. Posebno bi priporočali, po obrežjih, ob travnikih, ali če čez travnik peljejo ceste, ob njih stranéh zasajati primerno drevje. Prav slabi in revni travniki dajo veče dohodke, če na nje zasadimo nekoliko dreves, ktera obseku-jemo nad glavo. Pod takim drevjem dobivamo še dovolj krme, in če sicer nimamo gozda, tudi potrebnih drv za domačo kurjavo. „Kmet.“ Ko hodcte kopali jame za drevesa, nikar ne kopljite pregloboko. Mnogi, kedar sadé drevesa, kopljejo prav globoke jame in denejo vanje dobre, rodovitne prsti. Kedar se drevesce vsadi, raste nekaj časa prav dobro, dokler se koreninice razprostirajo po rodovitni prsti, ko pridejo pa do mrtvice, drevesce najedenkrat zastane in se dostikrat posuši, kajti zemlja v globočini ni rodovitna. Kedar koplješ jame, koplji bolj plitve, pa toliko bolj široke jame, najmanj 1 meter široke. Pri tacih jamah se koreninice ne bodo na globoko razraščale, ampak se bodo razprostirale bolj ob površji in dobile nekoliko rodovitnosti tudi potem, ko pridejo do neprekopane zemlje. Prav koristno pa je kopati jame po zimi, da se prst dovolj razzebe. „Dljb.“ Naša lekarna. VII. V gozdih imate zdaj dobro zdravilo, ktero pa ubožci spravljajo rajši v denar, kakor uživajo. To so žlahtne jagodice. Prav bi jih bilo pomnožiti, potem še le kaj nasvetovati. Ako jih bodo ljudje sami preradi uživali, jih apotekar in drugi gospodje, ki jagodice radi imajo, ne dobijo kupiti. Ako pa ljudje jagodic ceno ne spoznajo, jih bojo kjerbodi po „cenah" ponujali pod ceno, namesto same se poživiti ž njimi. Tako je lani apotekar še vel. srpana in kimovca dobival po tri, štiri velike sklede na dan jagodic, ker je pokazal cvenk. Ubogi ljudje ; vsaj polovico bi dali jagodic svojim otrokom, takim, ki imajo sušico, skrnino, kamen, na jetrah bolezen ali so zasušeni ali pa, ki so otožnega duha. Jagodice so tudi še za znotranjo vročino, oteklo grlo in za kraste. Grlo se mora z jagodično vodo izpirati (grgljati), kraste pa mazati s sokom. Za jed vzameš pol skledice ali čaše jagodic, pa polno mleka naliješ. Kdor hoče krvi dobiti in močen biti, naj jé zraven otrobov kruh. Namesto tega je kmečki črni kruh tudi dober. Slabega želodca z jagodami ne smemo veliko obtežiti. Zato previdnost! Jagodice se morejo kakor črešnje zakuhati, da ostanejo črez zimo. — Jagodovina (perje) je tudi re-divna, torej živež. Le hitro si je naberite na solnčnih krajih. Ako jagodovina petnajst minut v vrelem kropu stoji in se potem mleka in sladkorja pri-dene, dd redivno pijačo. Ako dišeče perje („Wald-meister", ki raste bolj v gorah) prideneš, je pijača še boljša. To je za kri, influenco in bolezni v črevesu. Jagodovina nam nadomesti ruski čaj, če si je nasušimo. Listje se zreže, med rokami povalja in lahko na vroči plošči (plehu) posuši. — Korenica je zoper drisko. Dene se v pisker, kropa nalije, pisker pokrije in dve uri kuha. Ako od tega v vsakih dveh urah en glažek mlačno izpiješ, ti pomaga zoper krvotok. — Trava je dobra za rume-nico, sok od trave (t. j. cele rastline s steblom vred) hladi vroče rane in ozdravi gnjilobe. — Želimo torej ne le sebi, ampak vsaki hiši žlahtne jagodovine in jagodic. Krčna zel ali roža sv. Janeza raste na suhih krajih, pri potih na travnikih, bregih. Roža ima pet rumenih peres, ki so na kraji zobčasta in črno pikasta, kakor bi luknjičasta bila. V travnikih te rože nimajo radi, ker daje trdo seno, pa je izvrstno zdravilo, najboljše za jetra. V sebi ima grenko smolo. Ozdravi bolezni, ki iz slabega prebavljanja izhajajo, je torej za glavo, črevesne bolezni, še zlasti za ženske črevesne bolezni; strjeno kri razdeli, čisti jetra in ledvice, je za katare, naduho, pljuče, mehir, za otroke, ki v spanju v postelji vode ne držijo. Nabirati vam julija še svetujem: arniko, kro-pive, ajbež, kimino, meta, žajbelj (žavbej), timian, tavžentrože, vinske rutice (Rante), revarjev koren in druge rože. Apotekar. N o v i č a r. Na Koroškem. Koroška deželna hipotekarna banka začne poslovati dné 1. malega srpana. Več pové oznanilo na zadnji strani. — Kočo na Stolu so zopet otvorili dné 13. rožnika. Nemci nam pa ne privoščijo več slovenskega imena „Stol“, marveč so ga prekrstili v »Hockstuhl". To je naravnost sleparija. — Po neprevidnosti je vstrelil hlapec J. Kochi v Celovcu IGletnega laškega zidarja Colombo, igrajoč se z nabasano puško. — Toča je pobila dné 16. rožnika popoldne vse poljske pridelke na Grobniškem polju. Škoda je zelo velika, ker je uničeno vse žito, ki je prav lepo kazalo. — Huda nevihta je bila dné 18. rožnika zjutraj po Podjunski dolini, ne da bi napravila kake večje škode. -—Občino „Slov. Šmihel" so prekrstili v ,,Pokrče“, nemški pa zapisali „Poggersdorf“. To je vendar očitno pačenje imen ; Bog ve po kteri nemški slovnici so našli tako pokveko krajevnega imena. Naj bi se oglasil g. baron Mac Nevin, kteremu je „čistost“ in „pravilna“ pisava imen toliko pri srcu, in odpravil tako grdo pačenje! — Volitve za deželni zbor bodo, kakor pišejo listi, koncem kimovca ali začetka vinotoka. Zato rojaki : na delo! — V Št. Lovrencu v leški dolini se je sam usmrtil učitelj F. Werzer s tem, da si je z britvo prerezal vrat, menda zavolj tega, ker so ga vaščani tožili pri deželnem šolskem svetu. — Nemški kolesarji (biciklisti) imajo dné 5. malega srpana dirko po državni cesti iz Zgornjega do Spodnjega Drav-berga, t. j. skozi celo Koroško. Na kranjskem. V Polhovem Gradci pri Ljubljani so osnovali posojilnico. Snuje se tudi v Tomišlju pri Igu. — V Trnovem pri Ilirski Bistrici se je ustanovila I. lesna zadruga na Kranjskem. — Anton Nedvčd, znani skladatelj mnogih toli priljubljenih slovenskih pesmij, je v torek, dné 16. rožnika v Ljubljani umrl. Naj počiva v miru ! — V Kostanjevici je bil umorjen lovski čuvaj J. Križman. Na sumu, da sta ga umorila, sta M. Klemenčič in M. Gulič iz Oštrca. Klemenčič je že obstal hudodelstvo. — V Zagorji ob Savi je dné 11. t. m. umrl vrli narodnjak M. Medved, ki je mnogo deloval za ndrodni in gospodarski napredek tamošnjega okraja. — Dné 15. t. m. so otvorili novo hranilnico v Radovljici s sv. mašo. — Svojega gospodarja je ustrelil dné 16. t. m. hlapec Kristan v Preddvoru. — Obrtnijsko bici-kliško društvo so ustanovili v Ljubljani. — V Idriji so imeli volitve za mestni zbor. — Nova župnija se je ustanovila v Velikih Poljanah pri Ortneku. — Kmetijsko društvo v Dobrepoljah je že začelo poslovati. Iz doposlanih nam pravil objavimo važnejše stvari v jedni prihodnjih številk. K a Štajerskem. V Št. Jurji ob južni železnici umrl je dné 17. rožnika č. g. Pran Brglez, duhovnik v pokoju. — Še krepka A. Leskovar v Leparju se je dné 13. t. m. pri delu v lesu naenkrat mrtva zgrudila na tla. Bodite pripravljeni! — Ministerski predsednik Badeni je minoli teden obiskal Gradec in nektera druga mesta na Štajerskem. — V Trestenicah ob Mariboru se je obesil 65-letni J. Dvoršak. — Sijajen shod je imelo slovensko društvo dné 21. t. m. v Račah. Govorili so gg. dr. Radaj, Robič in dr. Gregorec o političnih in gospodarskih vprašanjih. Volilci so izrekli svojim poslancem popolno zaupanje. Na Primorskem. Novo imenovani tržaško-koperski škof msgr. Andrej Sterk, so sedaj v 69. letu in rodom Hrvat. Veselje med slovanskim in tudi pravičnim laškim ljudstvom je nad tem imenovanjem splošno. Na mnogaja leta! —Neurje in naliv, kar smo že zadnjič omenili, je bil posebno hud nad Dolino. Kaj takega ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Med dežem je padala tudi toča in naredila ogromno škode. — Hrvaško pevsko društvo „Jadranska Vila“ je minule praznike slovesno blagoslovila novo zastavo v Sušaku ob Reki. — Kapelico mislijo sezidati vrh Triglava. — V Rojanu bodo Lahoni ustanovili nov otroški vrtec, da vanj lovijo slovenske otroke. — Deželni glavar Campi-telli in njegov namestnik dr. Stanger sta bila vsprejeta od cesarja. Posebno prijazno se je cesar pogovarjal z dr. Stauger-jem, iz česar sklepajo, da se zboljšajo razmere isterskim Slovanom. Bog daj ! Po drugih deželah. Oni dan so obesili v Oseku 72letnega roparja Čonka, ki je 100 ljudij umoril ter nekdaj bil pomočnik Roze Šandorja. Čonka je do vešal pipo kadil ter se šalil s krvnikom, češ : dobro me obesi, da se ne osmešiš. — Dvanajstletni Ovčar z Bedja na Hrvaškem je dné 4. junija po zanikernosti spasel po sosedovem vinogradu štiri trse. Njegova mati ga je zato hudo kregala; deček pa je vzel puško in se k priči ustrelil. — Y pokrajini Vicenca blizu tirolske meje se je zemlja odprla. Odprtina je dva kilometra dolga in eden kilometer široka. Ko je zemlja počila, podrlo se je mnogo hiš in je več ljudij ponesrečilo. — Nadvojvodi Albrehtu, slavnemu zmagovalcu pri Kustoci, postavijo letos spomenik na Dunaju. Spomenik bode stal 250.000 gld. Nabralo se je že 150.000 gld. — V Neunkirchenu je že pred mesecem 2000 delavcev ustavilo delo zavoljo prepičlih plač. Štrajk še sedaj ni končan. To so zelò nezdrave razmere. * Slovanske novice. „Društvo v varstvo češtva“ osnovali so Čehi v Pragi. Društvo ima namen podpirati Čehe v Šleziji in Slovake na Ogerskem. Pred vsem bode snovalo češke knjižnice, da bodo ljudje z branjem čeških knjig utrjevali svojo češko narodno zavest. Dobra misel, ki bi tudi bila vredna, da jo posnemajo Slovenci. — Zavezo jugoslovanskih društev so sklenili osnovati dné 25. vel. travna v Plovdivu na Bolgarskem zbrani bolgarski, srbski in hrvatski pevci. Predsednikom je bil izvoljen Slovenec prof. Bezenšek, odborniki so pa Bolgar Načev, Srb Pavlovič in Hrvat Lovrič. — Ruski car je daroval za ustanovitev dijaškega konvikta (semenišča) v Moskvi 300.000 rubljev. Ker so ruski vseučiliščniki skoro sami siromaki, bo ta konvikt zanje največja dobrota. — Dné 9. rožnika so odprli vserusko razstavo v Nižjem Novgorodu. Ta razstava je že šestnajsta in zelò obsežna ter bogata, obsegajoč 20 oddelkov. Isti dan so otvorili sloveči nižjenovgorodski semenj. — Število Slovencev v Ameriki je že precej izdatno. Samo v državi Illinois jih je po uradnih podatkih 8050. — V Levovu so dné 17. rožnika slovesno obhajali dvestoletnico smrti kralja Ivana Sobieskega. Raznoterosti. Sy. Oce in katoliško časopisje. Katoliški časopis „La voce della verità" je obhajal 8. mal. travna 251etnico svojega obstanka. Tem povodom je doposlal sv. Oče uredništvu lastnoročno pismo, ki se glasi nastopno: „Nadaljujte s prosto in nepremagljivo resnico sveti boj za vero in domovino vkljub zelò neugodnim časom in obračajte svoje oči neprestano na najvišjo Resnico". Iz imenovanega pisma se razvidi, da sv. Oče neizmerno želi, da se po časopisih kolikor možno razširjajo najblažje ideje poglavarja katoliške cerkve. Koliko je denarja na svetu? V Novem Torku so objavili jako zanimivo statistiko, sestavljeno na podlagi podatkov vseh držav gledé na kovani zlati in srebrni denar ter bankovce, kolikor jih je v prometu v posamičnih državah. Iz te statistike je razvidno, da je na vsem svetu kovanega zlata za 17.913,125.000 frankov, srebrnega denarja pa 80.213,500.000 frankov. Bankovcev (na okroglo računano) je za 13.179,355.000 frankov. Največ zlata in srebra ima v gotovini Francoska (štiri milijarde kovanega zlata in 3 72 milijard srebra), največ papirnatega denarja pa je po državah južne Amerike (okolo tri milijarde). 2000 frankov palo z neba. V Loureu na Francoskem pai je nedavno meteor (kamen z neba) v vrt gospe Pochet. Razletel se je na dva kosa, jednega večega, jednega manjšega. Konservator bruseljskega muzeja kupil je večji kos za 1850 frankov, manjši kos pa je kupil neki vseučiliški profesor za 150 frankov. Tako je torej gospej padlo z neba 2000 frankov. __ ,,Ed.“ Norec v cerkvi. V Št. Egidiju na Štajerskem je pri večernicah obnorel kmet Savmič, skočil na duhovna P. Romana ter ga vrgel na tla in ga mučil, dokler ga niso možje iztrgali iz norčevih krepkih pestij. Nato je norec zbežal na prižnico in ko je videl, da gredó ljudje za njim, je skočil s prižnice na kameniti tlak ter z zlomljenim tilnikom obležal mrtev na tleh. Nesrečnež je pred 14 dnevi prišel iz norišnice. „Slov.“ V Bosni in Hercegovini so lani našteli 1,568.092 duš. Glavno mesto Sarajevo šteje 38.083 duš. V tabeli starosti je izkazanih 155 mož s 100 leti, 128 mož, ki so prekoračili starost 100 let. To je gotovo redka prikazen. Tudi število ljudij, ki trpe na telesnih hibah, je jako malo. Tako je le 7 slepcev med 100.000 ljudmi. Mohamedanci imajo 1051 verskih šol. Državnih osnovnih (ljudskih) šol je sedaj 166. Srednjih šol je 19. Statistika trdi, da število svobodnih kmetov narašča jako naglo. Sedaj da je že 86.867 rodbin svobodnih kmetov, poleg 88.970 družin, ki se trudijo za veleposestnike. Zavoljo jednega centa! Amerikanski »Glas Naroda" piše: John William, 2L let star, je bil minoli ponedeljek od porotnikov krivim spoznan zaradi tatvine; ukral je namreč nekemu Charles Daly iz žepa jeden cent (pol krajcarja). Odposlali so ga v poboljšalnico v Elmiro za — jedno leto, ako se v tem času poboljša, bode spuščen. Vsako tatvino strogo obsojamo in iz malega zraste veliko, a vendar je čudno za jeden cent najmanj jedno leto. Mnogo finih tatov se klati po Zjedinjenih državah, ki so na tisoče in tisoče ukradli ter jih ne preganja noben brič. Ali dragi moj čitalec to je kaj druzega: majhen lump mora biti kaznovan, velik pa ne! — Je menda tudi v stari Evropi še tako. Zakaj se pije ? Profesor Bunge v Bazlu piše, da je največ to krivo popivanju, da ljudje radi drug drugega posnemajo. Prvi kozarec piva ravno tako ne diši, kakor prva smodka ne. S časom se pa človek pitja in kajenja privadi. Potem se pa najde vedno povod za pitje. Pijó, če se ljudje snidejo ali razidejo ; lačni pije, da glad potolaži, siti, da vzbuja slast do jedi. Ce je mrzlo, ljudje pijejo, da se pogrejejo; če je vroče, da se shladé; če so zaspani, da morejo čuti; če pa spati ne morejo, pa zato, da zaspe. Pijó, če so veseli, pa tudi, če so žalostni. Pijejo, če koga krstijo, pa tudi, če koga pokopljejo. Pijejo, da bedo in žalost pozabijo in da dolgi čas prežemi. Z ozirom na poziv v „Miru“ št. 15. so za nagrobni spomenik pokojnega gospoda profesorja Josipa Lendovšcka darovali: Župnik Jos. Vintàr v Bilčovsu 2 gld., posestnik Matija Wutti na Vočilu 3 gld., mlinar Andrej Oražem v Bri-ksenu na Tirolskem 1 gld., Ivan Hochmiiller na Dunaju 1 gld., hranilnica in posojilnica v Šmihelu pri Pliberku 4 gld., občinski tajnik in posestnik Filip Kandut v Šmihelu pri Pliberku 1 gld., gostilničar Ferdo Krajger v Štebnu v Podjunski dolini BO kr., posestnik Jožef Kraut na Bistrici pri Pliberku 50 kr., župnik Simon Greiner v Št. Jakobu pri Celovcu 2 gld., župnik Franc Petan pri Sv. Vencelju na Štajerskem 1 gld., župnik Mihael Lendovšek v Makolah na Štajerskem 10 gld., profesor Jakob Wang v Olomucu na Moravskem 3 gld., župni upravitelj Fr. Stingi v Timenici 2 gld., župnik Ivan Ogris v Kapli na Dravi 2 gld., župnik Josip Tavšič v Hodišah 2 gld., kanonik in župnik Franc Treiber v Št. Rupertu pri Velikovcu 2 gld. Skupaj 37 gld. Ustnica uredništva. Dopisniku v Vogrčah: Vašega dopisa ne moremo objaviti, ker se take zadeve ne dajo razpravljati v javnosti in bi si z dopisom k večjemu nakopali kako tiskovno pravdo. f*. S. K. P. L. Poslani spis porabimo v kratkem. Pišite večkrat kaj. G. V. L. v C. Nesramno protiversko početje nasprotnih listov zavrnemo v prihodnji številki. Zoper drzne poskuse uriniti med ljudstvo krivo vero, braniti se moramo z vso silo ! „Pozdrav Korošcev Istranom.11 Tržaška „Edinost“ je ponatisnila našo opazko, ki smo jo dodali poročilu o deželnozborskih volitvah (štev. 16.) in jim dostavila sledeče besede: »Zahvaljuje se na tem dokazu vzajemnosti, zatrjamo v imenu Istranov, da tudi mi sledimo bratskim čutstvovan-jem silni borbi, ki jo morejo biti bratje naši v Korotanu za svoj narodni obstanek. Obojim, Vam in nam, treba res najidealnejšega rodoljubja, skrajnega samozatajevanja in železne volje, àko hočemo vstrajati v tem težkem boju proti zagrizenim nasprotnikom. A ker nam je usoda slična, je tudi naravno sočutstvovanje jednega z drugim." Ustnica iipravništva. Slavna narodna čitalnica v Ptuji. Lepa hvala za poslano darilo. Slovenci ! Zakurite na večer 4. mal. srpana v čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu po vseh slovenskih gorah in planinah prav mnogo kresov. Loterijske srečke od 20. rožnika. Line 2 11 41 48 18 Trst 3 49 22 11 46 Tržne cene v Celovcu dné 25. rožnika. Ime blaga na birne na hektolitre gld. kr. gld. kr. pšenica 4 90 6 12 rž 4 52 5 65 ječmen 3 70 4 62 oves 2 71 3 39 hej da 3 85 4 81 turšica (sirk) 3 60 4 50 pšeno (kaša) fižol 7 20 9 75 repica (krompir) — — _ deteljno seme — grah — — — — Sladko seno je po — gld. — kr. do — gld. — kr. kislo 1 gld. 60 kr. do 2 gld. 40 kr., slama po 1 gld. 60 kr. do 1 gld. 90 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 72 do 80 kr. kila, maslo in poter po 1 gld. do 1 gld. 10 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po —- do — gld. Priporočilo. V in vešči zastopniki za posa- mezne pokrajine se iščejo. Pojasnila daje radovoljno nje glavni zastop v Gradcu, Radetzky-jeve ulice št. 1. Izvirne ruske čaše (kupice) v spomin na kronanje cara v Moskvi prodaja Fran Sadnikar, trgovec z železnino v Celovcu, po 1 gld. za komad (po pošti franko 40 kr. več) in se naročila le tedaj izvršujejo, ako se denar naprej pošlje. Najbolje je, ako se jih več ob enem naroči, da se poštnina na več komadov razdeli. Učenca, jednega ali dva, iz dobre hiše, poštenega vedenja in zmožna slovenskega ter nemškega jezika, z dobrimi šolskimi spričevali, sprejme takoj v svojo prodajalnico s špecerijskim blagom in železnino Peter Merlin, »pri zlati kroglji" v Celovcu, kosarnske ulice. 1? najem se pod dobrimi pogoji do 15. mal. srpana t. 1. oddà popolnoma opravljena kovačnica z dvema pečima ob glavni cesti v Wernbergu blizu Beljaka. Kovačnica se nahaja v prostorni hiši, ki ima več sob, lep vrt in 6 birnov posejanja, kar se vse spet lahko Oddi Več se izvé pri Gregor Tscheinig-u p. d. Rossbacher v Wernberg-u, pošta Po-dravlje (Foderlach) na Koroškem. Na prodaj je Kvas-ova kajža v Tinjah, ki obsega tri sobe, kuhinjo in klet in pri kteri se nahaja tudi malo vrta z stranskim poslopjem za hlev. Več se izvé pri posestniku Kvasu v Tinjah (Tainach) na Koroškem. Ozira vreden zaslužek posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v vsakej fari razumljivim , krepostnim in spoštovanim osebam. Pismena vprašanja pod „9132“, Gradec, poste restante. Nedavno odlikovano na higijenski razstavi v Londonu s prvim darilom, z zlato kolajno. Med vsemi do sedaj naznanjenimi sredstvi proti skrnini, trganju po udih, čutniški bolezni v zobeh in glavobolu se od prvih zdravniških veljakov kot najboljši pripomoček priporoča ki gotovo pomaga in je najboljše zdravilo proti tem boleznim. Cena jedni steklenici je 1 gld., po pošti poštnine prosto 1 gld. 20 kr. — Dobiva se v lekarni I j o w e n m, j> o tli e Ic e, Miskolcz Št. 188 na Ogerskem. Kmetija s hišo in postranskim poslopjem v Svetni vesi v Rožni dolini, vse v dobrem stanju, je na prodaj. Ima 20 birnov posetve, 14 johov gore in potrebne travnike. yeč pove Jakob Hafner na Cežavi pri Žihpoljah (Maria Rain) na Koroškem. ^a>mmocxx>oc>oc>oamoooci>ooommocxxxx>oc»aocxxxxxx^ >< jfosliižujte se in pijte ^5 ^ le samo v/ x Tauber-jevo slatino kavo z Imenom ..llanua**. 3 ^3 ki je gledé na prijetno dišavo in vrednost redilne snovi nedosegljiva. (S vocxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxixxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx9 Najboljše žage za vsakteri les so „žage z lokom“, ktere se dobijo v prodajaluici z železnino : v Oeloven. S to žago prežaga se les v debelini 50 cm. hitreje in ložeje, kakor z vsako dosedanjo žago, ker ima ista mož velike trebušne žage, do sedaj nedosežno ojstrost in poleg priproste sestave največjo trpežnost. Posebna prednost te žage je pa še ta, da ž njo žaga lahko ena sama oseba brez pomoči. Cena „žage z lokom“ je po pošti voznine prosto 1 gld. 50 kr. \ rS^i\ porabo s:i ! Stiskalnice s E s stalno delujočim dvojnim tiskalom in uravnavo stiskanja „Herkules“. Jamčimo za naj-p višjo zmožnost, do 20 odstotkov višjo, kakor pri vseh drugih stiskalnicah. ji Sadni in grozdni mlini. ^ Popolne naprave za pridelovanje mošta, stalne in za prevažanje. Stiskal-| niče In mlini za pridelovanje sadnih sokov. Sušilnice za sadje in ze-? lenjad, lupilce in rezalnice, najnovejše samodejne patent-brizgalnice za grozdje ^ in rastline „Sj’plionia“, izdelujejo in prodajajo z garancijo kot posebnost v naj- ! novejši, najbolj izvrstni in priznano najboljši sestavi PH. MAYFARTH & Comp. c. kr. izključlj. privilegirana tovarna poljedelskih strojev, livarna in plavž na par. Dimu j, II. Taborstrasse št. 76. Obdarovani z nad 390 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami. g Obširni ceniki in mnoga prisnalna pisma se delijo zastonj. — Zastopniki in prekupci strojev se iščejo. Pozor! Podpisani priporoča sledeča natorna vina : Retzer po 24 kr., Dombergev 26 kr., muškatelec po 28 kr., ruderi Tirolec po 20 kr., vsa čisto pristna. Dalje: Razne mineralne vode; glavfoerjevo in grenko (angleško) sol poštnine prosto do vsake železnične postaje 100 kilogr. po 4 gld. 50 kr. Otroke in moko za živino. Roman- in port-landeement po najnižjih cenah. Sploh razno špecerijsko blago, moko in žgane pijače v velikem in po drobnem. Amand Prosen, v Celovcu, kosarnske ulice. VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO» Lito zelezo, surovo ali prirejeno, za vsakovrstne stroje, Bogate ilastrovani 192 strani obsežni ceniki v slovenskem la nonukem Jeilko na zahtevanje takoj zastonj. JG. HELLER. DUNAJ EMT s|a PKATEKSTRASSE JZ 49.'« Preprodajalci se iščejo. Mlinske kamne iz slavnoznane tvarine, ki se dobiva v kamnolomu pri Fischbachu nad Trbižem, tako kamne za pšenico, kakor tudi mlinske kamne iz trdega kremenjaka (Quarzfeuerstein) za trdo mlenje rži, turšice, ovsa, hajde, za mlenje živinske piče, za drobljenje žita in za ječmenove stope, nadalje kamne za piljenje lesa, mečkanje farb, za mline za glazure, mavec (gips) in cement izdeljuje in prodaja Ijeopold Ijugger v Trbižu na Koroškem. Podružnica pri g. J. Hofferju, stavbeniku mlinov v Celovcu. Važno za čevljarje, sedlarje, jermenarie in šivilje: najboljše in najcenejse Šivalne stroje vsake vrste, posamezne dele teh strojev in igle vsake vrste kakor tudi železne blagajnice, varne proti ognju in tatovom, prodaja podpisani in stroje tudi po ceni popravlja v svoji delavnici. Tovarniške cene. Matija Pianto V v Celovcu, Burggasse št. 12. Tudi priporoča najnovejša pnevmatična kolesa (bicikeljne) v raznih velikostih in po najnižjih cenah. Novo sèzidano posestvo, kakih 10 minut oddaljeno od Velikovca, ki ima okolu 100 birnov posetve in je posebno pripravno za mlekarsko obrt, je zaradi družbinskih razmer na prodaj ali pa se dà v najem. Poleg posestva se nahaja lep vrt za sadje in zelenjavo, vse aron-dirano in v dobrem stanu. Natančneje o tem se izve pri g. Pr. Tratniku, gostilničarju pri „Ele-fantu“ v Celovcu, kolodvorske ulice hiš. št. 25. Peter Žerovnik, gostilnica „pri Sokolu11 v Kamniku, velike ulice št. 18, priporoča svojo gostilno p. n. občinstvu v mnogo-brojni obisk. — Dobi se izborno dolenjsko in go-riško vino, okusna hrana in tudi prenočišča, vse po naj nižji ceni. primes k bobovi kavi edlro zdrava kavina pijača. Dobi se povsod, pol kile za 25 kr. Svarilo! Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom Kathreiner i^KONJAK'-M prežgan iz vina lastnega pridelka, priznan kot najboljše, čudovito učinjujoče in bolečine olajšujoče sredstvo proti protinu, trganju po udih in skrnini. Steklenica velja 1 gld. 20 kr. Stari konjak, izvrstno zdravilo za želodčne bolezni in proti onemoglosti; steklenica 1 gld. 50 kr. Razpošilja se po pošti. Kdor vzame štiri steklenice, pošljejo se mu franke. Benedikt Hertl, vlastelin grajščine Golič pri Konjicah (Gonobiz) na Štajerskem. wlz Ljubljane.-»e Blagorodni gospod pi. Trnkóczy v Ljubljani! Pošiljatev Vašega izvrstnega zdravila sem z veseljem prejel. Ob jednem Vam pošljem 5 dolarjev, za kteri znesek mi blagovolite vnovič sledeča zdravila, ktera mi zelo pomagajo, poslati: 1 tucat doktor pl. Trnkóczy-ja kapljic za želodec. 2 zavitka «n „ odvajalnih (čistilnih) krogljic. 1 iucat „ „ cveta zoper trganje. 3 steklenice „ » „ zeliščnega soka. Pozdravlja Vas Vam udani Josip Schneller. Calumet TJ. S. Michigan, Severna Amerika, 23. mal. travna 1886. Ta domača zdravila dobijo se najceneje po pošti; so mnogo let izkušena, z dobrim vspehom rabljena, narejena po originalnem navodilu doktor pl. Trnkóczy-ja, oblastnijsko potrjena. Vsako zdravilo ima postavno varstveno znamko, je najboljše kakovosti, vedno sveže in s tisoči zahvalnih pisem jednakib zgorajšnemu. Posebno so doktor Trnkóczy-ja Maria Zeli. kapljice za želodec, krepčajoče, sliz raztvarjajoče, odpenjajoče, čistujoče in slast vzbujajoče. 1 steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tucate 4 gld. 80 kr Doktor pl. Trnkóczy-ja odvajalne (čistilne) krogljice. 1 škatljica 21 kr., 1 zavitek 1 gld. 5 kr., 5 zavitkov 4 gld. 75 kr. Sok za prsij pljuča in zoper kašelj ali doktor pl. Trnkóczy-ja planinski zeliščni sirup, prirejali iz lahko pretvarljivega vapnikovega železa, pomirja kašelj, raztaplja sliz, polajšuje bolečine, boljša draženje pri kašljanju, pomnožuje slast do jedi, pospešuje kri, krepi in poživ’ja. 1 steklenica 56 kr., I/2 tucata 2 gld. 50 kr. Zoper trganje in revmatične bolečine je doktor pl. Trnkóczy-ja cvet zoper trganje kot najboljše priporočilo proti bolečinam v križi, v rokah in nogah ter dobro godi v okrepljenje in novopoživljenje po dolgi hoji, težkem delu itd. 1 steklenica 50 kr., ‘/z tucata 2 gld. 25 kr. Vse te, kakor tudi vsa druga zdravila razpošilja na vse kraje vsak dan po pošti lekarna Trnkóczy zraven rotovža Ljubljana, Kranjsko. Velika zaloga kovanih železnih cevij za vodovode A P° tovarniških cenah pri Konradu Proseku v Celovcu, tovarna za kmetijske stroje. A ' -------------------------------------——-------------v Oznanilo ->£>£> Dné I. malega srpana (julija) 1896 pričenja koroški deželni hipotekarni zavod svoje delovanje; isti ne išče dobička, temveč ima namen, pod kolikor mogoče ugodnimi pogoji dajati posojila na kmetije na Koroškem in bode povračila le samo v malih zneskih terjal. Zato zahteva zavod za svoja posojila samo 4 % obrestij. četudi mora za svoja zastavna pisma, ktera izdaja, plačevati 4% obrestij, zaveže svoje dolžnike samo za to, da plačajo v celem letnem znesku 4 V2 °/o prvotne glavnice, s čemur se ne poravnavajo samo 4% obresti, ampak tudi plačuje posojilo, in se zadovoljuje z upravnim doneskom samo Vs % posojilnega prebitka, ki se plačuje z vsakim polletnim anuitetnim obrokom. Upravni donesek se more po sklepu deželnega zbora za prihodnje zmanjšati ali pa celo odstraniti. Zaradi tega ima dolžnik koroškega deželnega hipotekarnega zavoda kot letni znesek VSGga plačevati samo 4 V2 %! prvotnega posojila in V4 % vsakokratnega posojilnega prebitka in poravna s tem obresti, glavnico in upravni donesek. Kedar se vplača 54 V2 letnih zneskov, je glavnica popolnoma poravnana. Zavod izplačuje posojila v 4 % nih zastavnih pismih. Ista se dajejo med občinstvo samo za privoljena posojila in le v znesku posojene svote. Celi znesek izdanih založnih pisem ne sme višji biti, nego svota posojil; koroška dežela je porok za vse obveznosti koroškega deželnega hipotekarnega zavoda. Zavod prodaja ona kot posojila izdana zastavna pisma po pooblastilu onih, ki jemljejo posojila, pod kolikor mogoče dobrimi pogoji, in ležeče je v koristi tega, ki posojila jemlje, se v tem oziru obrniti do njega. Na ustmena in frankovana pismena vprašanja odgovaija zavod ZUlStOllJ in daje onim, ki prosijo posojil, vzorce za prošnje za posojila, za dolžne liste, za odstopnice itd., kolikor se jih nahaja, na razpolaganje. Ker je zavod pripravljen tudi v priprostejših slučajih sam poskrbeti po prošnji strank zavarovanje pri zemljiških knjigah, odpadejo v mnogih slučajih plačila za namesto vanj e. Zavod stopi s prosilci za posojila ali z njihovimi pooblaščenci v neposredno ustmeno ali pismeno zvezo. Koroški deželni hipotekarni zavod ima svoj sedež v Celovcu (deželna hiša). \ Celovcu, meseca rožnika 1896. Kuratorij koroškega deželnega hipotekarnega zavoda. V k v s X X X v v V. X X v I k A X x ¥ ■ L X X X X A X X 8 X v h n X X X X X X X v mn X X X X X X X X X y X X X X X X X X X X X X xxx>^^:xxx:^xx Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelid. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.